Splošni pogoji za montažno zavarovanje MO-91

Splošni pogoji za montažno zavarovanje MO-91

Skupščina ADRIATIC zavarovalne družbe d.d. Koper je na seji 20.11.1990 sprejela Splošne pogoje za montažno zavarovanje MO-91, ki se uporabljajo od 1.1.1991 dalje.

Izrazi v teh pogojih pomenijo:

sklenitelj	−	osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo;
zavarovanec	−	osebo, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Sklenitelj in zavarovanec je ista
polica	−	oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; listina o zavarovalni pogodbi;
premija	−	znesek, ki ga sklenitelj plača zavarovalnici;
zavarovalnina	−	znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.

1. člen ZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje krije v obsegu, določenim s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti:

1) požara, strele, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacij in demonstracij, izliva vode, zemeljskega plazu, utrganja zemljišča, zemeljskega usada, zmrznitve, gibanja ledu, snežnega plazu in atmosferskih padavin;

2) udarca motornega vozila, prikolice in delovnega stroja, padca zavarovane stvari, udarca ali padca drugega predmeta na zavarovano stvar ali vanjo;

3) montažne nezgode;

4) nespretnosti, malomarnosti ali naklepa delavcev ali drugih oseb;

5) vlomne in navadne tatvine.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovanje krije uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti:

1) poplave, visoke in talne vode;

2) splošne odgovornosti;

3) pogodbene odgovornosti.

(3) Zavarovanje krije nastalo škodo na gradbenem delu, ki se gradi izključno za potrebe objekta v montaži, katerega vrednost je zajeta v predračunski vrednosti montažnega objekta.

(4) Škoda na gradbenem delu je krita po veljavnih splošnih pogojih za gradbeno zavarovanje.

(5) Ko nastane zavarovalni primer po teh pogojih, zavarovanje krije tudi izginitev zavarovanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovani stvari.

(6) Zavarovanje ne krije:

1) pogodbenih kazni (penalov) in

2) posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub).

2. člen POŽAR IN STRELA

(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali se izven tega širi s svojo lastno močjo.

(2) Zavarovanje krije tudi nevarnost samovžiga zalog blaga, če so uskladiščene po ustreznih predpisih.

(3) Ne šteje se, da je nastal požar in zavarovalnica ni dolžna povrniti škode, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:

1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, prekajevanju, dimljenju, ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči in podobnega.

(4) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.

(5) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo ali nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.

3. člen EKSPLOZIJA

(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.

Zavarovanje obsega tudi škodo zaradi eksplozije, do katere pride pri kemičnem delovanju v notranjosti posode, čeprav stene posode niso popustile.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi jedrske eksplozije, razen če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

(3) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;

2) eksplozij v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katerih pride na strojih;

3) eksplozij, ki so redni pojav v proizvodnem postopku;

4) izbruha iz peči in podobnih naprav;

5) eksplozije biološkega izvora;

6) preboja zvočnega zidu;

7) eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin, blata na posodi; na drugih zavarovanih stvareh pa je krita škoda zaradi eksplozije posode.

4. člen VIHAR

(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beauforovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.

Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.

(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.

(3) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali odprtine na zgradbi, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je povzročil vihar;

2) dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na stvareh na prostem (kopicah, stogih ipd.), kupih, pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;

3) snežnih zametov ali teže snega, razen če to ni v nasprotju s 14. členom teh pogojev.

5. člen TOČA

Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.

6. člen PADEC LETALA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar letalo katerekoli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar uničilo ali poškodovalo letalo, njegovi deli ali predmeti iz njega.

7. člen MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA

(1) Manifestacija oz. demonstracija je organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi.

(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti oz. demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

8. člen IZLIV VODE

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:

1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav ter

2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.

(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) izliva vode iz odprtih pip in odvodnih cevi;

2) dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

3) hišne gobe;

4) izgube vode;

5) slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitvijo ipd.

9. člen ZEMELJSKI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije na montažnem objektu.

(2) Zavarovanje ne krije škode:

1) če je zemljišče, kjer je zavarovani objekt, ob času sklenitve zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

2) zaradi plazov, ki nastanejo, če niso bili storjeni vsi potrebni zaščitni ukrepi, ki so znani v gradbeni tehniki in nakloni niso bili narejeni v skladu s projektom ipd., kot npr. kopanje kinet brez razpiranja ipd.;

3) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših deformacijah montažnega objekta.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

10. člen UTRGANJE ZEMLJIŠČA

(1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal.

(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane zaradi udarca trdnega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal, zadel v zavarovano stvar in jo pri tem uničil ali poškodoval.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, s katerih so se odtrgali trdni kosi zemlje ali tal.

11. člen ZEMELJSKI USAD

(1) Zemeljski usad je navpično posedanje tal pod montažnim objektom zaradi montažne nezgode ali geoloških vplivov.

(2) Zavarovanje ne krije stroškov, če je usad nastal, ker:

1) pred začetkom del ni bil opravljen pregled nosilnosti tal;

2) so bila tla obremenjena bolj, kot je bilo predvideno v projektu.

(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

12. člen ZMRZNITEV

Zavarovanje krije škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi nenadnega delovanja mraza ob nepričakovanem času.

13. člen GIBANJE LEDU

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca ali pritiska ledenih plošč.

(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi miniranja ledu.

14. člen SNEŽNI PLAZ

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.

(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

15. člen ATMOSFERSKE PADAVINE

(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzročita nepredvideni dež ali sneg na montažnem objektu s svojim mehaničnim delovanjem ali težo.

(2) Šteje se, da je bil nepredviden dež, če je na montažni objekt v času ene ure padlo najmanj 15 mm ali 15 litrov dežja na 1 kvadratni meter.

Če je količina dežja dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki najbližje hidrometeorološke postaje.

(3) Šteje se, da je bil nepredviden sneg, če je zapadel naenkrat in znaša njegova teža najmanj 150 kg na 1 kvadratni meter. Nepredviden je tudi tisti sneg, ki pade v času od 15. marca do 15. novembra in znaša njegova debelina najmanj 20 cm. Če je teža ali debelina snega dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati.

(4) Zavarovanje ne krije škode zaradi:

1) prodiranja dežja ali snega skozi nezaščitene odprtine na objektu;

2) dežja ali snega na materialu in opremi na prostem, ki je namenjena za vgraditev v zavarovani montažni objekt.

16. člen MONTAŽNA NEZGODA

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:

1) napake v tehnično-računskih osnovah, izračunih in izdelavi načrtov;

2) napake v materialu, konstrukciji in litju;

3) napake, storjene v delavnici ali pri izvajanju montažnih del;

4) zdrsa, premaknitve ali loma opreme za izvajanje montaže;

5) prenosa ali prevoza na območju kraja montaže;

6) napake v času poskusne obremenitve, poskusnega pogona ali poskusnega obratovanja.

(2) Poskusni pogon ali poskusno obratovanje je pogon strojev ali postrojev po končanih montažnih delih z namenom, da se tehnično preveri pravilnost montaže oz. montažnih del.

(3) Škodo zaradi montažne nezgode krije zavarovanje le, če nastane naglo in je izvajalec del, glede na tehnično znanje in možnosti, ni mogel in ni bil dolžan predvideti.

(4) Za napako pri izvajanju se ne šteje montaža v nasprotju s pogodbo o montaži, pomanjkljiva montaža, slaba montaža in uporaba neustreznega materiala.

(5) Stroškov za odstranitev samih napak zavarovalnica ne povrne. Tudi tedaj ne, ko so bile zaradi napak v tehnično-računskih osnovah, izračunih, načrtih, napak v materialu, konstrukciji, litju in napak pri izvajanju zavarovane stvari uničene ali poškodovane.

(6) Škoda zaradi prehitre obrabe ni krita, če določene tehnično-računske osnove, izračuni, načrti ter pravilno izbran material in konstrukcija ne ustrezajo obratovalnim pogojem. Krita pa je posredna škoda, ki je zaradi tega nastala na drugih stvareh.

(7) Ni pa po teh pogojih nastala montažna nezgoda, če so zavarovane stvari uničene ali poškodovane, zaradi:

1) kršitve splošno priznanih pravil tehnike;

2) kršitve tehničnih predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb tehnične inšpekcije;

3) opustitve potrebnih zaščitnih ukrepov;

4) vremenskih vplivov, s katerimi je bilo treba po letnem času ter krajevnih in običajnih razmerah računati;

5) uporabe načrtov ter načina izvajanja montažnih del, konstrukcij in materialov, ki jih pristojna inšpekcija za preiskavo materiala in konstrukcij še ni preizkusila, preiskala in odobrila.

(8) Če zavarovanec med izvajanjem montažnih del ali po zaključku teh del izve, da je bila v tehnično-računskih osnovah, izračunih, načrtih, konstrukciji ali materialu napravljena prikrita ali vidna napaka, ki bi lahko povzročila uničenje ali poškodbo zavarovane stvari, mora na svoje stroške sanirati ali obnoviti stvar, ki bi se zaradi tega lahko uničila ali poškodovala. Če zavarovanec potrebnih sanacijskih ali obnovitvenih del ne opravi in je zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana, izgubi pravico do zavarovalnine.

17. člen VLOMNA IN NAVADNA TATVINA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki je nastala zaradi vlomne tatvine nevgrajene opreme ali drugega materiala, ki je namenjen za vgraditev v zavarovani montažni objekt, kakor tudi zaradi tatvine v ta objekt že vgrajene opreme in drugega materiala.

(2) Obseg nevarnosti vlomne tatvine se določa po veljavnih splošnih pogojih za vlomno zavarovanje, če niso v nasprotju s temi pogoji.

18. člen POPLAVA

(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morje) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izjemno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.

(2) Poplava je tudi hitro poplavljanje voda zaradi utrganja oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).

(3) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

(4) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane zaradi:

1) mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovodov, kanalov in predorov;

2) posedanja tal kot posledice poplave;

3) vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;

(5) Zavarovanje ne krije škode na mehanski opremi vodogradbenih objektov, ki nastane zaradi izpodjedanja z zunanje strani; na kanalih, predorih in cevovodih in njihovi mehanski opremi, pa tudi ne škode zaradi pritiska, ki ga povzroči poplava, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

19. člen VISOKA VODA

(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh, potem ko visoka voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.

(2) Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, na katerega gradbena oz. montažna dela ne vplivajo. Pri tem se ne upoštevajo izjemno velike višine vode ali pretokov.

(3) Pri sklenitvi zavarovanja se vnaprej, za vsak posamezni mesec v letu, določi normalna višina vode ali pretoka po teh pogojih, kar se vpiše tudi v polico.

20. člen TALNA VODA

(1) Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega vdora talne vode v gradbeno jamo ali montažni objekt.

(2) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

1) če pri montaži objekta v neposredni bližini stalnih voda prej niso bili opravljeni ustrezni zaščitni tehnični ukrepi (npr. niso bile zabite zagatnice ipd.);

2) če pri delih v predorih, rovih in podobnih zemeljskih delih na območju montaže ni zadostnega števila pripravljenih in za črpanje sposobnih vodnih črpalk. Zadostno število je tisto, ki je bilo ugotovljeno na podlagi hidrogeoloških raziskav terena, oz. je bilo strokovno predvideno v projektu.

21. člen SPLOŠNA ODGOVORNOST

(1) Obseg nevarnosti splošne odgovornosti se določa po veljavnih splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti, če niso v nasprotju s temi pogoji.

(2) Če je zavarovan del montažnega objekta ali so zavarovana posamezna montažna dela, zavarovanje splošne odgovornosti ne krije škode na drugih delih tega montažnega objekta ali na drugih montažnih delih, ki niso zavarovana ali pa so zavarovani z drugo polico.

(3) Zavarovalnica jamči pri zavarovanju splošne odgovornosti po dogodku do zavarovalne vsote, ki je navedena v polici.

22. člen POGODBENA ODGOVORNOST

(1) Zavarovanje pogodbene odgovornosti krije v jamstvenem roku škodo na zavarovanem objektu. Vzrok za nastanek škode mora obstajati že pred začetkom jamstvenega roka.

(2) Zavarovalnica v nobenem primeru ne jamči za škodo, ki ima za posledico razne lepotne napake in nefunkcionalnosti katerekoli vrste.

23. člen PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet montažnega zavarovanja so:

1) kovinske konstrukcije s strojno in elektro opremo ali brez nje;

2) stroji, strojna in elektro oprema, instalacije, aparati, naprave ter podstavki, ležišča in temelji strojev, če so zajeti v vrednosti strojev. Če podstavki, ležišča in temelji niso zajeti v vrednosti strojev, so zavarovani le, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno;

3) oprema in pomožni objekti za izvajanje montažnega objekta (pomožne gradnje, zidane ali lesene barake za skladišča, delavnice in menze ter premični odri), ki so v celoti vračunani v predračunski vsoti montažnega objekta, razen montažnih barak, ki so osnovna ali obratna sredstva izvajalca del.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovanje krije tudi:

1) obstoječe objekte, na katerih se izvajajo montaže, popravila, obnove (remonti), sanacije ipd.;

2) pomožni material za izvajanje montažnega objekta (les, lesene elemente ipd.) in orodje v uporabi;

3) opremo in pomožne objekte za izvajanje montažnega objekta, ki sploh ni/niso ali je/so le delno zajeti v predračunskem znesku objekta v montaži;

4) zasidrana plovila na vodi (čolni, splavi, pontoni) in stvari na njih v času montaže na vodi ali na obali;

5) stvari delavcev.

(3) Predmet zavarovanja niso:

1) nezasidrana plovila na vodi (čolni, splavi, pontoni, vlačilci) in stvari na njih, kopenska motorna vozila in prikolice, samovozni stroji ter letala vseh vrst;

2) stvari med prevozom izven območja montaže;

3) denar, vrednostni papirji, poslovno-tehnična dokumentacija, vključno s knjigo montaže;

4) osnovna sredstva izvajalca montažnih del, inventar pisarn, delavskih menz in stanovanj, orodje in potrošni material menz in delavskih stanovanj ter vse tiste stvari, ki niso namenjene neposredni montaži zavarovanega objekta.

(4) Montažnih objektov, za katere niso izdana dovoljenja za montažo ter montažnih objektov, ki jih ne izvajajo, vodijo in nadzorujejo delavci s potrebno strokovno kvalifikacijo, ni mogoče zavarovati.

(5) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v polici.

24. člen ZAVAROVALNA VREDNOST

(1) Zavarovalna vrednost je za:

1) montažni objekt - dejanska cena montažnega objekta;

2) kovinske konstrukcije, stroje, strojno in elektro opremo, instalacije ter aparate - nabavna cena nove stvari;

3) opremo za izvajanje montaže - nabavna cena nove stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno;

4) pomožne objekte, zasidrana plovila na vodi (čolne, splave, pontone, vlačilce), pomožni material - nabavna cena novih stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti;

5) montažne objekte, kovinske konstrukcije, stroje, strojno opremo in elektro opremo, instalacije, aparate ter naprave, ki so bili v uporabi - nabavna cena novih stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

25. člen ZAVAROVALNA VSOTA

(1) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.

(2) Sklenitelj ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.

(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.

26. člen KRAJ ZAVAROVANJA

Kraj zavarovanja je območje montaže s priročnimi skladišči na tem območju, ki služijo izključno zavarovanemu objektu, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

27. člen SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.

(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le- ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.

(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.

28. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora sklenitelj prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti se štejejo zlasti okoliščine, ki so sklenitelju znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko sklenitelj in zavarovalnica določita tudi skupaj.

(2) Sklenitelj mora zavarovalnici omogočiti pregled in revizijo rizika kakor tudi določitev največje verjetne škode.

29. člen PODLAGA ZA OBRAČUN PREMIJE

(1) Če se objekt v montaži zavaruje na dejansko vrednost, se premija obračuna vnaprej od celotne vrednosti montažnega objekta (pogodbena cena) z upoštevanjem trajanja zavarovanja, tj. od začetka zavarovanja do dne, ko bo montaža predvidoma končana. Sporazumno se lahko določi, da se premija obračunava občasno po obračunskih situacijah. Premija se poračuna po končani montaži na podlagi končne vrednosti montažnega objekta in dejanskem trajanju montažnih del.

(2) Če se objekt v montaži zavaruje s stalno zavarovalno vsoto, se premija obračuna od te zavarovalne vsote.

Če zavarovanec vnaprej sporoči mirovanje ali prenehanje del na montažnem objektu, se prizna z dodatkom k polici popust na zavarovalno premijo.

30. člen PLAČILO PREMIJE

(1) Prvo ali enkratno premijo mora sklenitelj plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.

Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.

(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana z virmanom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.

(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati doplačilo do tiste premije, ki bi jo moral sklenitelj plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi zapadle premije mora sklenitelj plačati premijo za čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.

31. člen ZNIŽANJE IN POVIŠANJE PREMIJE

(1) Zavarovanec ima pravico do znižanja premije (bonusa) za prihodnje zavarovalno obdobje, če v prejšnjem določenem zavarovalnem obdobju ni imel škode.

Pogoji, s katerimi se pridobi pravica do znižanja premije in višina znižanja so določeni s sporazumom o znižanju in povišanju premije.

(2) Za prihodnje zavarovalno obdobje se zavarovancu premija poveča v obliki doplačila (malusa), če je imel v preteklem določenem zavarovalnem obdobju več škod.

Pogoji za povečanje premije in višino povečanja so določeni s sporazumom o znižanju in povišanju premije.

32. člen ZAČETEK IN KONEC JAMSTVA

(1) Jamstvo zavarovalnice se začne v trenutku, ko so zavarovane stvari razložene na prostoru, ki je določen za izvajanje montažnih del, oz. v skladišča na montažnem prostoru, vendar ne prej kot ob 24.00 uri tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do takrat plačana prva premija in ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, sicer pa ob 24.00 uri tistega dne, ko je premija plačana.

(2) Jamstvo zavarovalnice se konča:

1) za montažni objekt ali njegove dele, ki se lahko samostojno uporabljajo, tistega dne, ko je opravljen tehnični sprejem izvršenih del in o tem sestavljen zapisnik s predlogom za izdajo uporabnega dovoljenja.

2) Jamstvo zavarovalnice se konča v vsakem primeru ob 24.00 uri tistega dne, ko se zmontirani objekt prične v celoti ali delno uporabljati, čeprav tehnični sprejem še ni bil opravljen, oz. uporabno dovoljenje ni bilo izdano. Če se je brez poprejšnjega tehničnega sprejema in uporabnega dovoljenja začel uporabljati del montažnega objekta, se je jamstvo zavarovalnice za ta del montažnega objekta končalo;

3) za opremo za izvajanje montaže - tistega dne, ko zapusti montažni prostor, vendar najpozneje 30. dan po tem, ko se je končalo zavarovanje montažnega objekta.

(3) Če montažni objekt ni zgrajen do roka, ki je bil določen ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, se zavarovanje avtomatično podaljša do zgraditve oz. tehničnega sprejema (razen za objekte iz 5. odstavka tega člena), vendar se za podaljšanje jamstva obračuna ustrezna dodatna zavarovalna premija.

Jamstvo pa se konča v vsakem primeru ob poteku časa, dogovorjenega v zavarovalni pogodbi.

(4) Poskusni pogon oz. poskusno obratovanje se po teh pogojih šteje kot del montaže in traja največ 1 mesec, če pa traja dalj, se za ta čas obračuna ustrezna dodatna zavarovalna premija.

(5) Če je zavarovan obstoječi objekt, na katerem se opravljajo montaže, popravila, obnove in sanacije, veljajo za začetek in konec zavarovanja datumi, navedeni v polici. Pred potekom zavarovanja lahko zavarovanec zavarovanje podaljša, za kar se obračuna ustrezna dodatna premija.

33. člen ZAVAROVALNI PRIMER

Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti pričele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.

34. člen ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh, ko izve zanj.

(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije, vlomne ali navadne tatvine, takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane ali odnesene.

(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.

35. člen OBRAČUN ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna:

1) v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti na dan obračuna zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) v primeru poškodbe kovinskih konstrukcij, strojev, strojne in elektro opreme, instalacij, aparatov, naprav ter podstavkov ležišč in temeljev strojev - po stroških, ki so potrebni, da se stvari povrnejo v stanje pred nastankom zavarovalnega primera, in sicer po cenah materiala in dela iz pogodbe med naročnikom in izvajalcem del, zmanjšanih za vrednost ostankov; v stroške popravila se vračunajo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza;

3) v primeru poškodbe opreme za izvajanje montaže - po stroških popravila, kolikor bi znašali na dan obračuna zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti ter za vrednost ostankov, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija.

(2) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1. točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari na dan zavarovalnega primera, zmanjšano za vrednost ostankov.

(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni na dan obračuna zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.

(4) Večji stroški popravila za nadurno, nočno in praznično delo ter hitri prevoz se povrnejo le, če je to dogovorjeno v zavarovalni pogodbi in je obračunana dodatna premija.

(5) Ne povrnejo se večji stroški popravila za delo, ki s projektom ni bilo predvideno (npr. večji stroški zaradi spremembe načina izvedbe del, opravljenih izboljšav, razširitev ali izpopolnitev, potrebnih ojačitev zaradi spremenjenih tehnično-računskih osnov, ipd.), in sicer tudi tedaj ne, ko so ti večji stroški posledica zavarovalnega primera.

(6) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, je zavarovanec udeležen pri vsakem zavarovalnem primeru, razen zaradi splošne odgovornosti, z zneskom 110 EUR (franšiza).

(7) Če nastane montažna nezgoda, zajema zavarovanje samo tisto škodo, ki nastane v trenutku te nezgode na zavarovanem montažnem objektu ali v mejah predvidenega in odobrenega projekta za zavarovani objekt.

(8) Ne povrnejo se stroški, če za škodo po zakonskih predpisih ali pogodbi odgovarja proizvajalec ali prodajalec uničene ali poškodovane stvari. Če proizvajalec ali prodajalec oporeka svojo odgovornost, škoda pa je nastala zaradi napake v tehnično- računskih osnovah, izračunih in načrtih, napake v materialu, konstrukciji, litju ipd. (proizvodne napake), zavarovalnica povrne zavarovancu nastalo škodo.

(9) S sklenitvijo montažnega zavarovanja ne prenehajo medsebojne obveznosti naročnika in izvajalca del, ki jih imata na podlagi pogodbe ter na podlagi tehničnih navodil, predizmer, cenika del in ostalih predpisov, ki so sestavni del te pogodbe.

36. člen STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) K škodi se prištejejo tudi stroški čiščenja, ki je potrebno zaradi uničenja ali poškodbe zavarovanih stvari, vendar največ do 3% zavarovalne vsote za zavarovanje temeljnih nevarnosti, v kolikor v pogodbi ni dogovorjeno drugače. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi za odvoz (zgorelin, ruševin, naplavin) do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.

(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč v zavarovalnem primeru.

37. člen XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), zavarovalnica plača obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.

(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. V tem primeru se ne uporablja določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena.

(4) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšizo), se zavarovalnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.

(5) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili ali zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora zavarovalnica povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.

38. člen OMEJITEV OBVEZNOSTI ZARADI DRUGIH ZAVAROVANJ

Če ima zavarovanec za iste stvari sklenjeno razen montažnega zavarovanja še kakšno drugo zavarovanje (npr. požarno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti), se ob zavarovalnem primeru izplača zavarovalnina na podlagi drugega zavarovanja. Iz montažnega zavarovanja se izplača zavarovalnina samo takrat, ko kritje po drugem zavarovanju ni bilo zadostno, in sicer v višini zneska nepokritega dela škode.

39. člen IZVEDENIŠKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotovijo izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca med osebami, ki s strankama niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki.

40. člen POVRAČILO PREMIJE

(1) Zavarovalnici pripada za tekoče zavarovalno leto premija v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.

(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.

(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.

(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

41. člen ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.

(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.

42. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovanca (oz. sklenitelja) vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Xxxxxxxxxxx (oz. sklenitelj) ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovanec (oz. sklenitelj) ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.

43. člen SPREMEMBA NASLOVA

(1) Zavarovanec (oz. sklenitelj) mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oziroma sedeža ali svojega imena oziroma imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.

(2) Če je zavarovanec (oz. sklenitelj) spremenil naslov stanovanja oziroma sedež ali svoje ime oziroma ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovancu (oz. sklenitelju), pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.

44. člen NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Xxxxxx, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta sprejme.

45. člen UPORABA ZAKONA

Za razmerje med zavarovancem oziroma skleniteljem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Zakona o obligacijskih razmerjih.

46. člen PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA

Spore med zavarovancem oziroma skleniteljem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje pristojno sodišče v kraju sklenitve zavarovalne pogodbe.