P R A V I L N I K

INŠTITUT ZA HIDRAVLIČNE RAZISKAVE

Ljubljana, Hajdrihova 28

P R A V I L N I K

O DELOVNIH RAZMERJIH

Ljubljana, 25.11.2011

VSEBINA

I. SPLOŠNE DOLOČBE 2

II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA 3

1. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja 3

2. Postopek za sklenitev delovnega razmerja 3

2.1. Objava delovnega mesta 4

2.2. Javni razpis 4

2.3. Izbira med prijavljenimi kandidati 5

2.4. Poprejšnji preizkus strokovne izobrazbe 6

3. Sklenitev delovnega razmerja 7

3.1. Pogodba o zaposlitvi 7

3.2. Delovno razmerje za določen čas 7

4. Poskusno delo 8

III. PRIPRAVNIŠTVO 9

IV. RAZPOREJANJE DELAVCA 13

V. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH 18

1. Začasno prenehanje potreb po delavcih 18

2. Trajno prenehanje potreb po delu 19

2.1. Določanje trajnih presežkov delavcev 19

2.2 Postopek za ugotavljanje presežkov delavcev 20

3. Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev 21

VI. DELOVNI ČAS 25

l. Delovni čas krajši od polnega delovnega časa 26

2. Delovno razmerje pri več delodajalcih 27

3. Delo preko polnega delovnega časa 28

4. Odmori in počitki 29

VII. DOPUSTI IN ODSOTNOSTI 29

l. Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače 32

2. Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače 32

3. Druge celodnevne odsotnosti 34

4. Regres za letni dopust 34

VIII. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE OZ. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV 35

IX. PLAČILO ZA DELO 36

X. NAPREDOVANJE ZAPOSLENIH 38

XI. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV 40

XII. VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST 40

1. Varstvo mladine 41

2. Varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke 41

3. Varstvo starejših delavcev 41

Delavci, starejši od 55 let, oziroma delavke od 50 let, uživajo posebno varstvo 41

XIII. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI 42

XIV. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA 42

XV. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV 42

XVI. VROČANJE 44

XVII. ZAČASNO IN OBČASNO DELO 45

XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45

Na podlagi, Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št: 42/2002, 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Xxx.XX: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Xxx.XX: U-I-284/06-26),

Kolektivne pogodbe za javni sector (Ur.l. RS, št. 57/2008, 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 8/2010 Xxx.XX: U-I-244/08-14, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 89/2010,

59/2011) in Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (Ur.l. RS, št. 45/1992 (50/1992 popr.), št. 5/1993, 18/1994-ZRPJZ, 50/1994, 45/1996, 40/1997, 51/1998 (73/1998 popr.), 39/1999-ZMPUPR, 106/1999, 107/2000, 64/2001, 84/2001 (85/2001popr.), 61/2008, 61/2008,

67/2008, 83/2010) je Upravni odbor Inštituta za hidravlične raziskave, Ljubljana, na svoji     . seji, dne 25.11.2011 sprejel

PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja v javnem raziskovalnem zavodu Inštitutu za hidravlične raziskave, Ljubljana (v nadaljevanju Inštitut), so določene z zakoni, kolektivno pogodbo in akti organov Inštituta.

Določila veljavne zakonodaje se neposredno uporabljajo, razen v primerih, ko se navedena določila, pristojnost za določitev osnov in meril posameznih pravic in obveznosti, ne prenašajo na interne akte Inštituta

Ta pravilnik velja za vse delavce Inštituta, direktorja, kot tudi za študente in dijake na delovni praksi, če drug splošni akt Inštituta ne določa drugače.

2. člen

Pravilnik določa obveznosti, pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja, postopek za njihovo uveljavljanje ter pristojnosti organov Inštituta pri odločanju.

V primerih, ko zakoni ali kolektivna pogodba napotujejo, da se v internem splušnem aktu določi pristojnost organa za sprejem odločitev s področja delovnih razmerij, je za sprejem vseh odločitev pristojen direktor Inštituta, razen za sprejem odločitev v postopku za varstvo pravic delavcev, ki so v pristojnosti Komisije za pritožbe.

3. člen

V času trajanja delovnega razmerja delavci Inštituta ne smejo za svoj ali tuj račun opravljati del, ki sodijo v delovno področje Inštituta, s katerimi bi konkurirali Inštitutu.

II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

1. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja

4. člen

Delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor se prijavi na objavo ali razpis in ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in posebne zahteve, ki so določene v tem pravilniku ali drugem splošnem aktu Inštituta, kot pogoj za opravljanje del delovnega mesta, za katerega se sklene delovno razmerje.

5. člen

V aktu o sistemizaciji delovnih mest Inštituta se določajo posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja in sicer vrsta in stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ter drugi posebni pogoji, potrebni za opravljanje del delovnega mesta.

Direktor na predlog vodij organizacijskih enot določi število delavcev na posameznih delovnih mestih.

2. Postopek za sklenitev delovnega razmerja

6. člen

O sklenitvi delovnega razmerja na Inštitutu odloča direktor na podlagi predlogov vodij organizacijskih enot.

Sklep o potrebi po povečanju števila delavcev oz. o nadomestitvi delavcev, ki so prenehali z delom na Inštitutu, izda direktor na predlog vodje organizacijske enote.

2.1. Objava delovnega mesta

7. člen

Objava prostega delovnega mesta razen v primerih, ki jih določa zakon je obvezna in obsega:

* čas za katerega se sklepa delovno razmerje;

* navedba, ali gre za delo s polnim delovnim časom ali krajšim od polnega delovnega časa;

* posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja;

* trajanje poskusnega dela, če se zahteva;

* navedbo, ali se zahteva poprejšnje preverjanje strokovne izobrazbe;

* listine oziroma dokazila, ki jih morajo kandidati priložiti prijavi;

* rok za prijavo kandidatov;

* rok, v katerem bo Inštitut obvestil kandidate o izbiri.

8. člen

Rok za sprejem pisnih prijav na objavljena delovna mesta je 8 dni od dneva objave.

Direktor Inštituta lahko v sklepu o objavi prostega delovnega mesta določi tudi daljši rok za sprejem prijav, vendar ta rok ne sme biti daljši kot 30 dni.

2.2. Javni razpis

9. člen

Delovno mesto direktorja Inštituta se objavi z javnim razpisom.

Določbe pravilnika, ki se nanašajo na objavo, se smiselno uporabljajo za javni razpis, če z zakonom, statutom, ter tem pravilnikom ni drugače določeno.

10. člen

V javnem razpisu mora biti poleg drugih pogojev naveden tudi čas, za katerega se delovno mesto razpisuje. Mandat začne teči z dnem, ko delavec na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi začne delati.

Sklep o javnem razpisu sprejme Upravni odbor Inštituta in mora biti objavljen v sredstvih javnega obveščanja.

2.3. Izbira med prijavljenimi kandidati

a) Izbira delavcev po javnem razpisu

11. člen

Postopek izbire in imenovanja direktorja določa Statut Inštituta.

b) Izbira delavcev na podlagi objave

12. člen

Izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja opravi direktor Inštituta na predlog vodje organizacijske enote in izda sklep o izbiri.

Izbira med kandidati se opravi na podlagi listin, ocen in podatkov o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za opravljanje objavljenih oz. razpisanih del.

Kandidatom se priznajo samo tisti pogoji, ki jih v skladu z objavljenimi pogoji izpolnjujejo, oziroma tisti, ki jih izpolnijo do zadnjega dne roka, določenega za vložitev prijave.

13. člen

Pred odločitvijo o izbiri kandidata za delo na določenem delovnem mestu se lahko preverijo zmožnosti kandidata za opravljanje del delovnega mesta.

Preizkus strokovnih delovnih sposobnosti se opravi z razgovorom in preizkusom znanja.

14. člen

Direktor mora odločiti o izbiri prijavljenih kandidatov v roku najpozneje 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prijav.

Izbranemu kandidatu se hkrati z vročitvijo sklepa o izbiri, vroči še predlog pogodbe o zaposlitvi.

V obvestilu se določi datum za podpis pogodbe o zaposlitvi ter datum za začetek dela s pravnim poukom o posledicah, če kandidat neupravičeno ne podpiše pogodbe oz ne prične delati določenega dne.

15. člen

Kandidat, ki je izbran, mora biti obveščen o izbiri v roku 15 dni od dneva, ko je bila opravljena izbira kandidata.

16. člen

Če sta postopek in sklep o izbiri neveljavna, se objava ponovi po določbah tega pravilnika. Če je neveljaven le sklep o izbiri, opravi direktor ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje objave.

17. člen

Če se nihče ne prijavi na objavo oz. javni razpis, ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, se objava oziroma javni razpis ponovi, če za to še obstajajo razlogi v smislu določil tega pravilnika.

18. člen

Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, ker ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja, lahko direktor odloči, da se sklene delovno razmerje z enim od prijavljenih kandidatov za določen čas, vendar največ za eno leto, če je to neizogibno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dela, tudi v primeru, če kandidat ne izpolnjuje pogojev objave.

Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko delavec začne delati.

2.4. Poprejšnji preizkus strokovne izobrazbe

19. člen

Pri kandidatih, ki želijo skleniti delovno razmerje, se v primerih, ki jih določa akt o sistemizaciji delovnih mest Inštituta, opravi poprejšnji preizkus strokovne izobrazbe in drugih sposobnosti.

S poprejšnjim preizkusom se preverja, če ima kandidat ustrezne strokovne in delovne sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje dela s področja delovnega mesta.

20. člen

Na podlagi akta o sistemizaciji delovnih mest Inštituta, direktor na predlog vodje organizacijske enote sprejme za vsak konkreten primer sklep, da se opravi poprejšnji preizkus in določi enega izmed načinov za preizkus strokovne usposobljenosti oz. posebnih sposobnosti.

Poprejšnji preizkus določi direktor in se opravi na en ali več navedenih načinov:

* s poglobljenim razgovorom, ki ga vodi pooblaščeni delavec o kandidatovem dejanskem delu in pričakovanju glede osebnega razvoja kandidata;

* z razgovorom s tričlansko komisijo, ki jo imenuje direktor;

* s pismenim ali ustnim spraševanjem kandidata;

* s preizkusom kandidatovih sposobnosti;

* z zdravniškim pregledom za tiste kandidate, ki se prijavljajo na delovna mesta, za katera se zahteva izpolnjevanje posebnih zdravstvenih pogojev in ga izvede ambulanta medicine dela.

3. Sklenitev delovnega razmerja

21. člen

Delavec sklene delovno razmerje na Inštitutu z dnem, ko nastopi delo na podlagi sklepa o izbiri in sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Pogodba o zaposlitvi se sklene na podlagi veljavnih predpisov, kolektivne pogodbe in splošnih aktov Inštituta.

V primeru sprememb zakonov, kolektivne pogodbe, splošnih aktov ali zaradi uvajanja sprememb, ki jih narekujejo nove okoliščine, se spremeni tudi pogodba o zaposlitvi.

Izbrani kandidat ne more začeti delati pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.

3.1. Pogodba o zaposlitvi

22. člen

Pogodbo o zaposlitvi skleneta, na podlagi sklepa o izbiri, delavec in direktor Inštituta.

S pogodbo o zaposlitvi se delavec in Inštitut dogovorita o tistih pravicah in posebnostih, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero delavec sklepa delovno razmerje.

3.2. Delovno razmerje za določen čas

23. člen

Delovno razmerje za določen čas se sklene, razen v primerih, ki jih določa zakon, tudi v naslednjih primerih:

* z mladimi raziskovalci, ki se raziskovalno usposabljajo ob podiplomskem študiju;

* z doktorji znanosti, če to zahtevajo potrebe raziskovalnega in strokovnega oz. mentorskega dela, oz. sodelovanje pri raziskovalnih in drugih projektih;

* če traja opravljanje dela le določen čas;

* če gre za začasno nadomeščanje odsotnega delavca;

* če se začasno poveča obseg dela ali za poskusno uvajanje novega področja dela;

* če gre za pripravo ali izvedbo del, ki so projektno organizirana;

* v drugih primerih, ki jih narekuje delovni proces.

24. člen

Delavcu, ki sklene delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje z dnem, ko opravi delo oziroma nalogo. za katero je sklenil delovno razmerje, s pretekom (v pogodbi o zaposlitvi) določenega časa, ali z dnem, ko se vrne odsotni delavec.

4. Poskusno delo

25. člen

Če delavčevega znanja in zmožnosti ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom, je lahko delavec določen čas na poskusnem delu.

Poskusno delo določi direktor predvsem v naslednjih primerih:

* kadar gre za dela oziroma naloge, ki zahtevajo specializirano poklicno znanje;

* kadar gre za dela oziroma naloge, ki zahtevajo posebne varstvene ukrepe in težje pogoje dela;

* kadar gre za dela oziroma naloge, pri katerih se zahteva visoka stopnja odgovornosti za delo z delovnimi sredstvi.

26. člen

Dolžina poskusnega dela je za posamezne skupine naslednja:

* za dela od I. - IV. stopnje strokovne izobrazbe 2 meseca

* za dela V. stopnje strokovne izobrazbe 3 mesece

* za dela nad V. stopnjo strokovne izobrazbe 4 mesece

27. člen

Poskusno delo spremlja tričlanska komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje direktor Inštituta.

28. člen

Komisija preverja rezultate dela delavca z neposrednim spremljanjem ter na podlagi poročil delavčevega nadrejenega delavca.

Komisija svojo odločitev o poskusnem delu delavca sporoči direktorju in delavcu s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk, najkasneje 8 dni pred potekom poskusnega dela.

Na osnovi sklepa komisije direktor odloča o uspešnosti oziroma neuspešnosti poskusnega dela delavca.

29. člen

V primeru negativne ocene komisije, sprejme direktor sklep o prenehanju delovnega razmerja in ga vroči delavcu, pred potekom poskusnega dela.

Delovno razmerje delavcu preneha z datumom dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.

30. člen

Če direktor oz. pooblaščena oseba ni sprejel in vročil sklepa o prenehanju dela delavca na poskusnem delu v času trajanja poskusnega dela, se šteje, da je delavec uspešno opravil poskusno delo in je tako sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.

31. člen

Xxxxxxx, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi več delati, s čimer mu preneha delovno razmerje.

Delavcu na poskusnem delu preneha delovno razmerje z dnem, ko sam izjavi, da želi prenehati z delom, vendar najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je izjavo podal.

III. PRIPRAVNIŠTVO

32. člen

Pripravnik je vsak, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela.

V primeru, da kandidat za svojo prvo zaposlitev predloži ustrezne dokaze o predhodnem delu na

strokovnem področju, za katerega se zaposluje, ki ga je opravljal izven okvirov rednega delovnega razmerja, se ga lahko zaposli neposredno brez pripravništva.

Pripravništvo je odvisno od stopnje strokovne izobrazbe in lahko traja od šest mesecev do največ enega leta, če zakon oz. kolektivna pogodba ne določa drugače.

33. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas in se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na delovno mesto, za katero se je usposabljal kot pripravnik.

34. člen Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas:

* če na Inštitutu ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezno delovno mesto;

* če si pripravnik želi na Inštitutu pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

35. člen

Pripravnik lahko opravlja pripravništvo, ne da bi sklenil delovno razmerje, pod pogoji določenimi z zakonom.

36. člen Pripravnik opravlja pripravništvo praviloma na Inštitutu.

Zaradi čim boljše usposobitve pripravnikov, lahko Inštitut zahteva, da opravi pripravnik del svojega pripravništva v drugi organizaciji.

37. člen

Med pripravniško dobo se pripravnik strokovno izpopolnjuje in usposablja po posebnem programu.

Program je sestavljen iz dveh delov:

* splošni program usposabljanja in

* strokovni program usposabljanja.

Splošni del programa usposabljanja je enoten za vse pripravnike, ne glede na njihovo strokovno izobrazbo ter zajema pridobitev splošnih delovnih izkušenj glede na delovno okolje. Te izkušnje še posebej zajemajo spoznavanje organizacije Inštituta. njegovo poslovanje, ter pravice in

obveznosti delavcev v delovnem razmerju.

Posebni del programa usposabljanja zajema spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje samostojnih del oziroma nalog določenega poklica oziroma stroke.

Program usposabljanja pripravnika sestavi mentor, ki ga imenuje direktor Inštituta na predlog vodje organizacijske enote.

38. člen Pripravnika v okviru programa usposablja mentor. Naloge mentorja so zlasti:

* skrb za izvajanje programa pripravništva;

* uvajanje pripravnika v delo;

* dajanje strokovnih nasvetov, navodil, ter pomoč pri praktičnem delu;

* seznanjati pripravnika o pravilni uporabi delovnih sredstev, naprav in delovnih postopkov;

* usmerjanje pripravnika v študij strokovne literature ter delovne dokumentacije;

* nadziranje in preizkušanje pridobljenih pripravnikovih delovnih izkušenj;

* sodelovanje pri strokovnem - pripravniškem izpitu.

39. člen S pripravnikom se sklene pogodba o zaposlitvi.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi trajanje pripravništva, način spremljanja in ocenjevanje pripravništva, mentor ter vse pravice in obveznosti skladno s splošnim aktom Inštituta.

40. člen

Pripravnik mora o svojem delu voditi dnevnik, ki ga enkrat mesečno predloži v pregled in podpis mentorju.

V dnevnik vpisuje:

* delovne naloge,

* vsebino (strnjen opis opravljenih del) in trajanje dela v okviru programa,

* metode po katerih je delal,

* druge svoje zaznave.

41. člen

Ob koncu pripravništva opravi pripravnik pred tri člansko komisijo izpit. Izpitno komisijo imenuje direktor na predlog vodje organizacijske enote.

Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo ima pripravnik in vsaj dve leti delovnih izkušenj v poklicu oziroma stroki, iz katere se opravlja strokovni - pripravniški izpit.

42. člen

Strokovni oz. pripravniški izpit je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe

O datumu, času in kraju strokovnega - pripravniškega izpita morajo biti l5 dni pred dnevom izpita obveščeni člani komisije in pripravnik.

43. člen

Predlog. za opravljanje strokovnega izpita mora pripravnik vložiti direktorju preko kadrovske službe, v roku 30 dni pred iztekom pripravniške dobe.

44. člen

Strokovni - pripravniški izpit je usten. Po presoji komisije je izpit lahko tudi kombiniran (tudi pismen). Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.

Obseg, vrsta snovi ter raven izpraševanja in ocenjevanja na izpitu morata biti prilagojena stopnji in strokovni izobrazbi kandidata.

Izpitna komisija oceni celoten uspeh pripravnika. Komisija sklepa o oceni z večino glasov.

O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik, ki vsebuje:

* osebne podatke pripravnika,

* čas in kraj pripravniške dobe,

* datum opravljanja izpita,

* uspeh izpita,

* morebitni popravljalni rok ter

* sestavo izpitne komisije.

Zapisnik podpišejo vsi člani izpitne komisije.

Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku uspeh pripravniškega oz. strokovnega izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu.

Ocena glasi: opravil - ni opravil.

45. člen

Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita, če se brez opravičenega razloga ne zglasi k strokovnem izpitu, ponovitvi izpita ali če odstopi od že začetega opravljanja izpita.

46. člen

Pripravnik, ki prvikrat ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi v določenem roku, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni.

Pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita iz enega dela, ponovi strokovni izpit iz tega dela v roku. ki ga določi izpitna komisija, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni.

Če pripravnik niti po ponovitvi ne opravi strokovnega izpita, mu preneha delovno razmerje z dnem, ko ga ni opravil.

IV. RAZPOREJANJE DELAVCA

47. člen

Delavec je razporejen na delovno mesto, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Z razporeditvijo delavca na opravljanje del določenega delovnega mesta se zagotovi izvrševanje delovnih nalog.

Delavec se lahko razporedi tudi na opravljanje del, ki sestavljajo dela različnih delovnih mest, če delovni proces zahteva sestavljenost opravil z ustreznimi časovnimi razporeditvami.

Sklep o razporeditvi delavca na delovno mesto sprejme direktor na predlog vodje organizacijske enote.

48. člen

Raziskovalec, ki želi opravljati raziskovalno delo, mora imeti zahtevani raziskovalni naziv, ki ga pridobi v postopku za izvolitev v raziskovalne nazive Inštituta.

Raziskovalne nazive Inštituta, pogoje in postopek za izvolitev določa poseben pravilnik.

Inštitut lahko za določen čas povabi k sodelovanju priznane znanstvenike, visokošolske učitelje in strokovnjake, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v nazive Inštituta.

49. člen

Xxxxxxx, ki bo opravljal delo na inženirskem (strokovnem) ali tehniškem delovnem mestu, se razporedi na tako delovno mesto po postopku za razporeditev delavca.

Razporeditev izvede direktor na predlog vodje organizacijske enote.

50. člen

Med trajanjem delovnega razmerja je delavec lahko razporejen tudi na drugo delovno mesto na Inštitutu, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela predvsem v naslednjih primerih:

* povečanja ali zmanjšanja obsega dela;

* če je potekel čas, za katerega je bil raziskovalec izvoljen v določen raziskovalni naziv Inštituta in v postopku izvolitve ni bil izvoljen v višji oziroma isti naziv;

* če se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del na delovnem mestu in ne dosega pričakovanih rezultatov, Inštitut pa ima zanj primerno mesto.

* ukinitve delovnega mesta;

* spremembe zahtev strokovne izobrazbe za opravljanje določenih del, če so na razpolago delavci, ki imajo ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe in delovne zmožnosti;

* invalidnosti oziroma nevarnosti za njen nastanek in zmanjšanje delovne sposobnosti;

* spremembi zdravstvenega stanja po sklepu pristojnega zdravstvenega organa;

* lastne zahteve delavca za razporeditev, če je zahtevi glede na delovni proces mogoče ugoditi;

* uvajanje nove oziroma izpopolnjevanja obstoječe organizacije dela;

* zaščite varstva pri delu.

51. člen

Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja stopnja izobrazbe v naslednjih primerih:

* kadar je zaradi nemotenega dela potrebno nadomestiti odsotnega delavca,

* v primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca,

* če se ugotovi, da delavec nima potrebnih znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta,

* če mu je bila izrečena prepoved opravljanja del, ki jih opravlja,

* če se ugotovi, da delavec trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo. Nezmožnost delavca za uspešno opravljanje del delovnega mesta na katerega je razporejen

ugotavlja 3 članska komisija, ki jo imenuje direktor Inštituta. Člani komisije morajo imeti najmanj tako strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar zmožnost se ugotavlja.

Če na Inštitutu ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, lahko direktor Inštituta imenuje v komisijo strokovnjake izven Inštituta.

Komisija ugotavlja dejstva iz 3. in 5. alinee prvega odstavka tega člena po programu, ki ga sama pripravi.

Komisija je dolžna svoje ugotovitve posredovati direktorju Inštituta

52. člen

Xxxxxxx je izjemoma lahko razporejen začasno ali trajno z njegovo privolitvijo na dela, za katera se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.

Xxxxxxx je dolžan opravljati dela delovnega mesta, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, če mu je izrečen varstveni, vzgojni, ali disciplinski ukrep, zaradi katerega ne more opravljati del delovnega mesta toliko časa, dokler prepoved traja.

53. člen

Xxxxxxx je dolžan začasno opravljati dela in naloge, ne glede na strokovno izobrazbo v primerih:

* višje sile, ki je nastopila ali se pričakuje (potres, požar, poplave),

* reševanja človeških življenj in zdravja,

* občasnega nenadnega povečanja obsega dela v drugih organizacijskih enotah ali manjšanja obsega dela, ki ga sicer opravlja delavec,

* nenadnega zmanjšanja števila delavcev v posameznih organizacijskih enotah,

* če je nujno potrebno opraviti na Inštitutu določene naloge, katerih neizvršitev bi utegnila povzročiti škodo.

Delavec je po prejšnjem odstavku lahko razporejen le toliko časa, kolikor trajajo okoliščine, zaradi katerih je delavec razporejen.

O sklepu o razporeditvi, ki ga izda direktor, se delavca pismeno obvesti. Ugovor na sklep ne zadrži njegove izvršitve.

54. člen

Raziskovalci, ki opravljajo raziskovalno delo in izkazujejo sposobnost za opravljanje raziskovalnih del, ter so v postopku za izvolitev raziskovalnih delavcev v raziskovalne nazive, se

razporedijo na raziskovalna delovna mesta z zahtevanim raziskovalnim nazivom na podlagi predloga direktorja in izkazane potrebe po povečanju števila delavcev na določenih delovnih mestih.

55. člen

Xxxxxxx, ki opravlja dela direktorja in

* po poteku mandata ni ponovno imenovan,

* se ni prijavil na razpis,

* je razrešen pred potekom mandata na lastno željo,

* je razrešen iz razlogov in po postopku, ki ga določa zakon in Statut Inštituta,

se ponudi drugo delovno mesto, katerega dela ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in delovni zmožnosti.

Če na Inštitutu ni prostega delovnega mesta, se mu ponudi zaposlitev v drugi organizaciji, zavodu ali delodajalcu.

O ponudenju ustreznih del delavcu odločata direktor Inštituta in ustrezni organ drugega delodajalca.

Delavcu, ki odkloni ponujena dela, po izteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.

56. člen

Delavce, ki imajo 35 let delovne dobe, oziroma so stari nad 55 let, ter delavke, ki imajo 30 let delovne dobe oziroma so stare nad 50 let, in ne morejo več uspešno opravljati del delovnega mesta na katerega so razporejeni, se po možnosti lahko razporedi na delovna mesta z lažjimi deli, ki so prosta.

V primeru razporeditve po prejšnjem odstavku, ima delavec pravico do plače na osnovi in po merilih, kot za dela pred prerazporeditvijo, če je to zanj ugodnejše. To določilo ne velja za direktorja.

To varstvo preneha, ko delavec izpolni pogoje za uveljavitev starostne pokojnine.

57. člen

Začasno, toda najdalj za 6 mesecev, je lahko delavec razporejen v drugo organizacijo v primerih, ko je na Inštitutu pomanjkanje dela, oziroma, ko je treba reševati začasne presežke delavcev, ter zaradi razlogov, ki so povezani z delavčevo usposobljenostjo oziroma izobraževanjem ali njegovim zdravstvenim stanjem.

Sklep o razporeditvi delavca v drugo organizacijo sprejme direktor Inštituta na podlagi predhodno sklenjenega pisnega dogovora z drugo organizacijo.

Sklep o začasni razporeditvi mora vsebovati:

* naziv organa, ki je sprejel sklep o razporeditvi,

* podatke o delavcu, ki se razporeja,

* označbo del delovnega mesta, na katerega se delavec razporeja,

* vrednotenje delovnega mesta,

* čas, za katerega se razporeja,

* podpis pooblaščene osebe,

* pouk o varstvu pravic,

* obrazložitev, iz katere so razvidni razlogi za razporeditev.

Xxxxxxx, ki odkloni delo po sklepu o začasni razporeditvi, stori hujšo kršitev delovnih obveznosti.

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo (k drugemu delodajalcu), na Inštitutu mirujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

58. člen

Delavec je lahko razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi v drugo organizacijo, zavod ali k drugemu delodajalcu, če je to potrebno iz naslednjih razlogov:

* če se prenaša del dejavnosti Inštituta v drugo organizacijo ali k drugemu delodajalcu;

* če Inštitut ali organizacijska enota ne potrebuje delavcev z določeno izobrazbo, potrebuje pa jih druga organizacija, zavod ali delodajalec;

* zaradi reševanja presežnih delavcev.

59. člen

Razporeditev delavca na delo v drugo podjetje ali drug zavod se izvede na osnovi v zakonu določenega postopka za razporeditev delavcev v drugo podjetje ali drug zavod in na podlagi sklepov pristojnih organov Inštituta in podjetja oz. zavoda.

60. člen

Zoper sklep o razporeditvi v smislu določil tega Pravilnika, lahko delavec vloži zahtevo za varstvo pravic v roku 15 dni od dneva vročitve sklepa v smislu določil tega pravilnika.

61. člen

V primerih trajne razporeditve in ponudbe zaposlitve pri drugem delodajalcu, je delavec dolžan

pričeti z delom pri drugem delodajalcu, ko postane sklep dokončen.

V. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH

1. Začasno prenehanje potreb po delavcih

62. člen

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov na Inštitutu je delavec lahko začasni presežek.

Xxxxxxx je lahko začasni presežek najdalj šest mesecev in mu ne preneha delovno razmerje (čakanje na delo).

Za ugotavljanje začasnih presežkov delavcev veljajo merila in pristojnosti organov, ki jih za trajne presežke določa ta pravilnik.

63. člen

Med začasne presežke ni mogoče uvrstiti:

* člana organa upravljanja,

* delavke v času nosečnosti, med trajanjem porodniškega dopusta in dopustom za nego in bolezni,

* sindikalnega zaupnika.

64. člen

Xxxxxxx, ki je ugotovljen kot začasni presežek, se ne more uvrstiti v trajni presežek brez izvedbe postopka, ki ga določa zakon.

65. člen

V primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca, pripada delavcu, ki čaka na delo na domu, nadomestilo plače v višini 80% akontacije osnovne plače, povečane za minulo delo (MD).

Xxxxxxx, ki dela skrajšani delovni čas, je upravičen do plače po dejanskem delu za čas, ko dela.

Xxxxxxx, ki dela manj kot 36 ur na teden, je za razliko do polnega delovnega časa upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določeno za čas čakanja na delo v l. odstavku tega člena.

2. Trajno prenehanje potreb po delu

66. člen

Trajno prenehanje potreb po delavcih nastane zaradi nujnih operativnih razlogov na Inštitutu. Za nujne operativne razloge štejejo spremembe organiziranosti Inštituta, ki so posledica trajnega zmanjšanja obsega dela ali spremembe načina dela, tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti, zakonski razlog in ukrepi družbene skupnosti.

2.1. Določanje trajnih presežkov delavcev

67. člen

Če postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov na Inštitutu trajno nepotrebno (dalj kot 6 mesecev), delavcu preneha delovno razmerje na način in pod pogoji, ki jih določa zakon oziroma ta pravilnik.

68. člen

Postopek ugotavljanja presežkov delavcev poteka v treh fazah, in sicer:

* direktor na predlog vodij organizacijskih enot obvesti Upravni odbor Inštituta o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev;

* program razreševanja presežnih delavcev sprejme Upravni odbor Inštituta;

* odločitev o prenehanju delovnega razmerja sprejme direktor Inštituta.

69. člen

Upravni odbor Inštituta sprejme program razreševanja presežnih delavcev, v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, nepotrebnih delavcev, ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev Škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

Sindikat ima pravico sodelovati pri pripravi programa s stališči, mnenji in predlogi, ki jih mora Upravni odbor Inštituta obravnavati in se do njih opredeliti.

70. člen

Direktor, če gre za večje število delavcev pa Upravni odbor Inštituta, odloči o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežnih delavcev.

2.2 Postopek za ugotavljanje presežkov delavcev

71. člen

Postopek ugotavljanja presežkov delavcev poteka v treh fazah in sicer:

* ugotavljanje obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev,

* sprejem programa razreševanja presežnih delavcev,

* odločitev o prenehanju delovnega razmerja in o pravicah iz programa razreševanja presežnih delavcev.

72. člen

Presežni delavci se ugotavljajo na Inštitutu v okviru organizacijske enote.

O številu in kategorijah presežnih delavcev odloča direktor na predlog vodje organizacijske enote, v kateri je delavec nazadnje delal.

V isto kategorijo se uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti.

73. člen

Program razreševanja presežkov delavcev sprejme Upravni odbor Inštituta. V njem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam presežnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

Program razreševanja mora poleg povedanega vsebovati:

* razloge ter kriterije za izbiro ukrepov,

* zagotovitev finančnih možnosti za zagotovitev ukrepov,

* obstoj možnosti, da nekateri delavci sklenejo sporazum o prenehanju delovnega razmerja pod pogojem, da dobijo denarno pomoč oziroma pomoč za začetek samostojne dejavnosti,

* možnost, da se določenemu številu delavcev zagotovi sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu na podlagi pogodbe ali sporazuma o sprejetju delavcev,

* možnost, da se ob nespremenjenem številu delavcev skrajša delovni čas, ki se sicer šteje kot polni delovni čas,

* možnost, da se določeno število presežnih delavcev prekvalificira ali dokvalificira in se tako usposobi v dejavnosti, ki jo Inštitut na novo organizira.

Sindikatu je treba posredovati program razreševanja presežnih delavcev najkasneje deset delovnih dni pred obravnavo na Upravnem odboru Inštituta.

3. Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev

74. člen

Kriteriji za določitev presežnih delavcev se uporabljajo v primeru, ko je v isto kategorijo uvrščenih več delavcev, med katerimi je potrebno določiti presežne delavce.

75. člen

Kriteriji za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se uporabljajo po naslednjem vrstnem redu:

* delovna uspešnost,

* strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,

* delovne izkušnje na konkretnem delovnem mestu,

* delovna doba,

* zdravstveno stanje delavca,

* socialno stanje delavca.

76. člen

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost.

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.

Kot merilo pri ocenjevanju delovne uspešnosti se upoštevajo kvaliteta in količina opravljenega dela, delavčeva samoiniciativnost, samostojnost, prizadevnost pri delu, njegov odnos do dela in morebitnih strank ter zamenljivost na delovnem mestu.

77. člen

Delovno uspešnost raziskovalcev, ki opravljajo pretežno raziskovalno delo, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo direktor, vodja projekta in član Znanstvenega sveta Inštituta.

Delovno uspešnost strokovnih in ostalih delavcev, ki opravljajo pretežno inženirsko-tehnična

oziroma druga strokovna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja organizacijske enote, vodja laboratorija oziroma vodja raziskovalne skupine, ter še en strokovni delavec.

Komisijo iz prvega in drugega odstavka tega člena, kot tudi komisijo za ugotavljanje uspešnosti ostalih delavcev, imenuje direktor.

Delovna uspešnost raziskovalcev in strokovnih delavcev iz 1. in 2. odstavka tega člena, se ugotavlja za obdobje zadnjih 12 mesecev, za ostale delavce pa za obdobje zadnjih 6 mesecev.

78. člen

V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca in njegova usposobljenost:

* zahtevana izobrazba oz. usposobljenost 40 točk

* eno stopnjo nižja izobrazba oz. usposobljenost od zahtevane - 10 točk

* dve stopnji nižja izobrazba oz. usposobljenost od zahtevane - 20 točk

* več kot dve stopnji nižja izobrazba oz. usposobljenost od zahtevane - 30 točk

79. člen

Kot drugi korekcijski faktor se upoštevajo delovne izkušnje na konkretnem delovnem mestu. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev:

* izpolnjevanje zahtev delovnih izkušenj na konkretnem delovnem mestu 5 točk

* neizpolnjevanje delovnih izkušenj -5 točk

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

80. člen

Kot tretji korekcijski faktor se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo.

Delovna doba se vrednoti na sledeč način:

od 1 do 5 let 5 točk

med 5 let in 15 let 10 točk

nad 15 let 15 točk

81. člen

Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki delovni

uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi ).

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabim zdravstvenim stanjem oz. delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v Inštitutu.

* poškodbe pri delu ali poklicne bolezni 10 točk

82. člen

Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje.

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem.

Pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti, lastništvo oz. solastništvo podjetij:

* samohranilka oz. samohranilec z otrokom nad dvema letoma starosti 20 točk

* zaposlen samo eden od zakoncev 15 točk

* število nepreskrbljenih otrok - na vsakega otroka 2 točki

* zaposlena oba zakonca 0 točk

* delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z lastnikom kmetije - 20 točk

* delavec - lastnik kmetije - 50 točk

* delavec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic

(popoldanska obrt) - 90 točk

* delavec je lastnik oz. družbenik v podjetju - 100 točk

V primeru, da ni mogoče določiti presežnih delavcev na podlagi gornjih kriterijev, se kot dopolnilni kriterij upošteva daljša delovna doba na Inštitutu.

83. člen

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov (listinski podatki), s katerimi razpolaga Inštitut oz. jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko direktor ugotovi trajen presežek delavcev.

Pri izdaji sklepa o prenehanju delovnega razmerja je treba upoštevati stanje do dokončnosti postopka, v katerem je bil sklep izdan.

84. člen

Ne glede na kriterije je lahko delavec razvrščen med presežne delavce na podlagi njegove pisne izjave, če Upravni odbor Inštituta glede na možnosti zagotovitve pravic presežnemu delavcu s tem soglaša.

Če ni doseženo soglasje med delavcem in Upravnim odborom Inštituta o zagotovitvi pravice kot presežnega delavca, takšna izjava za delavca nima pravnega učinka.

85. člen

Inštitut mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev. Delavci morajo biti osebno seznanjeni z možnostmi reševanja svojega delovnega položaja.

V primeru, ko se na Inštitutu predvideva trajen presežek delavcev, mora direktor najmanj 14 dni pred izvajanjem ukrepa za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat Inštituta, v primeru večjega števila delavcev pa najmanj mesec dni.

86. člen

Sklep o prenehanju delovnega razmerja se lahko izda tudi:

* delavcu v času služenja vojaškega roka,

* delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,

* nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.

Delavcem iz prejšnjega odstavka začne teči odpovedni rok, ko se delavka oziroma delavec vrne na delo.

To pa ne velja za delavca, ki dela zaradi medicinske rehabilitacije s skrajšanim delovnim časom.

Če delavec zboli med odpovednim rokom, to ne vpliva na njegove pravice, niti ni prekinjen odpovedni rok.

87. člen

Delavec je dolžan v odpovednem roku delati, če tako odloči pristojni organ.

88. člen

Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela na Inštitutu, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po pravnomočnosti.

89. člen

V času odpovednega roka ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Če je delavec postal nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe v času odpovednega roka, ko ni delal, je upravičen do enake plače.

Do nadomestila plače, ki je določena za odsotnost z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, je upravičen le tisti delavec, ki bi kljub odpovednemu roku delal, če ne bi bil za delo nezmožen.

90. člen

Če delavec dela v času odpovednega roka, čeprav dela le občasno, prejema plačo glede na opravljeno delo in ima druge pravice, ki jih določa zakon.

91. člen

Če delavec izpolni pogoje za izrabo letnega dopusta, ga lahko izrabi tudi v primeru, če med odpovednim rokom čaka na delo doma. V tem času prejema nadomestilo plače v višini 100 % od osnove.

92. člen

Delavcu, ki je delno ali v celoti izkoristil letni dopust, pripada regres v sorazmerju s trajanjem dopusta.

93. člen

Xxxxxxx, ki je izpolnil pogoje dveletne delovne dobe, ima pravico do odpravnine v višini polovice njegove plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela na Inštitutu.

Upošteva se tudi zaposlitev v času šestmesečnega odpovednega roka, ki se všteva v celotno obdobje zaposlitve na Inštitutu.

Osnova za odpravnino je povprečna izplačana plača delavca v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo pravice do odpravnine. Če je odpravnina izplačana po izteku odpovednega roka, se poveča za odstotek, za katerega so se povečale plače v omenjenem času.

VI. DELOVNI ČAS

94. člen

Polni delovni čas traja 40 ur tedensko.

Izpolnitev polnega delovnega časa se obračunava za vsak koledarski mesec.

Plan razporeditve delovnega časa določi direktor v decembru tekočega leta za naslednje leto (delovni koledar), prav tako lahko direktor določi spremembo razporeditve okvirnega delovnega časa (prihod oziroma odhod z dela, obvezno delovno prisotnost).

V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa se upošteva 40-urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca v enem letu.

O neenakomerni razporeditvi delovnega časa (prerazporeditvi delovnega časa) odloča direktor Inštituta in sicer za Inštitut kot celoto ali samo za posamezno organizacijsko enoto.

O prerazporeditvi delovnega časa morajo biti delavci pravočasno obveščeni. Xxxxxxx, ki odkloni delo v prerazporejenem delovnem času, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

Na osnovi ocene del, ki jih je potrebno opraviti, odredi direktor tudi nadurno delo in stalno pripravljenost v skladu z Zakonom.

Delovni teden traja praviloma 5 delovnih dni.

V primeru potreb po drugačni razporeditvi delovnega časa, lahko direktor posameznemu delavcu določi drugačno trajanje delovnega tedna.

95. člen

Evidenco delovne prisotnosti vodi tajništvo Inštituta. Službena odsotnost mora biti dokumentirana.

Pri razporeditvi delovnega časa se mora upoštevati, da deluje Inštitut skladno kot celota.

96. člen

Delavci so dolžni vzrok svoje odsotnosti od dela javiti v tajništvo Inštituta v roku do 10 ure dneva odsotnosti.

l. Delovni čas krajši od polnega delovnega časa

97. člen

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom lahko sklene delavec, če je to v interesu delavca in Inštituta, ter je to družbeno in ekonomsko smotrno glede na naravo in organizacijo dela in izrabo delovnega časa ali glede na posebne potrebe zaposlovanja.

Inštitut lahko v skladu z določili zakona, za delovna mesta glede katerih je to družbeno smotrno z ozirom na naravo dela in organizacijo dela, izrabo delovnega časa ali posebnih potreb zaposlovanja Inštituta kot celote ali po posameznih organizacijskih enotah, določi, da se opravljajo krajši čas od polnega delovnega časa.

Delavec lahko sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa po postopku, ki je določen za sklenitev delovnega razmerja delavca, ki dela poln delovni čas.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa, ima obveznosti in odgovornosti delavca, ki dela poln delovni čas in uveljavlja svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu po merilih, določenih v internem splošnem aktu Inštituta, ki ureja področje plač in nadomestil.

Delavcem, ki sklenejo delovno razmerje s krajšim delovnim časom, se ne sme določiti delovnega časa, ki bi presegel njihov, s pogodbo o zaposlitvi določen delovni čas.

Delavci, ki so skleni pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ne smejo delati preko svojega delovnega časa, razen v primeru izjemnih okoliščin, kot so naravne in druge nesreče ter ko je to delo nujno za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja. Kakor hitro prenehajo navedeni vzroki, delavec več ne sme opravljati dela preko svojega delovnega časa.

2. Delovno razmerje pri več delodajalcih

98. člen

Delavci, ki v drugi organizaciji že delajo poln delovni čas, morejo izjemoma delati še na Inštitutu, vendar le v času, ki ne presega 1/5 polnega delovnega časa in samo po poprejšnjem soglasju organizacije, kjer delajo polni delovni čas in sicer, kadar gre za dela:

* strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljivo pri proučitvi, urejanju in izvajanju za Inštitut zahtevnejših ali pomembnejših nalog in vprašanj, če gre za avtorsko delo;

* pri sodelovanju v delu raznih stalnih kolegijskih teles, narava dela pa zahteva sodelovanje strokovnjakov;

* ter v drugih primerih določenih z zakonom.

Soglasje iz prvega odstavka obsega dogovor o delovnem času, ki ga bo delavec prebil pri

opravljanju dela na Inštitutu in o načinu opravljanja takega dela.

Določilo tega člena se smiselno uporablja tudi za delavce - strokovnjake Inštituta, ki želijo delati v drugi organizaciji s časom, ki je do 1/5 daljši od polnega delovnega časa, ki ga delajo na Inštitutu.

3. Delo preko polnega delovnega časa

99. člen

Direktor lahko določi, da morajo delavci delati preko polnega delovnega časa, zlasti:

* če v rednem delovnem času ne bi bilo mogoče izpolniti pogodbenih in drugih sprejetih obveznosti,

* če gre za izvedbo raziskovalnih in strokovnih nalog ter poročil, ki jih ni bilo mogoče opraviti v rednem delovnem času,

* v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Ugovor zoper sklep o uvedbi nadurnega dela ne odloži izvršitve sklepa.

100. člen

Delavec lahko prične z nadurnim delom po opravljeni delovni obveznosti.

Xxxxxxx delo lahko traja največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec ali 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.

101. člen

Delo preko polnega delovnega časa odredi s sklepom direktor na predlog vodje organizacijske enote v primerih skladno z določili zakona.

Sklep o uvedbi dela preko polnega delovnega časa mora vsebovati:

* določitev delavca, ki bo opravljal delo,

* potrebno število ur,

* plan izrabe dela s prikazom dela po obsegu,

* ugotovitev, da dela ni mogoče opraviti v prerazporejenem delovnem času. Delavci so dolžni voditi dnevnik o opravljenem delu, v katerem vpisujejo:

* opravljeno delo,

* čas v katerem je bilo delo opravljeno.

Vodja organizacijske enote v kateri se opravlja delo preko polnega delovnega časa je dolžan:

* obvestiti delavce o uvedbi dela preko polnega delovnega časa,

* nadzirati izvajanje dela preko polnega delovnega časa,

* podpisati dnevnik iz prejšnjega odstavka.

Plačilo dela preko polnega delovnega časa se opravi na podlagi poročila vodje organizacijske enote, ki ga potrdi direktor Inštituta.

Sklep o uvedbi dela preko polnega delovnega časa v smislu tega člena se ne šteje za poseben delovni pogoj.

Dela preko polnega delovnega časa se v Inštitutu ne uvede, če je delo mogoče opraviti z ustrezno smotrno organizacijo dela in delitvijo dela, prerazporeditvijo delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

Delavec, ki je na podlagi predhodno izdanega naloga delal dalj od polnega delovnega časa, ima pravico do dodatka za tako delo, če je na koncu meseca izpolnil svojo redno delovno obveznost. V nasprotnem se tako delo všteje v redno delovno obveznost.

Delavec, ki neupravičeno odkloni delo preko polnega delovnega časa, stori hujšo kršitev delovne obveznosti.

4. Odmori in počitki

102. člen

Med dnevnim delom ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut in se šteje v delovni čas.

Delavec, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom opravljanja dela.

VII. DOPUSTI IN ODSOTNOSTI

103. člen

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 20 delovnih dni, ne glede na to, ali dela polni delovni čas, ali krajši delovni čas od polnega.

Pri obračunu letnega dopusta se upošteva 5-dnevni delovni teden.

Xxxxxxxx, mlajšim od 18 let, se letni dopust, določen po osnovah tega pravilnika, poveča za 7

(sedem) delovnih dni.

104. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna še od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, ter socialnih in zdravstvenih razmer.

Letni dopust se določi glede na:

A. na zahtevnost delovnega mesta pripada delavcu:

* delavcem VIII. skupine zahtevnosti 5 dni

* delavcem XXX.xx VII/2 skupine zahtevnosti 4 dni

* delavcem VI. skupine zahtevnosti 3 dni

* delavcem V. skupine zahtevnosti 2 dni

* delavcem od I. do IV. skupine zahtevnosti 1 dan B. glede na delovno dobo pripada delavcu:

do 5 let delovne dobe 20 dni

nad 5 do 10 let delovne dobe 21 dni

nad 10 do 15 let delovne dobe 22 dni

nad 15 do 20 let delovne dobe 23 dni

nad 20 do 25 let delovne dobe 24 dni

nad 25 let delovne dobe 25 dni

Kriterij delovne dobe oz. določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

Če delavec, ki je delal v tujini, delovne dobe nima vpisane v delovno knjižico, je mogoče delovno dobo, prebito na delu v tujini, pri odmeri letnega dopusta upoštevati le ob pogoju, da je z državo, v kateri je delavec delal, sklenjen mednarodni sporazum ali konvencija o socialnem zavarovanju, in ob pogoju, da z ustreznim dokazilom dokaže, da je vplačal prispevke za pokojninsko zavarovanje.

C. glede na vodstvene funkcije se delavcem poveča letni dopust:

* direktorju 3dni

* vodjem organizacijskih enot - del. s pos. poobl. in odgovornostmi 3dni D. glede na pogoje dela se delavcem poveča letni dopust:

* delo pod zemljo 5dni

* delo v hrupu; vročini, prahu, vlagi, mrazu, pod vplivom vremenskih

sprememb, za delo s kemikalijami 2dni

Delovna mesta na katerih se pojavljajo ti pogoji dela določi direktor Inštituta :

* delavcem, ki stalno delajo pri virih ionizirajočega sevanja 12 dni

* za terensko delo:

nad 120 dni na leto 3 dni

od 70 do 119 dni na leto 2 dni

od 20 do 69 dni na leto 1 dan

(pri tem se upošteva dneve iz preteklega leta)

E. glede na socialne in zdravstvene razmere pripada delavcu:

* delovni invalidi in delavci z najmanj 60 - odstotno telesno okvaro 5 dni

* delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali duševno prizadeto osebo 5 dni

* materi (oz. očetu, ki je samohranilec) z enim otrokom do 15 let 2 dni

* materi (oz. očetu, ki je samohranilec) z dvema ali več otroci do 15 let 3 dni Povečani letni dopust iz prve in druge alinee tega odstavka se ne sešteva.

F. za delavce, stare nad 50 let 5 dni

105. člen

Delavci izrabijo letni dopust v obdobju, glede katerega se sporazumejo z vodjo organizacijske enote.

Pri določitvi termina izrabe letnega dopusta se upoštevajo delovne obveznosti organizacijske enote in delavca.

Vsaka samovoljna izraba letnega dopusta brez predhodne pisne odobritve pristojnega delavca pomeni neupravičen izostanek z dela in s tem hujšo kršitev delovnih obveznosti.

106. člen

Če je smotrno glede na naravo, organizacijo dela ter način poslovanja Inštituta in je kolektivni dopust vnaprej določen v planu izrabe sklada delovnega časa, gredo lahko vsi delavci Inštituta ali del delavcev istočasno na dopust.

Kolektivni dopust po prejšnjem odstavku se lahko uvede tudi med letom na podlagi sklepa direktorja Inštituta v kolikor direktor Inštituta ugotovi, da je tak kolektivni dopust za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v Inštitutu neizogibno potreben.

107. člen Delavec, ki mu preneha v Inštitutu delovno razmerje:

* na podlagi njegove pisne izjave, da ne želi več delati na Inštitutu,

* na podlagi pisnega sporazuma z direktorjem Inštituta,

* če ni ponovno izbran za dela in naloge direktorja, druge naloge pa odkloni,

* če izpolni pogoje za polno osebno pokojnino, pa pristojni organ Inštituta ne ugotovi soglasja, da delavec nadaljuje delovno razmerje,

* zaradi uvedbe postopka likvidacije Inštituta,

ima pravico izrabiti letni dopust pred razrešitvijo ne glede na čas izrabe dopusta, ki je določen z načrtom letnega dopusta, razen, če ni nova delovna organizacija prevzela obveznosti, da mu bo zagotovila izrabo letnega dopusta.

Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu:

- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,

- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,

- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem tekočega leta.

l. Odsotnost z dela s pravico do nadomestila plače

108. člen

Delavcem, ki jim je odobreno izpopolnjevanje v tujini, ki delajo na skupnih raziskovalnih programih, ki se usposabljajo za pridobitev magisterija oz. doktorata ali so na podiplomskem izpopolnjevanju, se odobri odsotnost do 2 let z možnostjo prejemanja nadomestila plače, kot to določa pravilnik o plačah.

109. člen

Več kot sedem delovnih dni sme v posameznem koledarskem letu trajati odsotnost delavca z dela s pravico do nadomestila plače, kadar ga Inštitut napoti na izobraževanje ali izpopolnjevanje, ali če je ta odsotnost z dela potrebna za pripravo na zaključni izpit in v primerih določenih s kolektivno pogodbo.

Odsotnost delavca v smislu prvega odstavka tega člena, odobri, na podlagi soglasja vodje organizacijske enote direktor Inštituta.

2. Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače

110. člen

Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela brez nadomestila plače do 30 dni v posameznem koledarskem letu, če je taka odsotnost delavcu potrebna:

* zaradi njegove aktivne udeležbe na pomembnih kulturnih in športnih prireditvah,

* zaradi udeležbe na seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah, katerih vsebina ni povezana z delom na Inštitutu,

* zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške in

* v primerih, če posebne okoliščine zahtevajo daljšo odsotnost.

Odsotnost delavca, v smislu prvega odstavka tega člena, odobri, na podlagi soglasja vodje organizacijske enote, direktor Inštituta.

111. člen

Delavcu lahko odobri direktor na osnovi soglasja vodje organizacijske enote odsotnost z dela brez nadomestila plače do 1 leta, če zaradi delavčeve odsotnosti ni moteno delo na Inštitutu v naslednjih primerih:

* spremljanje zakonca delavca, ki je na izpopolnjevanju v tujini,

* kadar gre za izpopolnjevanje, ki je v interesu delavca,

* kadar delavec - strokovnjak Inštituta predava na tujih univerzah ali je gostujoči znanstvenik - visiting scientist in to ni v neposrednem interesu Inštituta.

112. člen

Pravico do odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače ima tudi delavec z otrokom do tretjega leta starosti, če se uskladijo njegovi interesi z možnostmi delovnega procesa.

113. člen

Med odsotnostjo z dela po 109. in 110. členu mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobijo pri delu in iz dela.

114. člen

Xxxxxxx je upravičen do odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni in drugih primerih v skladu s posebnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva, oziroma Kolektivno pogodbo.

3. Druge celodnevne odsotnosti

115. člen

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin kot so:

- lastna poroka,

- smrt zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka,

- smrt staršev - oče, mati, očim, xxxxxx, posvojitelj,

- hujše nesreče, ki zadane delavca.

Delavec je lahko odsoten zaradi zgoraj navedenih dogodkov le ob nastopu dogodka. O trajanju in opravičenosti izostanka zaradi zgoraj navedenih dogodkov odloča delodajalec.

116. člen

Xxxxxxx je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Delavec mora v tem primeru delodajalcu podati pisno potrdilo s strani pristojnega zdravnika, ki je ugotovil delavčevo nezmožnost za opravljanje dela.

4. Regres za letni dopust

117. člen

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

V primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

V primeru, da pogodba o zaposlitvi z delavcem ni bila sklenjena celo koledarsko leto ima delavec pravico do sorazmerne višine regresa za letni dopust glede na to, koliko časa je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

V primeru, da ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

VIII. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE OZ. IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV

118. člen

Delavci imajo pravico izobraževati se v svojem interesu ali v interesu Inštituta. Inštitut ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.

Delavci, ki so napoteni ali se v interesu Inštituta izobražujejo oz. izpopolnjujejo ali usposabljajo, imajo pravico do izrednega plačanega dopusta za opravljanje izpitov in zaključnih izpitov v skladu s Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v RS.

Inštitut ima delavca pravico napotiti na izobraževanje, ki se nanaša na potrebe dela, delavec pa ima pravico tudi sam kandidirati za takšna izobraževanja. Xxxxxx delavci se bodo izobraževanja udeležili določi na podlagi potreb Inštitut.

Če delavec odkloni izobraževanje, ki je bistvenega pomena za njegovo delo, to predstavlja hujšo kršitev delovnega razmerja in lahko privede tudi do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, saj delavec brez teh znanj, ki bi jih pridobil v okviru izobraževanja ni sposoben za opravljanje določenega dela.

S pogodbo o izobraževanju, ki jo skleneta delavec in direktor Inštituta se določijo pravice in obveznosti delavca in Inštituta.

Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje oz. izpopolnjevanje ali usposabljanje, se določi s pogodbo.

119. člen

Delavec, ki se izobražuje, ima pravico do odsotnosti iz dela v času poteka predavanj oziroma tečajev in v času opravljanja določenega izpita. O izrabi pripadajočega dopusta se mora delavec dogovoriti z vodjo organizacijske enote.

120. člen

Stroške izobraževanja in usposabljanja, ki se jih delavec udeleži na pobudo Inštituta oziroma je izobraževanje in usposabljanje nujno za nemoteno nadaljevanje dela delavca v celoti krije delodajalec. Delodajalec v tem primeru poleg šolnine oziroma kotizacije delavcu povrne tudi morebitne potne stroške, stroške prehrane in bivanja.

Stroške izobraževanja in usposabljanja, ki se jih delavec udeleži na lastno pobudo v celoti krije delavec.

Za izobraževanja in usposabljanja na pobudo delavca se lahko delavec in Inštitut pogodbeno dogovorita o delnem ali celotnem kritju stroškov pred začetkom izobraževanja oziroma usposabljanja ali pred začetkom posameznega letnika. Delavec je lahko na podlagi pisne pogodbe upravičen do celotnega ali delnega kritja stroškov izobraževanja na njegovo lastno pobudo za največ 1 program v posameznem šolskem oziroma študijskem letu.

Če pride do dogovora o celotnem ali delnem kritju stroškov izobraževanja in usposabljanja ima Inštitut pravico v pogodbi od delavca zahtevati, da delavec po koncu izobraževanja oziroma usposabljanja pri delodajalcu ne bo zahteval prekinitve pogodbe o zaposlitvi, v obdobju, ki je določeno s pogodbo.

Če delavec izobraževanja oziroma usposabljanja v določenem roku ne zaključi uspešno ima Inštitut pravico od delavca zahtevati vračilo celotnega zneska, ki ga je plačal za izobraževanje in usposabljanje delavca.

Če delavec med časom izobraževanja in usposabljanja prekine pogodbo o zaposlitvi oziroma je bila le-ta prekinjena po njegovi krivdi, ima Inštitut pravico od delavca zahtevati vračilo celotnega zneska, ki ga je plačal za izobraževanje in usposabljanje delavca.

Če delavec izobraževanje in usposabljanje uspešno zaključi in prekine pogodbo o zaposlitvi pred koncem obdobja za katerega se je s pogodbo zavezal, da bo ostal pri delodajalcu, oziroma je bila med v tem obdobjem pogodba o zaposlitvi prekinjena po krivdi delavca, ima Inštitut od delavca pravico zahtevati vračilo sorazmernega dela zneska, ki ga je plačal za izobraževanje in usposabljanje delavca, glede na to, koliko časa je po končanem izobraževanju oziroma usposabljanju delavec pri Inštitutu še delal in koliko časa bi moral delati.

Znesek, ki ga je na podlagi katerega od navedenih vzrokov delavec dolžan plačati Inštitutu, se poveča za obresti od dneva plačila delodajalca do dneva vrnitve zneska s strani delavca.

121. člen

Delavec je dolžan delodajalcu redno poročati o poteku izobraževanja in usposabljanja, o njegovem uspešnem zaključku ter o morebitnem neuspešnem zaključku ali prenehanju izobraževanja ter delodajalcu predložiti vse ustrezne listine, ki dokazujejo njegov potek izobraževanja, prekinitev ter uspešen oziroma neuspešen zaključek.

To še posebej velja za tista izobraževanja in usposabljanja, ki so delno ali v celoti financirana s strani delodajalca.

IX. PLAČILO ZA DELO

122. člen

Delavci so v času trajanja delovnega razmerja upravičeni do:

- plače,

- nadomestila plače,

- dodatkov,

- drugih osebnih prejemkov v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

123. člen

Plača delavca se določi na podlagi Kolektivne pogodbe in plačilnega razreda v katerega je razporejen posamezen delavec.

Višina plače se usklajuje skladno s spremembo zneska, ki ga določa kolektivna pogodba za plačilni razred v katerega je razporejen delavec.

Višina nadomestila plače, dodatkov, drugih prejemkov iz delovnega razmerja in povračil stroškov se mesečno usklajuje glede na določbe predpisov, ki urejajo posamezno področje.

124. člen

Osnove za določanje dodatkov k plači na podlagi delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, intenzivnost, inovativnost, itd.; merila pa so količinski, kakovostni in vrednostni kazalniki. Pri delih oziroma na delovnih mestih, kjer uspešnosti ni mogoče meriti, se le-ta ocenjuje. Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno, pri delovno povezanih skupinah pa tudi skupinsko. Ugotavlja in ocenjuje jo delavec, ki organizira in vodi delovni proces in pri tem upošteva eksterne ocene.

125. člen

Podrobnejši način določanja višine dodatkov k plači na podlagi delovne uspešnosti je določen v Zakonu o sistemi plač v javnem sektorju in ustreznih podzakonskih aktih.

126. člen

Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v osnovni plači.

Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki se občasno pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.

Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:

- izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10 %

- za prekinitev dela od 1 – 2 ur 15 %

- za prekinitev dela 2 uri in več 20 %

- nočno delo 30 %

- delo preko polnega delovnega časa 30 %

- delo v nedeljo 50 %

- delo na dela proste dneve 50 %

Dodatka, za delo v nedeljo in na dela proste dneve se med seboj izključujeta..

Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.

Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60% od osnove, za čas opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za delo preko polnega delovnega časa.

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.

V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.

Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje v primerih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, ki jih s tehničnimi in drugimi preventivnimi ukrepi ni mogoče izboljšati.

Med te uvrščamo nevarne snovi (v obliki plinov, par, trdnih in tekočih aerosolov, prahu), neprimerne mikroklimatske parametre (temperatura, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka), hrup, osvetljenost in različne vrste sevanj (ionizirajoča, neionizirajoča).

Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v višini 5% od osnovne plače delavca.

X. NAPREDOVANJE ZAPOSLENIH

127. člen

Napredovanje zaposlenih poteka v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti.

128. člen

Delavec lahko napreduje, če izpolnjuje formalne in neformalne pogoje za napredovanje in na podlagi ocene delovne uspešnosti.

129. člen

Delavec lahko napreduje, če izpolnjuje naslednje pogoje:

- ima zahtevan poklic in stopnjo izobrazbe,

- ima ustrezne delovne izkušnje, če se za upravljanje dela na določenem delovnem mestu zahtevajo delovne izkušnje,

- je uspešno opravil vsa preverjanja znanj in sposobnosti za dela, ki bi jih opravljal, če je za napredovanje potrebno predhodno preverjanje določenih znanj in sposobnosti,

130. člen

Delavec lahko napreduje, če izpolnjuje naslednje neformalne pogoje:

- ima osebnostne lastnosti, ki so potrebne za opravljanje del in nalog na delovnem mestu za katerega kandidira,

- nadpovprečna uspešnost pri dosedanjem delu,

- dodatna funkcionalna znanja,

- samostojnost, zanesljivost in ustvarjalnost pri dosedanjem delu,

- usposobljenost za opravljanje različnih del in nalog,

- drugi pogoji za opravljanje specifičnih del in nalog.

131. člen

Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi treh letnih ocen delovne uspešnosti.

Ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca je lahko: odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo. Za raziskovalce iz plačne podskupine H1 je ocena delovne uspešnosti izražena v točkah.

Letna ocena delovne uspešnosti se opravi na osnovi naslednjih kriterijev:

- rezultati dela,

- samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,

- zanesljivost pri opravljanju dela,

- kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter

- druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

132. člen

Zaposlene se oceni enkrat letno.

Postopek ocenjevanja se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca.

Pri postopku ocenjevanja se ocenijo delavci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti zaposleni, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu,

poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust). Delavca oceni direktor Inštituta.

Na podlagi zadostnega števila doseženih točk pri ocenjevanju lahko delavec napreduje v višji plačilni razred.

133. člen

Delavec, ki izpolnjuje pogoje lahko pridobi raziskovalni naziv v skladu s Pravilnikom o raziskovalnih nazivih.

XI. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV

134. člen

Disciplinska odgovornost delavcev je opredeljena v Pravilniku o disciplinski in materialni odgovornosti, ki ga je sprejel Inštitut.

XII. VARSTVO PRI DELU IN POŽARNA VARNOST

135. člen

Inštitut je dolžan zagotoviti potrebne pogoje za varstvo pri delu in požarne varnosti zaradi preprečevanja poškodb pri delu, poklicnih bolezni in varovanja delavčevega zdravja.

136. člen

Pred nastopom dela se mora delavec seznaniti z vsemi nevarnostmi pri delu ter s pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu, požarno varnostjo in delovnimi pogoji.

137. člen

Vsak delavec je dolžan pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe in uporabljati predpisana zaščitna sredstva za varno delo.

Delavec je dolžan opraviti dodatne preventivne zdravstvene preglede po razporedu na inštitutu.

Opustitev izvajanja varstvenih ukrepov, uporabe zaščitnih sredstev in odklonitev zdravniškega pregleda pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti zaradi katere se delavcu izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Dijaki in študenti, ki na Inštitutu opravljajo delovno prakso, morajo upoštevati ukrepe, predpisane za varstvo pri delu, ki ga opravljajo in ravnati po navodilih mentorja.

1. Varstvo mladine

138. člen

Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti, uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo pri delu v skladu z zakonom.

2. Varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke

139. člen

Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom.

140. člen

Zakon določa pravice, ki jih ima delavec - oče otroka v zvezi z negovanjem in varovanjem otroka v primerih, če se tako dogovorita z materjo, oziroma zakon določa pravice, ki jih ima delavec, ki otroka neguje, če mati umre, zapusti otroka, oziroma, če je na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravstvene organizacije trajno ali začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.

3. Varstvo starejših delavcev

141. člen

Delavci, starejši od 55 let, oziroma delavke od 50 let, uživajo posebno varstvo.

Starejši delavec ne sme biti razporejen na delovno mesto, na katerem obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, določene v posebnem predpisu, ki ga izda republiški upravni

organ, pristojen za zdravstveno varstvo.

XIII. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI

142. člen

Delavci so dolžni izpolnjevati svoje delovne dolžnosti in obveznosti in upoštevati odločitve direktorja in vodij, ter sklepe, sprejete na organih Inštituta.

143. člen

Xxxxxxx je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti, ki jih določa zakon in pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti Inštituta.

XIV. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA

144. člen Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom.

145. člen

Če preneha delovno razmerje po volji delavca, znaša odpovedni rok:

* za delavce VII/2 in VIII. stop. šol. izobr. 4 mesece

* za delavce VI. in VII. stop. šol.izobr. 3 mesece

* za delavce IV in V stop.šol. izobr. 2 meseca

* za delavce I., II. in III. stop. šol. Izobr. 1 mesec Direktor in delavec se lahko sporazumeta o skrajšanju odpovednega roka.

XV. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV

146. člen

Xxxxxxx ima pravico pri pristojnem organu na Inštitutu vložiti zahteve za uveljavljanje svojih

pravic iz delovnega razmerja, ter pravico ugovora zoper prvostopenjske odločitve, ki jih ti organi sprejmejo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

147. člen

O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja odloča na prvi stopnji direktor Inštituta, če zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt Inštituta ne določajo drugače.

O ugovorih delavcev zoper odločitve, ki se nanašajo na obveznosti, pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja odloča Komisija za pritožbe na Inštitutu.

148. člen

Komisija za pritožbe mora odločiti o zahtevi oz. ugovoru delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena zahteva oziroma ugovor.

Delavec ima pravico biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, in se izjasniti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje.

Preden komisija odloči, mora zahtevati mnenje sindikata. Komisija za pritožbe mora mnenje sindikata obravnavati in se o njem izjasniti.

149. člen

Strokovne službe Inštituta morajo dati Komisiji za pritožbe zahtevano dokumentacijo, podatke in pojasnila, ki so potrebna za rešitev zadeve.

150. člen

Komisija pred odločanjem zavrže ugovore, ki so bili vloženi prepozno ali so nepopolni, ali če je zoper izdani sklep izčrpana pravica do ugovora in je zagotovljeno sodno varstvo.

Ko odloči o ugovoru, lahko Komisija za pritožbe:

* zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi prvostopenjsko odločitev;

* ugodi ugovoru in prvostopenjsko odločitev spremeni ali razveljavi.

V disciplinskih zadevah pa Komisija lahko tudi:

* ugovoru ugodi, odpravi odločbo prvostopenjskega organa in ustavi disciplinski postopek,

* ugovoru ugodi, razveljavi disciplinsko odločbo in zadevo vrne v ponovno obravnavanje in odločanje prvostopenjskemu organu.

Organ druge stopnje mora obravnavati podano mnenje sindikata in tudi o njem zavzeti stališče, ter v obrazložitvi odločbe navesti zakaj je oz. ni bilo upoštevano mnenje ali predlog sindikata.

Komisija lahko sprejema odločitve samo v polni sestavi.

Komisija za pritožbe sprejema sklepe soglasno. Kadar soglasje ni doseženo, o zadevi odloči Upravni odbor Inštituta.

151. člen

Odločitev Komisije za pritožbe je dokončna. Zoper njo lahko delavec začne postopek za varstvo pravic pri pristojnem sodišču v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločitev Komisije za pritožbe.

152. člen

Delavec in direktor se lahko pisno sporazumeta, na katere pravice se nanaša zahteva za varstvo pravic ali ugovor. Sporazum ima moč izvršilnega naslova.

153. člen

Komisija za pritožbe poroča o svojem delu Upravnemu odboru Inštituta najmanj enkrat na leto.

XVI. VROČANJE

154. člen

Xxxxxx, sklepe in druga pisanja, katerih vročitev ima za delavca pravne posledice, se delavcu vročijo praviloma na delovnem mestu.

Če je nastanek ali prenehanje posamezne pravice ali obveznosti vezano na vročitev, se vročanje opravi tako, da delavec lastnoročno podpiše in napiše datum prejema na vročenem sklepu ali odločbi, ki ostane v arhivu Inštituta.

Če delavec noče podpisati vročilnice, pusti vročevalec pisanje delavcu na njegovem delovnem mestu. Na izvodu namenjenem za arhiv pa v prisotnosti delavca napiše datum in kraj, kjer je pustil pisanje. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Če delavca ni na delovnem mestu, se pisanje vroči pisno s povratnico na naslov prebivališča, katerega je delavec navedel kadrovski službi. Če vročitev na ta način ni bila izvršena, se pisanje obesi na oglasno desko Inštituta in se po izteku 8 dni šteje, da je vročitev opravljena .

XVII. ZAČASNO IN OBČASNO DELO

155. člen

Inštitut lahko sklene pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del v skladu in na podlagi zakonskih določil za naslednje primere:

* izdelava strokovnih elaboratov ali pisnih strokovnih mnenj, ekspertiz,

* pisno in ustno prevajanje za potrebe Inštituta,

* lektoriranje daljših tekstov in publikacij Inštituta,

* kratkotrajna dnevna opazovanja in evidentiranje meritev v industrijskih ali drugih obratih ali na terenu,

* opravljanje del raziskovalne ali analitične narave med katere štejejo vsa dela, ki sodilo v sklop raziskovalne naloge, ki jih na Inštitutu ni mogoče izvesti in ki nimajo značaja avtorskega dela oz. zanje ni potrebno skleniti delovnega razmerja za določen čas ali za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa,

* občasna pomožna dela pri terenskih in drugih meritvah in pripravi meritev,

* vzdrževalna dela,

* strokovna predavanja.

Pogodba o delu mora biti pismena.

XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

156. člen

Pravice in obveznosti delavca iz delovnih razmerij, ki jih ta pravilnik ne ureja, se urejajo po zakonskih določilih, po Kolektivni pogodbi za javni sektor in Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost.

157. člen

Pravilnik je pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev natančneje in podrobneje opredelil in so usklajene z zakonskimi določili, Kolektivno pogodbo za javni sektor in Kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost.

V primeru, da so posamezna določila v tem pravilniku, zakonodaji oziroma Kolektivni pogodbi za javni sektor in Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost različno opredeljena, se upoštevajo tista, ki so za delavca najugodnejša.

V primeru nasprotujočih si določil, se prvotno upoštevajo zakonska določila nato določila kolektivnih pogodb in šele nato določila tega pravilnika.

158. člen

Obveznosti in pravice delavca iz delovnih razmerij, ki so nastale do uveljavitve tega pravilnika, se od uveljavitve tega pravilnika določajo neposredno po določilih tega pravilnika.

159. člen

Pravilnik sprejema, spreminja in dopolnjuje Upravni odbor Inštituta z večino glasov svojih članov.

160. člen

Pravilnik začne veljati osmi dan po sprejetju na seji Upravnega odbora, to je 3.12.2011 .

Predsednica Upravnega odbora Inštituta za hidravlične raziskave Xxx. Xxxx Xxxxxx