Contract

<.. image(Document Cover Page. Document Number: 9925/24. Subject Codes: FISC 115 ECOFIN 577. Heading: IZID POSVETOVANJA. Originator: Generalni sekretariat Sveta. Recipient: delegacije. Subject: Direktiva Sveta o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev – splošni pristop. Commission Document Number: Not Set. Preceeding Document Number: 9786/24. Location: Bruselj. Date: 14. maj 2024. Interinstitutional Files: 2023/0187(CNS). Institutional Framework: Svet Evropske unije. Language: SL. Distribution Code: PUBLIC. GUID: 5310821347872614377_0) removed ..>

Svet

Evropske unije

Medinstitucionalna zadeva: 2023/0187(CNS)

Bruselj, 14. maj 2024 (OR. en)

9925/24

FISC 115

ECOFIN 577

IZID POSVETOVANJA

Pošiljatelj: Generalni sekretariat Xxxxx Xxxxxxxxx: delegacije

Št. predh. dok.: 9786/24

Zadeva: Direktiva Sveta o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev

– splošni pristop

V prilogi vam pošiljamo besedilo splošnega pristopa glede osnutka direktive; Svet ECOFIN je dogovor o tem splošnem pristopu dosegel na seji 14. maja 2024.

PRILOGA

OSNUTEK

DIREKTIVA SVETA

o hitrejši in varnejši oprostitvi presežnih davčnih odtegljajev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta1,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora2, v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

(1) Zagotavljanje pravične obdavčitve na notranjem trgu in dobrega delovanja unije

kapitalskih trgov spada med ključne politične prednostne naloge Evropske unije (EU). V okviru tega je ključno odpraviti ovire za čezmejne naložbe, hkrati pa se boriti proti davčnim goljufijam in zlorabam. Do takšnih ovir prihaja, denimo, v primeru neučinkovitih in nesorazmerno obremenjujočih postopkov za vlagatelje nerezidente v zvezi z oprostitvijo pri viru odtegnjenih presežnih davkov na prihodke od dividend ali obresti, ki se izplačajo za delnice ali obveznice, s katerimi se javno trguje. Poleg tega se je v nekaterih primerih

izkazalo, da sedanje stanje ni ustrezno za preprečevanje ponavljajočih se tveganj davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom, kot sta pokazala škandala Cum/Ex in Cum/Cum.

Namen te direktive je povečati učinkovitost postopkov davčnega odtegljaja, hkrati pa jih zavarovati pred tveganjem davčnih goljufij in zlorab.

1 UL C, , str. .

2 UL C, , str. .

(2) Da bi okrepili zmožnost držav članic za preprečevanje morebitnih davčnih goljufij ali zlorab in boj proti njim, katera trenutno ovira splošno pomanjkanje zanesljivih in pravočasnih informacij o vlagateljih, je treba zagotoviti možnost skupnega okvira za

oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na čezmejne naložbe v vrednostne papirje, ki bo odporen proti tveganju davčnih goljufij ali zlorab. Ta okvir bi moral voditi k zbliževanju različnih postopkov za oprostitev, ki se uporabljajo v državah članicah, hkrati pa, odvisno od primera, izdajateljem vrednostnih papirjev, plačnikom davka, finančnim posrednikom

in državam članicam zagotoviti preglednost in gotovost glede identitete vlagateljev. V ta namen bi moral okvir temeljiti na avtomatiziranih postopkih, kot je digitalizacija potrdila o davčnem rezidentstvu (z vidika postopka in tudi oblike). Takšen okvir bi moral biti tudi dovolj prožen, da bi ustrezno upošteval različne sisteme, ki se uporabljajo v različnih državah članicah, hkrati pa zagotavljal ustrezna orodja za preprečevanje zlorab, da bi se zmanjšalo tveganje davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom. V zvezi s tem je treba upoštevati različna stališča davčnih organov glede na veljavni sistem oprostitve. V okviru sistema oprostitve pri viru lahko davčni organi po uporabi oprostitve pridobijo ustrezne

informacije o vlagateljih in plačilni verigi. Kadar se nasprotno uporablja sistem vračila, pa je bistveno, da davčni organi še pred uporabo oprostitve pridobijo ustrezne informacije za presojo, ali bi bilo treba oprostitev odobriti. V obeh sistemih oprostitve se določijo pravila o odgovornosti finančnega posrednika v primeru neupravičenega vračila. Ta direktiva ne omejuje možnosti držav članic, da urejajo, kako certificirani finančni posredniki nadomestijo stroške zaradi prilagajanja obveznostim, ki jih določa, ali njihovega izpolnjevanja.

(2a) Ob upoštevanju teh razlik in tudi načela sorazmernosti določbe te direktive v zvezi z nacionalnimi registri certificiranih finančnih posrednikov in obveznostmi sporočanja

informacij ne bi smele biti zavezujoče za tiste države članice, ki imajo vzpostavljen celovit sistem oprostitve pri viru, njihov količnik tržne kapitalizacije pa je pod določenim pragom, opredeljenim v tej direktivi. Cilj spodbujanja učinkovitih in trdnih sistemov za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja povsod na enotnem trgu bi bilo treba šteti za dosežen, če države članice, ki ohranjajo svoj nacionalni sistem oprostitve, izpolnjujejo obe merili, kot

je opredeljeno v tej direktivi. Prvič, merilo tržne kapitalizacije je povezano z velikostjo gospodarstva in možnim obsegom izplačil dividend. Nizka tržna kapitalizacija kaže na majhen obseg razdelitve dividend in s tem manjše tveganje davčnih zlorab. Če država

članica za določeno obdobje doseže ali preseže količnik tržne kapitalizacije, bi se morala nepreklicno uporabljati skupna pravila te direktive. Drugič, celoviti sistemi oprostitve pri viru, ki omogočajo enostavno in učinkovito uporabo ustrezne davčne stopnje v času plačila, bi se morali šteti za enakovredne sistemu oprostitve pri viru iz te direktive. Ti

merili lahko skupaj zagotovita, da imajo vlagatelji na enotnem trgu učinkovit dostop do

učinkovitih postopkov za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja v vseh državah

članicah. Za države članice z razmeroma majhnim delniškim trgom in dovolj učinkovitim nacionalnim sistemom se spremembe teh sistemov ne bi štele za sorazmerne. Poleg tega bi skupna pravila iz te direktive zajemala skoraj celoten enotni trg, zato bi bilo doseženo ustrezno zbližanje.

(2b) Ta direktiva harmonizira dostop do sistemov oprostitve za vlagatelje v vseh državah članicah tako, da ureja sistem oprostitve pri viru in sistem hitrega vračila, pri čemer

državam članicam pod določenimi pogoji in ob upoštevanju razlik v razvoju gospodarstev držav članic še vedno dopušča možnost, da ohranijo nacionalno ureditev sistemov oprostitve pri viru, hkrati pa zagotavlja dostop do sistemov oprostitve v državah članicah. Ne glede na to in odvisno od meril za oceno tveganja pa lahko zadevne države članice, ki bi se jim, na primer, zdelo primerno okrepiti instrumente za boj proti davčnim goljufijam in zlorabam, uporabijo orodja iz te direktive.

(2c) Da bi se nacionalni sistem oprostitve pri viru štel za celovitega, bi moral vsebovati več posebnih ključnih značilnosti, določenih v tej direktivi. Fizični osebi ali subjektu, ki je upravičen do takšne oprostitve, zagotavlja širok dostop. Nacionalni sistem zagotavlja oprostitev, če je davčni zavezanec upravičen do nje, razen v primeru, če zahtevane

informacije, ki jih določi država članica, niso bile sporočene. Zahtevane informacije načeloma ne smejo presegati obsega podatkov iz členov 11, 12 ali 13a. Nacionalni sistem zagotavlja dostop v zvezi z neposrednimi in posrednimi naložbami in ne bi smel imeti dodatnih vstopnih ovir, razen tistih iz člena 10(2). Zato nacionalni sistem ne bi smel

zagotavljati le pravne možnosti za oprostitev, temveč bi morala biti oprostitev, če je davčni zavezanec do nje upravičen, tudi dejansko odobrena. Nacionalni sistem ne bi smel nalagati dodatnih obveznosti, kot je vzporedni sistem poročanja. Država članica bi morala določiti pravila o odgovornosti za izgubo prihodkov od davčnega odtegljaja in kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb o tem sistemu oprostitve pri viru. V zvezi s stanjem količnika tržne kapitalizacije bi moral Evropski organ za vrednostne papirje in trge zagotoviti zahtevane podatke v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi. Če država

članica ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več vsaj enega od obeh navedenih pogojev (glede celovitega sistema oprostitve pri viru in praga količnika tržne kapitalizacije), bi morala v nacionalno zakonodajo prenesti vse določbe te direktive.

(3) Da bi zagotovili sorazmeren pristop, bi morala ta direktiva zajemati postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja le v tistih državah članicah, ki uporabljajo davčni odtegljaj na denarne ali delniške dividende po različnih stopnjah, odvisno od davčnega rezidentstva posameznega vlagatelja. V teh primerih morajo države članice zagotoviti oprostitev, kadar se v primeru, ko bi bilo treba uporabiti nižjo stopnjo, uporabi višja stopnja. Države članice bi morale prav tako imeti možnost, da podobne postopke izvajajo v zvezi z izplačili obresti nerezidentom na obveznice, s katerimi se javno trguje, da bi izboljšale učinkovitost ustreznega postopka za oprostitev in zagotovile višjo raven izpolnjevanja obveznosti s strani davčnih zavezancev. Postopki iz te direktive ne zadevajo držav članic, ki ne potrebujejo postopkov za oprostitev v zvezi s presežnimi davčnimi odtegljaji na dividende oziroma obresti. Kadar je potrebna oprostitev presežnega davčnega odtegljaja in da bi zagotovili skupen dostop do oprostitve presežnega davčnega odtegljaja, bi morala ta direktiva urejati skupni sistem oprostitve pri viru in sistem hitrega vračila, ki bi ju izvajale države članice.

(4) Glede na to, da se vlagatelji lahko nahajajo v kateri koli državi članici, bi se morala pravila o skupnem digitalnem potrdilu o davčnem rezidentstvu (v nadaljnjem besedilu: e-potrdilo

o davčnem rezidentstvu) uporabljati v vseh državah članicah. Da bi zagotovili, da imajo vsi davčni zavezanci v EU dostop do skupnega, ustreznega in učinkovitega dokazila o svojem rezidentstvu za davčne namene, bi morale države članice uporabljati avtomatizirane postopke za izdajo potrdil o davčnem rezidentstvu za namene uporabe sistema oprostitve pri viru, celovitega sistema oprostitve pri viru, sistema hitrega vračila ali standardnega

sistema vračila, da se pridobi oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na dividende,

izplačane za delnice, s katerimi se javno trguje, ali, če je to ustrezno, na obresti, izplačane za obveznice, s katerimi se javno trguje. Poleg tega bi bilo treba e-potrdila o davčnem rezidentstvu izdati v enaki prepoznavni in sprejemljivi digitalni obliki ter z enako vsebino.

Da se omogoči večja učinkovitost, bi moralo potrdilo kot najdaljše obdobje zajemati koledarsko leto ali poslovno leto (na primer davčno poslovno leto, ki zajema dve koledarski leti, ali poslovno leto, daljše od enega koledarskega leta), za katero je izdano, in bi moralo biti veljavno kot potrdilo rezidentstva za navedeno zajeto obdobje. Države

članice, ki izdajo potrdilo, bi morale imeti možnost, da e-potrdilo o davčnem rezidentstvu v celoti ali delno razveljavijo, če imajo davčni organi dokaze, da davčni zavezanec ni

rezident države članice, ki izda potrdilo, v celotnem ali delnem zajetem obdobju. Da bi omogočili učinkovito identifikacijo subjektov EU, bi moralo potrdilo vključevati davčno številko ali, če ta številka ne obstaja (kadar zadevna država članica davčnim zavezancem ne dodeljuje takšne številke), funkcionalno enakovredno številko za davčne namene ali, če organ, ki izda potrdilo, ima te podatke, evropski enotni identifikator (EUID) ali

identifikator pravnih subjektov (LEI) ali katero koli registracijsko številko pravnega subjekta, ki velja za celotno zajeto obdobje. Poleg tega je v primeru, da davčna številka za fizično osebo ne obstaja, ker država članica rezidentstva davčnim zavezancem takšne številke ne dodeljuje, predvidena tudi uporaba funkcionalno enakovredne številke za davčne namene. Uporabljeni identifikatorji bi morali veljati za celotno zajeto obdobje. E- potrdilo o davčnem rezidentstvu vsebuje sklic na sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, v okviru katerega davčni zavezanec zahteva, da se šteje za rezidenta za davčne namene, kjer je ustrezno. Da bi država članica vira e-potrdilo o davčnem rezidentstvu priznala kot veljavno dokazilo o rezidentstvu, kadar se zahteva oprostitev davčnega odtegljaja na podlagi določb sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, je bistveno, da je v e-potrdilu o davčnem rezidentstvu naveden veljavni sporazum o

izogibanju dvojnega obdavčevanja. Organ izdajatelj lahko na zadevnem potrdilu navede več kot en veljaven sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Čeprav je e-potrdilo o davčnem rezidentstvu namenjeno predvsem izvajanju postopkov davčnega odtegljaja, pa

lahko ima tudi širše področje uporabe in se uporablja za dokazovanje rezidentstva za davčne namene tudi v drugih primerih, ki niso postopki davčnega odtegljaja. Za namene postopkov za oprostitev davčnega odtegljaja e-potrdilo o davčnem rezidentstvu ne more vključevati nobenih dodatnih informacij. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu naj bi bilo

izdano enkrat v koledarskem letu ali enkrat v poslovnem letu, tudi če isti davčni zavezanec večkrat izvede naložbo v istih državah članicah vira, v kolikor je rezidentstvo davčnega zavezanca za davčne namene enako.

(5) Za izpolnitev cilja učinkovitejše oprostitve presežnega davčnega odtegljaja bi bilo treba uvesti skupne postopke v vsej Uniji, ki omogočajo hitro pridobivanje jasnih in varnih informacij o identiteti vlagatelja, zlasti v primeru velikih baz vlagateljev, tj. v zvezi z naložbami v vrednostne papirje, s katerimi se javno trguje, kjer je identifikacija

posameznih vlagateljev zahtevna. Ti postopki bi morali kot drugi korak omogočati tudi uporabo ustrezne davčne stopnje v času plačila (oprostitev pri viru) ali hitro vračilo

morebitnega presežka plačanega davka. Glede na to, da čezmejne naložbe običajno vključujejo plačilno verigo finančnih posrednikov, bi morali ustrezni postopki omogočati tudi sledenje in identifikacijo verige posrednikov in posledično toka prihodka od izdajatelja vrednostnega papirja do registriranega lastnika ter informacije o osnovnem vlagatelju. Najpogostejše vrste naložbenih sporazumov običajno vključujejo skrbniško banko ali drug investicijski subjekt (kot je borzni posrednik), ki ima vrednostne papirje na svoje ime v imenu osnovnega vlagatelja. Pri tovrstnih sporazumih bi se osnovni vlagatelj

štel za registriranega lastnika v zvezi z vrednostnimi papirji. Države članice, ki uporabljajo davčni odtegljaj za prihodke iz vrednostnih papirjev in zagotavljajo oprostitev presežnega davka, nimajo pa vzpostavljenega celovitega sistema oprostitve pri viru ali količnika tržne kapitalizacije, ki je enak pragu iz te direktive ali ga presega, bi zato morale vzpostaviti in voditi nacionalni register tistih finančnih posrednikov, ki imajo pomembno vlogo v plačilni verigi. Potem ko so ti finančni posredniki registrirani, bi bilo treba od njih zahtevati, da sporočajo informacije, ki so jim na voljo o izplačilih dividend ali obresti, če je to ustrezno, ki jih upravljajo. Zahtevane informacije bi morale biti omejene na informacije, ki so ključne za rekonstrukcijo plačilne verige in zato koristne za preprečevanje tveganj goljufije ali zlorabe, kolikor so takšne informacije na voljo posredniku, ki jih sporoča. Tudi države članice, ki uporabljajo davčni odtegljaj za obresti po različnih stopnjah in morajo sodelovati v podobnih postopkih za oprostitev ali ki imajo vzpostavljen celovit sistem oprostitve pri viru za izplačila dividend in imajo količnik tržne kapitalizacije, ki je manjši od praga iz te direktive, lahko razmislijo o uporabi vzpostavljenega nacionalnega registra, odvisno od primera.

(6) Ker so finančni posredniki, ki so najpogosteje vključeni v plačilne verige vrednostnih papirjev, velike institucije, kakor so opredeljene v uredbi o kapitalskih zahtevah (CRR), in centralne depotne družbe, ki opravljajo storitve plačnika davka, bi morali ti subjekti zahtevati registracijo v nacionalnih registrih držav članic. Kadar ti subjekti z obveznostjo registracije poslujejo prek podružnice ali podružnic ali ene ali več hčerinskih družb v kateri koli državi članici, bi jim moralo biti dovoljeno, da se odločijo, da bodo obveznosti

registracije v vsaki državi članici vira izpolnjevali kot en certificirani finančni posrednik na ravni skupine ali na ravni posamezne podružnice ali hčerinske družbe ali v kombinaciji obojega. Tudi drugi finančni posredniki bi morali imeti možnost, da po lastni presoji zahtevajo registracijo v nacionalnih registrih držav članic. V obeh primerih, tako v okviru obvezne kot prostovoljne registracije, bi morali imeti finančni posredniki možnost, da se registrirajo ali da jih zastopa drug finančni posrednik, ki deluje v njihovem imenu, da bi

čim bolj zmanjšali upravno breme in vpliv na to, kako se želijo organizirati. Registracijo bi moral zahtevati finančni posrednik sam, in sicer z vložitvijo vloge prek evropskega portala certificiranih finančnih posrednikov, ki bi moral služiti kot enotna vstopna točka. Te vloge bi bilo treba prek evropskega portala certificiranih finančnih posrednikov posredovati ustreznim državam članicam. Nato bi se morale države članice odločiti o vlogi za

registracijo. Portal bi moral zato služiti kot orodje, ki odraža odločitve držav članic v zvezi z registracijami finančnih posrednikov.

Ta direktiva bi morala predvideti tudi pravila o zahtevah za takšno registracijo in pravila o zavrnitvi registracije. V primeru zavrnitve registracije bi bilo treba finančnim posrednikom še vedno dovoliti, da za registracijo zaprosijo pozneje, če ni več razlogov za zavrnitev. Ko so finančni posredniki registrirani, bi jih bilo treba šteti za „certificirane finančne posrednike“ v zadevni državi članici, zanje bi morale veljati ustrezne obveznosti poročanja in obveščanja v skladu s to direktivo, hkrati pa bi morali imeti pravico zahtevati uporabo postopkov za oprostitev iz te direktive. Države članice bi morale posodabljati evropski portal certificiranih finančnih posrednikov v zvezi z registracijami certificiranih finančnih posrednikov. Ta direktiva bi morala predvideti tudi pravila o izbrisu iz nacionalnega

registra ali o zavrnitvi dostopa do sistemov oprostitve. Če se država članica odloči za izbris, zavrne dostop do sistemov oprostitve ali zavrne zahtevek za registracijo, bi morala temu ustrezno posodobiti evropski portal certificiranih finančnih posrednikov. Namen

takšnega obvestila je, da se jim omogoči, da ocenijo sprejete ukrepe, izbris ali zavrnitev in da ju upoštevajo pri morebitnih prihodnjih zahtevkih istega finančnega posrednika za registracijo v njihovem nacionalnem registru. Za pravice in obveznosti zadevnih strank v zvezi s katero koli odločitvijo države članice glede registracije v nacionalnem registru in

izbrisa iz njega, tudi za pravico do pritožbe, se uporablja nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic.

(7) Da bi zagotovili večjo preglednost glede identitete in okoliščin vlagatelja, ki prejme

izplačilo dividende ali obresti, ter glede toka izplačila od izdajatelja, bi morali certificirani finančni posredniki v določenih rokih sporočiti ustrezen sklop informacij. V tej direktivi bi bilo treba določiti dve možnosti sporočanja, in sicer neposredno in posredno sporočanje.

Pri neposrednem sporočanju bi moral certificirani finančni posrednik poročati neposredno pristojnemu organu države članice vira. Pri posrednem sporočanju bi morali informacije zagotoviti certificirani finančni posredniki vzdolž plačilne verige vrednostnih papirjev v zaporednem vrstnem redu in glede na položaj teh certificiranih finančnih posrednikov v plačilni verigi vrednostnih papirjev, v katero so vključeni. Tako bi morale te informacije priti do plačnika davka ali do imenovanega certificiranega finančnega posrednika, ki te

informacijah sporoči pristojnemu organu države članice vira. Te sporočene informacije bi morale zajemati informacije o upravičenosti zadevnega vlagatelja, vendar bi morale biti omejene na informacije, ki so na voljo certificiranemu finančnemu posredniku, ki jih sporoča. Za finančne posrednike, ki niso obvezani, da se registrirajo kot certificirani finančni posredniki, in so se odločili, da se ne bodo registrirali kot taki, se obveznosti sporočanja v skladu s to direktivo ne bi smele uporabljati. Kljub temu pa so informacije o plačilih, ki jih upravljajo takšni posredniki, ki niso certificirani finančni posredniki, še vedno relevantne za ustrezno rekonstrukcijo plačilne verige, preden se uporabijo sistemi oprostitve iz te direktive.

(7a) Da bi zagotovili, da v plačilni verigi ni informacijskih vrzeli in da se vlagateljem omogoči dostop do postopkov oprostitve, bi morala direktiva certificiranemu finančnemu posredniku, ki morda ni neposredno vključen v določeno plačilno verigo, omogočiti, da prevzame vlogo finančnega posrednika v tej verigi, ki ni certificiran finančni posrednik. To pomeni, da certificirani finančni posrednik izpolnjuje odgovornosti in obveznosti v zvezi s sporočanjem informacij in sistemom oprostitve, ki bi jih izpolnjeval finančni posrednik, če bi bil certificiran finančni posrednik. Na podlagi takšne ureditve med finančnimi posredniki bi morali imeti davčni organi možnost, da pridobijo vse ustrezne informacije in učinkovito usklajujejo informacije v celotni plačilni verigi, vlagatelji pa bi morali imeti

možnost dostopa do sistema oprostitve, tudi v primeru udeležbe finančnega posrednika, ki ni registriran v državi članici niti ga ne zavezujejo obveznosti na podlagi te direktive.

(7b) Ne glede na to pa ta direktiva certificiranim finančnim posrednikom ne bi smela preprečevati, da naloge, povezane z izpolnjevanjem njihovih obveznosti iz te direktive, oddajo v zunanje izvajanje. Zato bi bilo treba certificiranim finančnim posrednikom dovoliti, da se za izpolnjevanje ustreznih obveznosti v zvezi s postopki davčnega odtegljaja obrne na tretjo osebo. V vsakem primeru bi moral za te obveznosti ostati odgovoren certificirani finančni posrednik, ki je svoje odgovornosti oddal v zunanje izvajanje.

(8) Da bi bila unija kapitalskih trgov učinkovitejša in konkurenčnejša, bi bilo treba olajšati in pospešiti postopke za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja za prihodke iz vrednostnih papirjev, kadar zadevni certificirani finančni posredniki zagotovijo ustrezne informacije, tudi o identiteti vlagatelja. Zadevni certificirani finančni posredniki so vsi tisti certificirani finančni posredniki v plačilni verigi vrednostnih papirjev, ki se nahajajo med vlagateljem in izdajateljem vrednostnih papirjev in od katerih se lahko zahteva tudi zagotovitev

informacij o plačilih, ki jih izvedejo necertificirani finančni posredniki v verigi. Ob upoštevanju različnih pristopov v državah članicah bi bilo treba predvideti dve vrsti postopkov. Prvič, oprostitev pri viru z neposredno uporabo ustrezne davčne stopnje v

trenutku odtegljaja. Drugič, sistem hitrega vračila, pri katerem takšen zahtevek za vračilo vloži certificirani finančni posrednik, davčni organ države članice vira pa ga obravnava v določenem roku, ki je predpisan s to direktivo. Če se ta vračila ne obravnavajo v teh rokih, se uporabijo zamudne obresti, kadar je tako določeno v nacionalni zakonodaji. Države

članice, ki uporabljajo poglavje III, bi morale imeti možnost, da uvedejo sistem oprostitve pri viru ali sistem hitrega vračila ali kombinacijo obeh, s čimer bi zagotovile, da je vsem vlagateljem na voljo vsaj en sistem, v skladu z zahtevami te direktive. Te države članice bi morale imeti možnost, da uporabo enega sistema omejijo samo na posebne primere, na primer v scenarijih z nizkim tveganjem, pod pogojem, da drugi sistem ostane na voljo za vse druge primere, ki spadajo na področje uporabe Direktive. Za izplačila, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive, na primer v zvezi dividendami družb, ki kotirajo na borzi,

izplačanimi registriranim lastnikom, ki so rezidenti države članice vira, dividendami družb, ki ne kotirajo na borzi, ali obrestmi, kadar se država članica ni odločila za uporabo te direktive za izplačila obresti, se lahko še vedno uporabi oprostitev presežnega davčnega odtegljaja v skladu z nacionalnim sistemom, ki se uporablja za ustrezne postopke.

Kadar ustrezne zahteve direktive za izplačila, ki spadajo na področje uporabe Direktive, niso izpolnjene ali če tako želi zadevni vlagatelj, bi morale države članice uporabiti

nacionalne standardne postopke vračila za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja kot nadomestni sistem za pospešene postopke, določene v Direktivi. Vlagatelji ali njihovi pooblaščeni zastopniki, ki so upravičeni do oprostitve, lahko zahtevajo vračilo presežnega davčnega odtegljaja, plačanega v državi članici, samo, kadar certificirani finančni posrednik ni izkoristil postopka oprostitve pri viru ali postopka hitrega vračila.

(8a) Države članice bi morale imeti možnost, da pred obdelavo zahteve za hitro vračilo

izvršujejo ukrepe za boj proti goljufijam in izvedejo temeljite preiskave, kadar obstaja

tveganje davčne goljufije ali zlorabe. V ta namen bi morale imeti države članice pravico, da pod določenimi pogoji zavrnejo zahtevek za vračilo. Ti pogoji bi morali vključevati primere, pri katerih zahteve v zvezi z zahtevkom niso izpolnjene ali kadar plačilne verige ni mogoče rekonstruirati. Zahtevek za vračilo se lahko zavrne tudi, kadar se država članica odloči, da bo začela kakršen koli postopek preverjanja ali davčno revizijo, ki temelji na

merilih za oceno tveganja. Ti postopki preverjanja ali davčne revizije se lahko uporabijo v vseh primerih, za katere se ugotovi, da predstavljajo tveganje za davčne goljufije ali zlorabe.

(9) Da bi zaščitile sisteme za oprostitev presežnega davčnega odtegljaja, bi morale države članice, ki vodijo nacionalni register, od certificiranih finančnih posrednikov zahtevati tudi, da preverijo upravičenost vlagateljev, ki želijo uveljavljati oprostitev. Certificirani

finančni posredniki bi morali zlasti pridobiti potrdilo o davčnem rezidentstvu zadevnega vlagatelja in izjavo, da je takšen vlagatelj upravičen do oprostitve davčnega odtegljaja v skladu z zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter, kadar tako zahteva država članica vira, da je dejanski lastnik, kar zadeva izplačilo dividend ali obresti v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kot je opisano v komentarju k členu 10 oziroma 11 vzorne davčne konvencije OECD. Tako imajo države članice vira možnost, da zahtevajo izjavo o dejanskem lastništvu. Certificirani finančni posredniki bi prav tako

morali preveriti stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja na podlagi posebnih okoliščin vlagatelja, in navesti, ali so seznanjeni s kakršno koli finančno ureditvijo, ki vključuje

temeljna sredstva in ki pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala. V zvezi s tem bi bilo treba to obveznost razumeti tako, da bi moral certificirani finančni posrednik, ki je najbližje vlagatelju (tj. svoji stranki), sprejeti razumne ukrepe za izvedbo takih preverjanj v dobri veri. Certificirani finančni posredniki bi morali na primer preveriti, ali informacije v e- potrdilu o davčnem rezidentstvu ali enakovrednem dokumentu ali informacije v izjavi vlagatelja niso v nasprotju z informacijami, ki so jih ti certificirani finančni posredniki zbrali o svojih strankah pri običajnem poslovanju, kot so informacije o računih vlagatelja in druge informacije, ki so jih morda zbrali zaradi skladnosti z veljavnimi pravili o poznavanju strank. Zato se od certificiranih finančnih posrednikov ne bi smelo zahtevati, da opravijo nadaljnje preglede ali od svoje stranke zahtevajo in zbirajo dodatne

informacije. Poleg tega bi bilo treba od vlagatelja zahtevati, da finančnega posrednika obvesti o vseh spremembah svojih zadevnih okoliščin. Države članice lahko dovolijo, da se zahteve glede skrbnega preverjanja izvajajo vsako leto, razen če certificirani finančni posrednik ve oziroma ima razloge, da bi lahko vedel, da so se okoliščine spremenile ali da so informacije nepravilne ali nezanesljive.

(9a) Uporaba postopkov FASTER temelji na uskladitvi pogoja, da je registrirani lastnik (bodisi fizična oseba bodisi subjekt, ki je upravičen do prejemanja dividend ali obresti kot imetnik vrednostnih papirjev) tudi oseba, ki je upravičena do oprostitve davčnega odtegljaja v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno. Kadar je registrirani lastnik tudi oseba, ki je upravičena do oprostitve, se lahko uporabljajo samo določbe za neposredne naložbe. V primerih, ko registrirani lastnik in oseba, ki je upravičena do oprostitve, nista ista oseba, se lahko uporabljajo določbe za posredne naložbe. Te posebne določbe so predvidene za

zagotovitev oprostitve v primerih, ko so nekateri kolektivni naložbeni podjemi (KNP) ali vlagatelji vanje lahko upravičeni do olajšave, vendar niso registrirani lastniki, ker so vrednostni papirji v lasti druge pravne osebe ali fiskalno transparentnega KNP. Določbe za posredne naložbe zagotavljajo dostop zakonitih vlagateljev do postopkov iz Direktive.

Zato bi morale države članice v razlago KNP vključiti KNP, ki lahko zahtevajo oprostitev presežnega davčnega odtegljaja v svojem imenu ali s strani upravičenih vlagateljev, ki

imajo v KNP lastniški kapital, na podlagi nacionalne zakonodaje države članice vira ali sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Če je certificirani finančni posrednik vključen v posredne naložbe, bo še vedno moral izpolnjevati zahteve glede skrbnega preverjanja. Poleg tega je lahko certificirani finančni posrednik odgovoren v primeru izgube davkov.

(10) Priznava se, da se lahko finančne ureditve uporabljajo za to, da se v celoti ali delno prenese lastništvo vrednostnih papirjev in/ali zadevna naložbena tveganja. Dokazano je bilo tudi, da so se takšne ureditve uporabljale v sistemih dividendne arbitraže in „strippinga“ dividend, kot sta sistema Cum/Ex in Cum/Cum, katerih edini namen je bil pridobiti vračila brez upravičenja ali povečati znesek vračila, do katerega je bil vlagatelj dejansko upravičen. Ureditve, kot so prihodnje pogodbe, posel začasne prodaje, posojanje in izposojanje vrednostnih papirjev, posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa, izvedeni finančni instrumenti, posel kreditiranja za povečanje

trgovalnega portfelja in pogodbe na razliko (CFD), se lahko štejejo za finančne ureditve, če vključujejo začasno ali trajno delitev med fizično osebo ali subjektom, ki nosi gospodarska tveganja naložbe, in zakonitim lastnikom delnice ali osnovnih pravic. Ti primeri niso

izključni. Poleg tega se razume, da se lastništvo ne prenese na kupca ali izposojevalca vrednostnih papirjev, če gospodarsko tveganje še vedno nosi prodajalec ali posojevalec vrednostnih papirjev prek pravnih poslov, kot so posojanje vrednostnih papirjev, opcije ali prihodnje pogodbe. Kot finančna ureditev lahko šteje vsakršna ureditev, na podlagi katere se dividenda kompenzira med zadevnima strankama.

Kompenzacija za ti zadevni stranki ni vedno denarna, temveč lahko prejmeta

kompenzacijo tudi na bolj posredne načine, na primer z razliko v ceni vrednostnih papirjev ali izvedenih finančnih instrumentov. Davčni organi potrebujejo informacije o finančnih ureditvah za boj proti davčnim goljufijam in zlorabam. Kadar je poročanje neposredno, bi bilo treba te informacije zahtevati le od tistih certificiranih finančnih posrednikov, ki so zaradi svojega položaja v verigi morda neposredno vključeni v zadevno finančno ureditev, kar velja za certificirane finančne posrednike, ki zaprosijo za oprostitev. Kadar je poročanje posredno, mora informacije o finančnih ureditvah sporočiti certificirani finančni posrednik registriranega lastnika, pri čemer je treba te informacije sporočiti vzdolž plačilne verige vrednostnih papirjev v zaporednem vrstnem redu, tako da na koncu dosežejo plačnika davka ali imenovanega certificiranega finančnega posrednika. To pomeni, da

morajo drugi certificirani finančni posredniki, ki sporočajo informacije, posredovati

informacije o teh finančnih ureditvah plačniku davka ali imenovanemu certificiranemu finančnemu posredniku, tudi če ti certificirani finančni posredniki, ki sporočajo

informacije, niso neposredno vključeni v zadevno finančno ureditev. Poročanje o finančnih ureditvah se ne bi smelo zahtevati v primeru obveznic in izplačil obresti.

(10a) Države članice bi morale imeti možnost, da omejijo uporabo postopkov oprostitve pri viru ali hitrega vračila v primerih, ko obstaja povečano tveganje davčnih goljufij in zlorab. Zato je primerno predvideti seznam takšnih primerov, v katerih imajo države članice možnost, da izključijo zahtevke za oprostitev in opravijo nadaljnja preverjanja. Da bi se upoštevale razlike v nacionalnih pravnih sistemih in zlasti ocena davčnega tveganja, takšen seznam ne bi smel biti obvezen, države članice pa bi morale imeti diskrecijsko pravico, da določijo primere, v katerih bi se moral uporabljati standardni postopek vračila. Države članice bi

morale zagotoviti, da nacionalna zakonodaja, s katero se prenaša ta direktiva, ne dovoljuje upravičenosti primerov, ki jih država članica obravnava kot primere s povečanim tveganjem, do oprostitve pri viru ali hitrega vračila. Ta ukrep bi zagotovil, da se davčni organi lahko bolje borijo proti zlorabam, saj bi imeli možnost izvajanja dodatnih preverjanj, da bi ugotovili, ali so zahtevki za oprostitev upravičeni in ali bi jih bilo treba odobriti. Eden od takih primerov je prag, ki je povezan z bruto zneskom dividend. Ta prag bi bilo treba izračunati na registriranega lastnika ali na vlagatelja, ki je upravičen do oprostitve presežnega davčnega odtegljaja, če je registrirani lastnik kolektivni naložbeni podjem ali njegova imenovana pravna oseba. Ta prag se ne bi smel uporabljati, kadar je zadevni kolektivni naložbeni podjem, ki je ustanovljen in reguliran v EU, zakonski pokojninski sklad države članice ali institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena v državi članici v skladu s členom 9(1) Direktive

(EU) 2016/2341, upravičena do oprostitve. Ti podjemi, skladi in institucije so zelo regulirani in pod nadzorom pristojnih nacionalnih organov ter strogimi notranjimi kontrolami. To zagotavlja skladnost z ustreznimi predpisi in zmanjšuje tveganje davčnih goljufij in zlorab. Ne glede na to pa obstajajo primeri, v katerih bi davčni zavezanci lahko zahtevali znižano stopnjo davčnega odtegljaja na podlagi zakonodaje EU, ki se izvaja z nacionalnimi pravili.

To bi običajno veljalo, kadar nacionalna zakonodaja zagotavlja svobodo ustanavljanja ali prosti pretok kapitala v domačih situacijah, pa tudi v primerljivih zunanjih situacijah, ali v primeru prenosa Direktive. V takšnih primerih so lahko potrebna preverjanja, zlasti za oceno primerljivosti situacij in uporabe nacionalnega prava v čezmejnih primerih. V

takšnih okoliščinah bi morale države članice imeti možnost, da te primere obravnavajo v okviru katerega koli obstoječega nacionalnega sistema oprostitve pri viru, če takšen obstoječi sistem zahteva takšna preverjanja in s tem vodi do kar najhitrejše in najvarnejše oprostitve pri viru v teh primerih.

(10b) Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo certificirani finančni posredniki pri sporočanju popolnih in točnih informacij, ki služijo kot podlaga za oprostitev ali vračilo davčnega odtegljaja, je primerno, da nacionalna zakonodaja držav članic vsebuje vsaj pravila, na podlagi katerih se certificiranim finančnim posrednikom lahko pripiše odgovornost za celotno ali delno izgubo prihodka od davčnega odtegljaja, ki nastane zato, ker v celoti ali deloma ne izpolnjujejo ključnih obveznosti iz te direktive. Države članice lahko v svoji nacionalni zakonodaji določijo strogo in solidarno odgovornost za certificirane finančne

posrednike, ki vložijo zahtevek za oprostitev. Poleg tega bi morala nacionalna zakonodaja držav članic še naprej v celoti urejati druge vidike odgovornosti. To lahko vključuje plačnike davka, ki delujejo skupaj ali solidarno in ne delujejo kot certificirani finančni posredniki, in primere, povezane z neposredno ali posredno odgovornostjo registriranih

xxxxxxxxx in vlagateljev, ki certificiranim finančnim posrednikom predložijo nepopolne ali nepravilne informacije. Ta direktiva ne določa pravil o odgovornosti v zvezi s standardnim sistemom vračila.

(11) Da bi zagotovili učinkovitost veljavnih pravil, bi morale države članice določiti pravila o kaznih za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Takšne kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(12) Pravilen prenos te direktive v vsaki posamezni zadevni državi članici je ključen za spodbujanje unije kapitalskih trgov kot celote in za zaščito davčnih prihodkov držav članic.

Države članice bi morale zato Komisiji redno sporočati statistične informacije o izvajanju

in izvrševanju nacionalnih ukrepov, sprejetih na podlagi te direktive, na njihovem ozemlju. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov pripraviti oceno učinkovitosti veljavnih pravil. V zvezi s tem bi

morala Komisija preučiti, ali bi bilo treba posodobiti pravila, uvedena s to direktivo.

(13) Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te direktive, zlasti glede digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu, evropskega portala certificiranih finančnih posrednikov, sporočanja s strani finančnih posrednikov, izjave registriranega lastnika in zahtevkov za oprostitev v skladu s to direktivo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje standardnih obrazcev z omejenim številom elementov, vključno z jezikovno ureditvijo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta3.

3 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14) Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Obdelava podatkov je določena v tej direktivi tudi s ciljem, ki je v splošnem javnem interesu, in sicer davčne zadeve ter nameni boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom, zaščite davčnih prihodkov in spodbujanja pravične obdavčitve, kar krepi možnosti za socialno, politično in gospodarsko vključevanje v državah članicah. Zato bi morale imeti države

članice za namene pravilne uporabe te direktive in za zaščito teh ciljev v splošnem javnem interesu možnost, da omejijo obseg nekaterih pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz Uredbe (EU) 2016/679. Ne glede na to pa takšne omejitve ne bi smele presegati tistega, kar je nujno potrebno za doseganje navedenih ciljev. V zvezi z dodatnimi informacijami, ki se lahko v skladu s to direktivo zahtevajo za dokazovanje rezidentstva davčnega zavezanca za davčne namene, bi bilo treba zbiranje takih informacij v zvezi s fizično osebo razumeti kot omejeno na identifikacijo fizične osebe.

(15) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, temveč ga je zaradi čezmejne narave zadevnih poslov in potrebe po zmanjšanju stroškov izpolnjevanja obveznosti na notranjem trgu kot celoti lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16) V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta4 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov –

4 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila o izdajanju digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu s strani držav članic in postopek za oprostitev morebitnega presežnega davčnega odtegljaja, ki ga lahko država članica odtegne od dividend za delnice, s katerimi se javno trguje, in, kjer je ustrezno, od obresti iz obveznic, s katerimi se javno trguje, izplačanih registriranim lastnikom, ki so rezidenti za davčne namene zunaj navedene države članice.

Člen 2

Področje uporabe

1. Poglavji I in IV se uporabljata za vse države članice. Poglavje XX se uporablja za vse države članice v zvezi z vsemi fizičnimi osebami in subjekti, ki so rezidenti za davčne namene v njihovi jurisdikciji.

2. Poglavje III se nepreklicno uporablja za vse države članice, ki zagotavljajo oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na dividende, izplačane za delnice, s katerimi se javno trguje in ki jih izda rezident v njihovi jurisdikciji, če te države članice nimajo celovitega sistema oprostitve pri viru ali če je njihov količnik tržne kapitalizacije enak ali večji od 1,5 % za vsako od štirih zaporednih let, kot je določeno v zadnjih štirih objavah Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ki so na voljo na datum roka za prenos te direktive.

3. [črtano]

4. Države članice s celovitim sistemom oprostitve pri viru, ki se uporablja za presežni davčni odtegljaj na dividende, izplačane za delnice, s katerimi se javno trguje in ki jih izda rezident v njihovi jurisdikciji, lahko nepreklicno uporabljajo Poglavje III, če je njihov količnik tržne kapitalizacije manjši od 1,5 % za vsaj eno od štirih zaporednih let, kot je določeno v zadnjih štirih objavah Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ki so na voljo na datum roka za prenos te direktive.

5. Države članice nepreklicno uporabljajo Poglavje III v petih letih od četrte zaporedne objave podatkov s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, ki pokaže, da je bil njihov 1,5-odstotni količnik tržne kapitalizacije dosežen ali presežen v vsakem od štirih zaporednih let.

6. Države članice, ki zagotavljajo oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na obresti, izplačane za obveznice, s katerimi se javno trguje in ki jih je izdal rezident v njihovi jurisdikciji, lahko uporabljajo poglavje III.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „presežni davčni odtegljaj“ pomeni razliko med zneskom davčnega odtegljaja, ki ga država članica obračuna od izplačil lastnikom dividend ali obresti iz vrednostnih papirjev nerezidentom tako, da uporabi splošno domačo stopnjo, in nižjim zneskom davčnega odtegljaja, ki ga ta država članica uporablja za iste dividende ali obresti v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali posebno nacionalno zakonodajo, odvisno od primera;

(2) „delnica, s katero se javno trguje“ pomeni delnico, sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali s katero se trguje v večstranskem sistemu trgovanja, kakor sta opredeljena v členu 4(1), točki 21 oziroma 22, Direktive 2014/65/EU z dne 15. maja 2014;

(3) „obveznica, s katero se javno trguje“ pomeni obveznico, sprejeto v trgovanje na reguliranem trgu ali s katero se trguje v večstranskem sistemu trgovanja ali organiziranem sistemu

trgovanja, kakor so opredeljeni v členu 4(1), točke 21, 22 oziroma 23, Direktive 2014/65/EU z dne 15. maja 2014;

(4) „finančni posrednik“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 z dne 23. julija 2014, kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013, ali investicijsko podjetje, kakor je

opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU, ali podružnico teh subjektov ali pravno osebo iz tretje države, ki ima v skladu s primerljivo zakonodajo tretje države, katere rezident je, dovoljenje za opravljanje storitev, ki so primerljive s tistimi, ki jih opravlja centralna depotna družba, kreditna institucija ali investicijsko podjetje ali podružnica teh subjektov, ki je del plačilne verige vrednostnih papirjev med subjektom, ki izdaja vrednostne papirje, in registriranim lastnikom, ki prejema izplačila za take vrednostne papirje;

(4a) „subjekt“ pomeni pravno osebo ali pravno ureditev, ki med drugim vključuje družbo,

partnerstvo, sklad ali fundacijo;

(4b) „kolektivni naložbeni podjem“ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je opredeljen v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES, alternativni investicijski sklad s sedežem v Evropski uniji (EU AIS) ali

alternativni investicijski sklad, ki ga upravlja upravitelj alternativnega investicijskega sklada s sedežem v Evropski uniji (EU UAI), kot je opredeljen v členu 4(1)(k) oziroma členu 4(1)(l) Direktive 2011/61/EU, ali kateri koli drug kolektivni naložbeni podjem, ki je na podlagi zakonodaje države članice vira ali sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja upravičen do oprostitve presežnega davčnega odtegljaja, ali kolektivni naložbeni podjem, katerega osnovni vlagatelji so upravičeni do takšne oprostitve, ki se lahko zahteva v njihovem imenu. Če ima takšen kolektivni naložbeni podjem sedež v tretji državi in so kolektivne naložbe ali njihovi osnovni vlagatelji upravičeni do oprostitve presežnega davčnega odtegljaja, kolektivni naložbeni podjem, njegov upravitelj ali depozitar ne smejo imeti sedeža v tretji državi, ki je navedena v Prilogi I k seznamu EU kot jurisdikcija, ki ni pripravljena sodelovati v davčne namene, ali v tabeli I Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/1675.

(4c) „institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje“ pomeni institucijo, kot je opredeljena v

členu 6(1), Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta5;

(5) „EUID“ pomeni evropski enotni identifikator za podjetja, kakor je naveden v členu 16 Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta;

(6) „davčna številka“ pomeni enolično identifikacijsko oznako za davčne namene registriranega lastnika kot takega v državi članici;

(7) „postopek za oprostitev davčnega odtegljaja“ pomeni postopek, s katerim se registriranemu lastniku, ki prejme dividende ali obresti iz vrednostnih papirjev, pri katerih lahko pride do presežnega davčnega odtegljaja, ta presežek davka oprosti ali povrne;

(8) „pristojni organ“ pomeni organ, ki ga je država članica imenovala v skladu s členom 5, vključuje pa vsako osebo, ki jo je tak organ v skladu z nacionalnimi pravili pooblastil, da za namene te direktive deluje v njegovem imenu;

(9) „vrednostni papir“ pomeni delnico, s katero se javno trguje, ali obveznico, s katero se javno

trguje;

(9a) „potrdila o lastništvu“ pomeni finančne instrumente, s katerimi se lahko trguje na

kapitalskem trgu države članice ali tretje države in ki pomenijo lastništvo vrednostnih papirjev izdajatelja v Evropski uniji, pri čemer se z njimi trguje na mestu trgovanja v državi članici ali tretji državi in se z njimi trguje neodvisno od vrednostnih papirjev izdajatelja;

(10) „velika institucija“ pomeni veliko institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 146,

Uredbe (EU) št. 575/2013;

(10a) „finančna skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v členu 2(12) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

5 Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (prenovitev) (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(11) „plačnik davka“ pomeni subjekt, ki ima odgovornost ali ki je bil pooblaščen v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira za odtegovanje davčnega odtegljaja od izplačila dividend ali obresti iz vrednostnih papirjev in za prenos takega davčnega odtegljaja na davčni organ države članice vira;

(12) „referenčni datum“ pomeni datum, ki ga določi izdajatelj vrednostnega papirja in na katerega se določijo identiteta imetnika takega vrednostnega papirja ter pravice, ki iz

izhajajo iz njega, in sicer na podlagi poravnanih pozicij, ki so v nematerializirani obliki v

knjigah finančnega posrednika ob zaključku njegovega poslovanja;

(13) „poravnava“ pomeni zaključitev posla z vrednostnimi papirji – ne glede na to, kje je sklenjena – z namenom, da stranke v tem poslu s prenosom denarja ali vrednostnih papirjev ali obojega izpolnijo svojo obveznost, kot je opredeljeno v členu 2(1), točka 7, Uredbe (EU) št. 909/2014 z dne 23. julija 2014;

(14) „registrirani lastnik“ pomeni vsako fizično osebo ali subjekt, ki je upravičen do prejema prihodka iz dividend ali obresti iz vrednostnih papirjev, ki so predmet pri viru odtegnjenega davka v državi članici, kot imetnik vrednostnih papirjev na referenčni datum, brez poseganja v prilagoditve transakcij, ki še čakajo na poravnavo in bi se lahko izvedle v skladu z zakonodajo države članice vira, ter ki ni finančni posrednik, ki v zvezi s tem prihodkom iz dividend ali obresti deluje za račun drugih. Države članice vira lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo obravnavajo imetnika potrdil o lastništvu kot registriranega lastnika namesto imetnika osnovnih vrednostnih papirjev, kot da bi ta imetnik neposredno vložil v

takšne vrednostne papirje;

(15) „naložbeni račun“ pomeni račun ali račune, ki jih finančni posredniki zagotovijo registriranim lastnikom in na katerih se vodijo ali registrirajo vrednostni papirji registriranih lastnikov;

(15a) „gotovinski račun“ pomeni račun ali račune, na katere se izvedejo plačila v zvezi z

vrednostnimi papirji, ki se vodijo ali so registrirani na naložbenem računu;

(16) „prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende“ pomeni datum, od katerega se z delnicami trguje brez pravic, ki izhajajo iz njih, vključno s pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini delničarjev, kadar je to ustrezno;

(16a) „datum izplačila“ pomeni datum, na katerega se registriranemu lastniku izplača dividenda

delnice, s katero se javno trguje, ali obresti obveznice, s katero se javno trguje;

(17) „finančna ureditev“ pomeni vsako ureditev ali niz ureditev ali pogodbeno obveznost, v skladu s katero:

i. se kateri koli del lastništva delnice, s katero se javno trguje in za katero se izplača dividenda, trajno ali začasno prenese na povezano ali na neodvisno stranko ali bi se lahko prenesel nanjo ali

ii. se dividenda v celoti ali delno kompenzira med povezanimi ali neodvisnimi strankami, z denarjem ali v kateri koli drugi obliki;

(18) „plačilna veriga vrednostnih papirjev“ pomeni zaporedje finančnih posrednikov, ki upravljajo izplačila dividend ali obresti na vrednostne papirje med izdajateljem vrednostnih papirjev in registriranim lastnikom, kateremu se izplačajo dividende ali obresti iz takšnih vrednostnih papirjev. Borzni posredniki, ki so pooblaščena investicijska podjetja v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali pooblaščene kreditne institucije v skladu z Direktivo 2013/36/EU,

kadar opravljajo eno ali več investicijskih storitev ali investicijske dejavnosti, pa tudi pravne osebe iz tretje države, ki imajo v skladu s primerljivo zakonodajo tretje države, katere rezident so, dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev ali investicijskih dejavnosti, se štejejo za del plačilne verige vrednostnih papirjev, kadar upravljajo izplačilo dividend ali obresti;

(19) „sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja“ pomeni sporazum ali konvencijo, ki določa odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka in, kjer je ustrezno, kapitala ter ki velja med

dvema ali več jurisdikcijami;

(20) „država članica vira“ pomeni državo članico rezidentstva izdajatelja vrednostnega papirja, ki

izplača dividende ali obresti;

(21) „sistem hitrega vračila“ pomeni sistem, pri katerem se izplačilo dividend ali obresti opravi ob upoštevanju splošne domače stopnje davčnega odtegljaja, temu pa sledi zahtevek za vračilo presežnega davčnega odtegljaja v roku, določenem v členu 13;

(22) „sistem oprostitve pri viru“ pomeni sistem, pri katerem se ob izplačilu dividend ali obresti uporabi ustrezna stopnja davčnega odtegljaja v skladu z veljavnimi domačimi pravili ali mednarodnimi sporazumi, kot je ustrezni sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju;

(22a) „celovit sistem oprostitve pri viru“ pomeni sistem oprostitve pri viru, ki ga uporablja država članica in izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a) zagotavlja dostop do oprostitve kateri koli fizični osebi ali subjektu, ki je upravičen do oprostitve v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kot je ustrezno;

(aa) zagotavlja oprostitev, če je upravičena, na datum izplačila, razen v primeru, da zahtevane informacije, ki jih določi država članica za uporabo takšne oprostitve, niso bile sporočene;

(b) ta država članica ne izključuje zahtevkov za oprostitev, razen v okoliščinah iz člena

10(2);

(c) razen v okoliščinah iz člena 10(2) od fizične osebe ali subjekta, upravičenega do oprostitve, in od finančnega posrednika, ki ni plačnik davka, ne zahteva dodatnih informacij niti mu ne nalaga dodatnih obveznosti, razen informacij in obveznosti iz člena 11, člena 12 in člena 13a, kot je ustrezno;

(d) ta država članica je določila pravila o odgovornosti za celotno ali delno izgubo prihodkov od davka, odtegnjenega pri viru, ki jo je ta država članica utrpela zaradi uporabe tega sistema oprostitve pri viru, ter

(e) ta država članica je določila pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb o tem sistemu oprostitve pri viru;

(22b) „tržna kapitalizacija“ pomeni skupno vrednost delnic, s katerimi se javno trguje, družb, ki kotirajo na borzi in so zastopane v državi članici, vsako leto pa jo objavi in zagotovi Evropski organ za vrednostne papirje in trge;

(22c) „količnik tržne kapitalizacije“ pomeni količnik, izražen kot odstotek tržne kapitalizacije države članice na dan 31. decembra od skupne tržne kapitalizacije Evropske unije na dan 31. decembra danega leta;

(23) „standardni sistem vračila“ pomeni sistem, pri katerem se izplačilo dividend ali obresti opravi ob upoštevanju splošne domače stopnje davčnega odtegljaja, temu pa sledi zahtevek za vračilo presežnega davčnega odtegljaja zunaj postopka, določenega v členu 13.

POGLAVJE II

DIGITALNO POTRDILO O DAVČNEM REZIDENTSTVU

Člen 4

Digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu (e-potrdilo o davčnem rezidentstvu)

1. Države članice določijo avtomatiziran postopek za izdajo digitalnih potrdil o davčnem rezidentstvu (v nadaljnjem besedilu: e-potrdilo o davčnem rezidentstvu) fizičnim osebam ali subjektom, za katere se šteje, da so rezidenti za davčne namene v njihovi jurisdikciji.

2. Države članice izdajo e-potrdilo o davčnem rezidentstvu na podlagi informacij, s katerimi je

organ, ki izda potrdilo, seznanjen na dan izdaje, in sicer v 14 koledarskih dneh od predložitve zahtevka v skladu z odstavkom 4. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu mora izpolnjevati tehnične zahteve iz Priloge I in vsebovati naslednje informacije:

(a) če je davčni zavezanec fizična oseba, ime in priimek, datum rojstva in davčno številko ali, če te ni, funkcionalno enakovredno številko za davčne namene;

(b) če je davčni zavezanec subjekt, naziv, davčno številko ali, če te ni, funkcionalno enakovredno številko za davčne namene in, če je na voljo, evropski enotni identifikator (EUID) ali identifikator pravnega subjekta (LEI) ali katero koli registracijsko številko pravnega subjekta, ki velja za celotno zajeto obdobje;

(d) datum izdaje;

(e) obdobje, za katero se potrdilo izdaja;

(f) identifikacijo davčnega organa, ki je izdal potrdilo;

(fa) enega ali več sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, na podlagi katerih davčni zavezanec zahteva, da se šteje za rezidenta za davčne namene v državi članici, ki izda potrdilo, kjer je ustrezno;

(g) vse dodatne informacije, ki so potrebne za dokazovanje rezidentstva davčnega zavezanca za davčne namene, če naj se potrdilo ne bi uporabljalo za oprostitev davčnega odtegljaja v EU.

3. E-potrdilo o davčnem rezidentstvu:

(a) zajema obdobje, ki ne presega koledarskega leta ali obdobja poslovnega leta, za

katero je izdano, kot je ustrezno v državi članici, ki izda potrdilo, ter

(b) je veljavno kot potrdilo rezidentstva za takšno zajeto obdobje, razen če ima država članica, ki izda e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, dokaze, da oseba, na katero se e- potrdilo o davčnem rezidentstvu nanaša, ni rezident za davčne namene v njeni

jurisdikciji v celotnem zadevnem obdobju ali delu tega obdobja in ta država članica v

celoti ali delno razveljavi e-potrdilo o davčnem rezidentstvu.

4. Če je za preverjanje davčnega rezidentstva določenega davčnega zavezanca potrebnih več kot 14 delovnih dni, država članica fizično osebo ali subjekt, ki zahteva potrdilo, obvesti o potrebnem dodatnem času in razlogih za zamudo.

5. Države članice e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, ki ga je izdala druga država članica, priznajo kot dokazilo o rezidentstvu davčnega zavezanca v tej drugi državi članici v skladu z odstavkom 3, brez poseganja v možnost držav članic, da dokažejo rezidentstvo za davčne namene v svoji jurisdikciji.

5a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi od fizične osebe ali subjekta, ki mu je bil v njihovi jurisdikciji priznan status rezidenta za davčne namene, zahtevajo, da davčne organe, ki so mu izdali e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, obvesti o kakršni koli spremembi, ki bi lahko vplivala na veljavnost ali vsebino e-potrdila o davčnem rezidentstvu.

5b. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da se predloži e-potrdilo o davčnem rezidentstvu, če se zahteva dokazilo o davčnem rezidentstvu fizične osebe ali subjekta, ki se šteje za rezidenta za davčne namene v državi članici, za namene uporabe sistema oprostitve pri viru ali sistema hitrega vračila, da se pridobi oprostitev presežnega davčnega odtegljaja na dividende, izplačane za delnice, s katerimi se javno trguje, ali, če je

to ustrezno, na obresti, izplačane za obveznice, s katerimi se javno trguje, ki jih izda rezident v njihovi jurisdikciji.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in tehnične protokole, vključno z varnostnimi standardi, za izdajo e-potrdila o davčnem rezidentstvu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

POGLAVJE III

POSTOPKI ZA OPROSTITEV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

ODDELEK 1

CERTIFICIRANI FINANČNI POSREDNIKI

Člen 5

Nacionalni register certificiranih finančnih posrednikov

1. Države članice iz člena 2, odstavka 2 in 5, vzpostavijo nacionalni register certificiranih finančnih posrednikov.

1a. Države članice iz člena 2, odstavka 4 in 6, ki se odločijo za uporabo poglavja III,

vzpostavijo nacionalni register certificiranih finančnih posrednikov.

2. [črtano]

3. Države članice, ki vzpostavijo nacionalni register v skladu z odstavkoma 1 in 1a, imenujejo

pristojni organ, ki je odgovoren za vodenje in posodabljanje tega registra.

4. Nacionalni register vsebuje naslednje informacije o certificiranih finančnih posrednikih:

(a) ime certificiranega finančnega posrednika;

(b) datum registracije;

(d) XXXX xxx, če certificirani finančni posrednik nima take številke, identifikator pravnih subjektov (LEI) ali katero koli registracijsko številko pravnega subjekta, ki jo je

izdala država rezidentstva.

4a. Za namene tega člena in členov 9 do 13a države članice dovolijo certificiranemu

finančnemu posredniku, da prevzame obveznosti in odgovornosti iz členov 9 do 13a v zvezi s položajem finančnega posrednika, ki je del plačilne verige vrednostnih papirjev in ni certificiran finančni posrednik, če sta se o tem dogovorila oba finančna posrednika.

5. Nacionalni registri so javno dostopni na namenskem portalu prek spletnega mesta Komisije

(evropski portal certificiranih finančnih posrednikov) in se posodabljajo vsaj enkrat mesečno.

6. Države članice so še naprej odgovorne za vse odločitve v zvezi z registracijo, zavrnitvijo, izbrisom in ukrepi, naloženimi finančnim posrednikom iz njihovih nacionalnih registrov.

7. Vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odločitev iz odstavka 6, izhajajo iz uradnega obvestila, ki ga ustrezna država članica pošlje zadevnemu finančnemu posredniku.

8. Komisija v nobenem primeru ni odgovorna za vsebino na evropskem portalu certificiranih finančnih posrednikov ali za neuspešno izmenjavo informacij med državami članicami v zvezi z registracijo, zavrnitvijo ali izbrisom finančnega posrednika ali ukrepi, naloženimi certificiranim finančnim posrednikom.

Člen 5a

Razvoj in upravljanje evropskega portala certificiranih finančnih posrednikov

1. Komisija razvije in upravlja evropski portal certificiranih finančnih posrednikov, in sicer z

lastnimi sredstvi ali prek tretje strani.

2. Če se Komisija odloči za razvoj ali upravljanje evropskega portala certificiranih finančnih posrednikov prek tretje strani, opravi izbor tretje strani in nadzoruje izvajanje sporazuma, sklenjenega s to tretjo stranjo, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 2018/1046.

3. Evropski portal certificiranih finančnih posrednikov služi kot točka elektronskega dostopa, prek katere lahko finančni posredniki zaprosijo za registracijo v registrih držav članic. Portal omogoča izmenjavo informacij med državami članicami v zvezi z registracijo, zavrnitvijo ali izbrisom finančnega posrednika ali ukrepi, naloženimi certificiranim finančnim posrednikom.

4. Države članice zagotovijo, da se informacije na podlagi členov 6, 7 in 8 te direktive posredujejo evropskemu portalu certificiranih finančnih posrednikov, in interoperabilnost svojih registrov na tem portalu.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije za upravljanje evropskega portala certificiranih finančnih posrednikov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

Člen 6

Zahteva za registracijo kot certificirani finančni posrednik

1. Države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5, od vseh velikih institucij, ki upravljajo izplačila dividend in, kadar je to ustrezno, obresti iz vrednostnih papirjev, ki jih izda rezident v njihovi jurisdikciji, ter od centralnih depotnih družb iz člena 3(4), ki so plačnik davka za ista izplačila, zahtevajo, da se registrirajo v njihovem nacionalnem registru.

2. Države članice, ki vodijo nacionalni register v skladu s členom 5, na zahtevo omogočijo registracijo v tem registru vsakemu finančnemu posredniku, ki izpolnjuje zahteve iz člena 7.

Člen 7

Postopek registracije

1. Države članice zagotovijo, da je finančni posrednik registriran v njihovem nacionalnem registru certificiranih finančnih posrednikov v treh mesecih od takrat, ko je vložil zahtevek, ki dokazuje, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a) rezidentstvo za davčne namene v jurisdikciji države članice ali tretje države, ki ni vključena v Prilogo I k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, niti v tabelo I Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/1675;

(b) če je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek, kreditna institucija ali investicijsko podjetje, dovoljenje ustreznega pristojnega organa v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje skrbniških dejavnosti; ali če je finančni posrednik, ki

je vložil zahtevo, centralna depotna družba, dovoljenje ustreznega pristojnega organa v jurisdikciji rezidentstva za davčne namene za opravljanje dejavnosti kot takih. Če

je finančni posrednik, ki je vložil zahtevek in je rezident za davčne namene v

jurisdikciji tretje države, pridobil tako dovoljenje v skladu z zakonodajo, ki se v državi članici ne šteje za primerljivo z Direktivo 2013/36/EU ali Direktivo 2014/65/EU, kot je ustrezno, lahko zadevna država članica šteje, da ta zahteva ni izpolnjena;

(c) izjava o skladnosti z določbami Direktive 2014/849/EU Evropskega parlamenta in Sveta oziroma s primerljivo zakonodajo jurisdikcije tretje države, ki ni vključena v Prilogo I k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, niti v tabelo I Priloge k Delegirani uredbi (EU) 2016/1675.

1bis. Države članice certificiranemu finančnemu posredniku dovolijo, da deluje v imenu drugega finančnega posrednika, ki je del iste finančne skupine, in prevzame obveznost iz člena 6 ter obveznosti in odgovornosti iz členov 9 do 13a.

1a. Če je finančni posrednik, ki vloži zahtevek za registracijo, rezident za davčne namene v jurisdikciji tretje države, v kateri se Direktiva 2010/24/EU ali konvencija, ki zagotavlja

pomoč pri pobiranju davkov, ne uporabljata za povrnitev celotne ali delne izgube prihodkov od davčnega odtegljaja v skladu s členom 16, lahko države članice zahtevajo zadostna in sorazmerna jamstva za zagotovitev izplačila take izgube v zvezi z zahtevki za oprostitev.

1b. Države članice lahko zavrnejo vlogo za registracijo, če:

(i) so zadevni finančni posredniki storili eno ali več kaznivih dejanj ali kršitev na podlagi nacionalne zakonodaje države članice ali druge jurisdikcije, če so taka kazniva dejanja ali kršitve povzročile izgubo davčnega odtegljaja. Država članica vira lahko taka kazniva dejanja ali kršitve, ki so jih storili finančni posredniki, upošteva le, če se je zanje vedelo največ 10 let pred vložitvijo vloge za registracijo, ali

(ii) je država članica ali druga jurisdikcija začela preiskavo v zvezi z zadevnim finančnim posrednikom glede morebitne goljufije ali davčne zlorabe, ki bi lahko povzročila izgubo davčnega odtegljaja.

2. Finančni posredniki brez nepotrebnega odlašanja obvestijo pristojni organ države članice o

vsaki spremembi informacij iz točk (a) do (c).

3. [črtano]

4. Države članice zagotovijo, da lahko finančni posrednik, ki je bil zavrnjen na podlagi odstavka 1b, ponovno zaprosi za registracijo, če države članice ugotovijo, da so bile okoliščine, ki so povzročile zavrnitev, odpravljene.

Člen 8

Izbris iz nacionalnega registra

1. Države članice iz svojega nacionalnega registra izbrišejo vse certificirane finančne posrednike, ki niso certificirani finančni posredniki na podlagi člena 6(1), če zadevni posredniki:

(a) zahtevajo tak izbris ali

(b) ne izpolnjujejo več zahtev iz člena 7.

2. Države članice lahko iz svojega nacionalnega registra izbrišejo vse certificirane finančne posrednike, ki niso certificirani finančni posredniki na podlagi člena 6(1) in:

(a) za katere je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive ali Direktive (EU) 2015/849 ali primerljive zakonodaje tretje države rezidentstva za davčne namene, ali

(b) za katere je bilo ugotovljeno, da so storili eno ali več kaznivih dejanj ali kršitev na podlagi nacionalne zakonodaje države članice ali druge jurisdikcije, če so taka kazniva dejanja ali kršitve povzročile izgubo prihodka od davčnega odtegljaja. Država članica vira lahko taka kazniva dejanja ali kršitve, ki so jih storili finančni posredniki, upošteva le, če se je zanje vedelo največ 10 let pred izbrisom, ali

(c) če je država članica ali druga jurisdikcija začela preiskavo v zvezi z zadevnim certificiranim finančnim posrednikom glede morebitne goljufije ali davčne zlorabe, ki bi lahko povzročila izgubo davčnega odtegljaja.

2a. Države članice lahko kateremu koli certificiranemu finančnemu posredniku na podlagi člena 6(1) prepovejo, da zahteva oprostitev na podlagi te direktive:

(a) če se za zadevnega certificiranega finančnega posrednika ugotovi, da ne izpolnjuje svojih obveznosti iz te direktive ali Direktive (EU) 2015/849 ali primerljive zakonodaje tretje države rezidentstva za davčne namene, ali

(b) če se za zadevnega certificiranega finančnega posrednika ugotovi, da je storil eno ali več kaznivih dejanj ali kršitev na podlagi nacionalne zakonodaje države članice ali druge jurisdikcije, če so taka kazniva dejanja ali kršitve povzročile izgubo prihodka od davčnega odtegljaja. Država članica vira lahko taka kazniva dejanja ali

kršitve, ki so jih storili finančni posredniki, upošteva le, če se je zanje vedelo največ

10 let pred tem, ko jim je bilo prepovedano zahtevati oprostitev, ali

(c) ko država članica ali druga jurisdikcija začne preiskavo v zvezi z zadevnim certificiranim finančnim posrednikom glede morebitne goljufije ali davčne zlorabe, ki bi lahko povzročila izgubo davčnega odtegljaja.

Kadar se tak ukrep uporablja za certificiranega finančnega posrednika, se po uporabi vključi

med informacije v zvezi s tem certificiranim finančnim posrednikom v nacionalnem registru, ki ga vodi država članica, ki je sprejela tak ukrep.

3. [črtano]

4. Države članice zagotovijo, da se finančni posrednik, ki je bil izbrisan iz nacionalnega registra na podlagi odstavka 1 ali 2 ali mu je bilo prepovedano zahtevati oprostitev na podlagi odstavka 2a, ponovno registrira ali se mu dovoli, da ponovno zahteva oprostitev, če države članice ugotovijo, da so bile okoliščine, ki so to povzročile, odpravljene.

ODDELEK 2

SPOROČANJE

Člen 9

Obveznost sporočanja

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od certificiranih finančnih posrednikov v njihovem nacionalnem registru zahtevajo, da njihovemu pristojnemu organu sporočijo informacije iz naslovov A do E Priloge II v drugem mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo izvedeno izplačilo. Če se še čaka na izvršitev navodila za poravnavo v zvezi s katerim koli delom transakcije, certificirani finančni posredniki navedejo del, za katerega se še čaka na poravnavo.

1bis. Države članice lahko poleg informacij iz odstavka 1 od certificiranih finančnih posrednikov, registriranih v njihovem nacionalnem registru, zahtevajo, da njihovemu pristojnemu organu sporočijo informacije iz naslova F in po potrebi naslova G Priloge II v drugem mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo izvedeno izplačilo.

1a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi od certificiranega finančnega posrednika iz člena 5(4a) zahtevajo, da njihovemu pristojnemu organu sporoči informacije iz odstavka 1 in po potrebi odstavka 1bis v zvezi z delom plačilne verige vrednostnih papirjev, za katerega finančni posrednik, ki jih upravlja, ni certificiran finančni posrednik.

1b. [črtano]

1c. Ne glede na odstavke 1, 1bis in 1a lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da informacije v skladu z navedenimi odstavki pristojnemu organu sporoča samo plačnik davka ali certificiran finančni posrednik v zadevni plačilni verigi vrednostnih papirjev, ki ga imenuje njihov pristojni organ ali je imenovan na podlagi nacionalne zakonodaje. Te informacije zagotovijo certificirani finančni posredniki vzdolž plačilne verige vrednostnih papirjev v zaporednem vrstnem redu in glede na položaj teh certificiranih finančnih posrednikov v plačilni verigi vrednostnih papirjev, katere del so,

tako da na koncu pridejo do plačnika davka ali zadevnega certificiranega finančnega

posrednika.

2. [črtano]

3. Države članice iz člena 2, odstavek 6, ki se odločijo za uporabo poglavja III in vodijo nacionalni register, vzpostavljen v skladu s členom 5, ne zahtevajo sporočanja informacij iz naslova E Priloge II.

4. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in zahteve za komunikacijske kanale za sporočanje informacij iz Priloge II. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

5. Države članice od certificiranih finančnih posrednikov, ki so v njihovem nacionalnem

registru, zahtevajo, da dokumentacijo, ki potrjuje sporočene informacije, hranijo deset let in zagotovijo dostop do vseh drugih informacij, potrebnih za pravilno uporabo pravil o davčnih odtegljajih, prav tako pa od certificiranih finančnih posrednikov zahtevajo, da takoj po zaključku revizije in najpozneje deset let po sporočanju izbrišejo ali anonimizirajo vse osebne podatke, ki jih vsebuje taka dokumentacija.

6. [črtano]

ODDELEK 3 SISTEMI OPROSTITVE

Člen 10

Zahtevek za oprostitev pri viru ali hitro vračilo

1. Države članice vira od certificiranega finančnega posrednika, ki vodi investicijski račun registriranega lastnika, ki prejema dividende ali obresti, ki jih razdeli oziroma izplača rezident v državi članici vira, zahtevajo, da v imenu tega registriranega lastnika zahteva

oprostitev na podlagi člena 12 ali člena 13, kot je ustrezno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) registrirani lastnik je certificiranega finančnega posrednika pooblastil, da v njegovem

imenu zahteva oprostitev, in

(b) certificirani finančni posrednik je preveril in ugotovil upravičenost oprostitve v

skladu s členom 11 ali členom 13a, kot je ustrezno.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice v celoti ali delno izključijo zahtevke za oprostitev v okviru sistemov iz členov 12 in 13 za zahtevek, če nastopi katera koli od naslednjih okoliščin:

(a) dividenda je bila izplačana za delnico, s katero se javno trguje, ki jo je registrirani

lastnik pridobil v okviru transakcije, izvedene v obdobju petih dni pred prvim

trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende;

(b) izplačilo dividend za temeljno sredstvo, za katerega se zahteva oprostitev, je povezano s finančno ureditvijo, ki ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende;

(c) vsaj eden od finančnih posrednikov v plačilni verigi vrednostnih papirjev ni certificiran finančni posrednik in noben certificirani finančni posrednik ni prevzel položaja navedenega finančnega posrednika za namene člena 9 v skladu s členom 5(4a);

(d) uveljavlja se oprostitev davčnega odtegljaja;

(e) uveljavlja se znižana stopnja davčnega odtegljaja, ki ne izhaja iz sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja;

(f) izplačilo dividend presega bruto znesek najmanj [100 000 EUR] na registriranega lastnika in na datum izplačila. Ta znesek se določi z bruto zneskom dividend na vlagatelja, ki ima lastniški kapital v kolektivnem naložbenem podjemu, kadar je ta osnovni vlagatelj upravičen do oprostitve na podlagi člena 13a(1a)(i) ali

člena 13a(1a)(ii), kot je ustrezno.

Ta točka se ne uporablja, kadar je do oprostitve presežnega davčnega odtegljaja upravičen:

i. zakonski pokojninski sklad države članice ali institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je registrirana ali pooblaščena v državi članici v skladu s členom 9(1) Direktive (EU) 2016/2341, ali

ii. kolektivni naložbeni podjem, ki je kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je opredeljen v členu 1(2) in ustanovljen v skladu s členom 1(1) Direktive 2009/65/ES, alternativni

investicijski sklad s sedežem v Evropski uniji (EU AIS) ali alternativni investicijski sklad, ki ga upravlja upravitelj alternativnega investicijskega sklada s sedežem v Evropski uniji (EU UAIS), kot je opredeljen v

členu 4(1)(k) oziroma členu 4(1)(l) Direktive 2011/61/EU.

Vsaka ureditev, po kateri se izplačilo dividend razdeli izključno z namenom, da se ta znesek ne preseže, oziroma vsak kolektivni naložbeni podjem, ki ni naveden v odstavku 2(f)(ii) in je bil ustanovljen izključno z istim namenom, vodi k uporabi tega odstavka.

4. Kadar finančni posrednik, ki vodi naložbeni račun registriranega lastnika, ni certificiran finančni posrednik, države članice ne glede na odstavek 1 dovolijo certificiranemu finančnemu posredniku, da zahteva oprostitev na podlagi člena 12 ali člena 13, kot je ustrezno, ob upoštevanju določb člena 5(4a) in člena 9.

5. Sistemi oprostitve na podlagi člena 12 in člena 13, kot je ustrezno, ne zmanjšujejo nadzornih pooblastil držav članic v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo v zvezi z obdavčljivim dohodkom, za katerega je bila taka oprostitev uporabljena, in ne vplivajo na pravice držav

članic do obdavčitve.

6. Če ima država članica pred začetkom veljavnosti te direktive sistem oprostitve pri viru ali hitrega vračila ali kombinacijo obeh in če uporablja poglavje III na podlagi člena 2, ta država članica zagotovi skladnost svojega obstoječega sistema z določbami iz poglavja III za vsak zahtevek za oprostitev, ki jo zajema ta direktiva, če gre za dividende, ki izhajajo iz delnic, s katerimi se javno trguje, in – samo če se države članice tako odločijo – obresti iz obveznic, s katerimi se javno trguje, izplačane nerezidentom. Države članice lahko za primere iz odstavka 2(e) ohranijo in uporabljajo tudi obstoječ nacionalni sistem oprostitve pri viru, v okviru katerega se izvajajo preverjanja za:

i. zagotovitev enake obravnave domačih in čezmejnih primerov, da se zagotovi

skladnost s poglavjema 2 in 4 naslova IV PDEU, ali

ii. uporabo znižanih stopenj davčnega odtegljaja v skladu z Direktivo 2003/49/ES ali

Direktivo 2011/96/EU.

Člen 11

Skrbno preverjanje upravičenosti registriranega lastnika

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da certificirani finančni posrednik, ki v imenu registriranega lastnika zahteva oprostitev na podlagi člena 12 in člena 13, kot je ustrezno, od takega registriranega lastnika pridobi izjavo, da:

(a) je registrirani lastnik upravičen do oprostitve davčnega odtegljaja v zvezi z dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, kadar je to ustrezno, vključno s pravno podlago

in stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in

(aa) je registrirani lastnik dejanski lastnik, če tako zahteva država članica vira, v zvezi z dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno, in

(b) je registrirani lastnik sklenil ali ni sklenil finančne ureditve, povezane s temeljno delnico, s katero se javno trguje, ki pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala, in

(c) se registrirani lastnik zavezuje, da bo certificiranega finančnega posrednika brez nepotrebnega odlašanja obvestil o vsaki spremembi okoliščin.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da certificirani finančni posredniki, ki v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev na podlagi člena 12 in člena 13, kot je ustrezno, na podlagi informacij, ki so tem certificiranim finančnim posrednikom na voljo, preverijo naslednje:

(a) e-potrdilo o davčnem rezidentstvu registriranega lastnika ali dokazilo o davčnem rezidentstvu v tretji državi, za katerega država članica vira šteje, da je ustrezno. V ta namen lahko država članica vira potrdilo o davčnem rezidentstvu z vsebino, enakovredno tisti iz člena 4(2), ki izpolnjuje tehnične zahteve iz Priloge I, odstavek 1, šteje za ustrezno dokazilo o davčnem rezidentstvu v tretji državi;

(aa) ne glede na točko (a) tega odstavka dokumentacijo, za katero država članica vira šteje, da je ustrezna, kadar je registrirani lastnik subjekt, za katerega e-potrdila o davčnem rezidentstvu ni mogoče izdati ali ki ne more pridobiti dokazila o davčnem rezidentstvu v tretji državi, ker se subjekt ne upošteva za davčne namene, njegov dohodek (ali del dohodka) pa je obdavčen na ravni oseb, ki imajo delež v tem subjektu, vendar je upravičen do oprostitve davčnega odtegljaja v zvezi z dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno;

(b) izjavo registriranega lastnika in njegovo davčno rezidentstvo na podlagi informacij, ki jih je certificirani finančni posrednik pridobil ali jih mora pridobiti, med drugim tudi informacije, zbrane za druge davčne namene ali na podlagi zahtev za preprečevanje pranja denarja, ki veljajo za certificiranega finančnega posrednika na

podlagi Direktive (EU) 2015/849, ali primerljive informacije, ki se zahtevajo v tretjih

državah;

(c) upravičenost registriranega lastnika do določene znižane stopnje davčnega odtegljaja v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državo članico vira in jurisdikcijami, v katerih je registrirani lastnik rezident za davčne namene, ali v skladu s posebno nacionalno zakonodajo države članice vira;

(d) v primeru izplačila dividend morebitni obstoj kakršne koli finančne ureditve, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala;

(e) v primeru izplačila dividend, da je registrirani lastnik temeljno delnico pridobil v

okviru transakcije, izvedene predhodno ali v obdobju petih dni pred prvim

trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende.

2a. Države članice lahko certificiranemu finančnemu posredniku dovolijo, da vsako leto pridobi izjavo iz odstavka 1 tega člena in izvede preverjanja iz odstavka 2, točke (a) do (c), tega

člena, razen če certificirani finančni posrednik ve oziroma ima razloge, da bi lahko vedel, da so okoliščine spremenjene ali da so izjava ali informacije, ki jih je treba preveriti, nepravilne ali nezanesljive.

3. [črtano]

4. V primeru iz člena 5(4a) države članice dovolijo certificiranemu finančnemu posredniku, da se opre na zbrano dokumentacijo in informacije, ki jih je preveril finančni posrednik, ki vodi naložbeni račun registriranega lastnika v skladu s tem členom, brez poseganja v to, da za te obveznosti ostane odgovoren certificirani finančni posrednik.

5. Države članice zahtevajo, da certificirani finančni posredniki, ki zahtevajo oprostitev na podlagi člena 12 in člena 13, kot je ustrezno, hranijo vso podporno dokumentacijo in zagotovijo dostop do nje v skladu s členom 9, odstavek 5.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne predloge elektronskih obrazcev za izjavo iz tega člena, vključno z jezikovno ureditvijo. Take predloge vključujejo informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 11(1) ter državam članicam omogočajo, da zahtevajo posebne dodatne informacije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

Člen 12

Sistem oprostitve pri viru

1. Države članice lahko vzpostavijo sistem, s katerim certificiranim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu registriranega lastnika zahtevajo oprostitev pri viru v skladu s členom 10, tako da plačniku davka zagotovijo naslednje informacije:

(a) davčno rezidentstvo registriranega lastnika ali informacije iz dokumentacije iz točke (aa) člena 11, odstavek 2, če je to ustrezno, in

(b) stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja za izplačilo v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali posebno nacionalno zakonodajo.

Člen 13

Sistem hitrega vračila

1. 1. Države članice lahko vzpostavijo sistem, s katerim certificiranim finančnim posrednikom, ki vodijo naložbeni račun registriranega lastnika, dovolijo, da v imenu takega registriranega lastnika zahtevajo hitro vračilo presežnega davčnega odtegljaja v skladu s členom 10, če se

informacije iz odstavka 3 tega člena zagotovijo v drugem mesecu, ki sledi mesecu, v

katerem je bilo izvedeno izplačilo dividende ali obresti.

2. Brez poseganja v odstavek 3a tega člena države članice zahtevek za vračilo, vložen v skladu z odstavkom 1, obravnavajo v 60 koledarskih dneh po koncu obdobja za vložitev zahtevka za hitro vračilo. Države članice za vsak dan zamude po 60. dnevu na znesek takega vračila obračunajo obresti v skladu s členom 14.

3. Certificirani finančni posrednik, ki zahteva hitro vračilo, zadevni državi članici zagotovi naslednje informacije:

(a1) identifikacijo registriranega lastnika iz Priloge II, naslov B;

(a) identifikacijo izplačila dividend ali obresti iz Priloge II, naslova D in G, če je to

ustrezno;

(b) podlago za stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in skupni znesek presežka

davka, ki ga je treba vrniti;

(c) davčno rezidentstvo registriranega lastnika, vključno z verifikacijsko kodo e-potrdila o davčnem rezidentstvu, kadar je to ustrezno, ali informacije iz dokumentacije iz

točke (aa) člena 11, odstavek 2, kadar je to ustrezno;

(d) izjavo registriranega lastnika v skladu s členom 11.

3a. Države članice lahko zavrnejo zahtevek za vračilo, vložen v skladu s tem členom, v katerem

koli od naslednjih primerov:

(a) zahteve iz odstavka 1 ali 3 tega člena ali iz člena 10 ali 11 niso izpolnjene;

(b) informacije, potrebne za rekonstrukcijo ustrezne plačilne verige vrednostnih papirjev in navedene v Prilogi II, niso bile v celoti in pravilno zagotovljene ob koncu obdobja iz odstavka 1 tega člena;

(c) država članica na podlagi meril za oceno tveganja uvede kakršen koli postopek preverjanja ali davčno revizijo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo v zvezi z zahtevkom za vračilo. Taka zavrnitev ne izključuje obračuna zamudnih obresti v skladu z odstavkom 2, če je vračilo končno odobreno in ni okoliščin iz pododstavkov

(a) xxx (b).

3b. Zavrnitev iz točk (a) in (b) odstavka 3a tega člena se sporoči certificiranemu finančnemu posredniku, ki je vložil zahtevek, in ne izključuje zahtevka za vračilo v okviru standardnega sistema vračila, vzpostavljenega v nacionalni zakonodaji.

4. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in zahteve za komunikacijske kanale za predložitev zahtevkov na podlagi tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

Člen 13a

Posebne določbe za posredne naložbe

1. Države članice dovolijo certificiranemu finančnemu posredniku, ki vodi investicijski račun

registriranega lastnika, ki prejema dividende ali obresti, da v imenu tega registriranega

lastnika zahteva oprostitev na podlagi člena 12 in člena 13, kot je ustrezno, če so izpolnjene zahteve iz odstavkov 1a do 1a tega člena.

1a. Za namene odstavka 1 tega člena je registrirani lastnik:

(i) kolektivni naložbeni podjem, ki ima vrednostne papirje za račun vlagateljev, upravičenih do oprostitve davčnega odtegljaja v zvezi z dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno, ali

(ii) pravna oseba, imenovana v skladu s pravili sklada, akti o ustanovitvi ali prospektom kolektivnega naložbenega podjema, ki ima vrednostne papirje na naložbenem računu, iz katerega izhajajo dividende ali obresti, in vodi notranje evidence, ki omogočajo individualno dodelitev zadevnih vrednostnih papirjev temu kolektivnemu naložbenemu podjemu ali vlagateljem v ta kolektivni naložbeni podjem, kot je ustrezno, kadar so kolektivni naložbeni podjem ali vlagatelji v kolektivni naložbeni podjem upravičeni do oprostitve presežnega davčnega odtegljaja v zvezi z navedeno dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno.

1b. Za namene odstavka 1 tega člena certificirani finančni posrednik, ki zahteva oprostitev,

pridobi izjavo od:

(a) vsakega kolektivnega naložbenega podjema, ki je upravičen do oprostitve, ali vsakega vlagatelja v kolektivni naložbeni podjem, ki je upravičen do oprostitve, kot je ustrezno, katerega vrednostne papirje ima registrirani lastnik, da:

(i) so upravičeni do oprostitve davčnega odtegljaja v zvezi z dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno, vključno s pravno podlago in stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja, in

(ia) so dejanski lastniki, če tako zahteva država članica vira, v zvezi z dividendo ali obrestmi v skladu z nacionalno zakonodajo države članice vira ali sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je to ustrezno, in

(ii) so odobrili, da se v njihovem imenu zahteva oprostitev v skladu s tem

členom, ter

(iii) če je oprostitev odobrena, se odpovejo svoji pravici, da neodvisno zahtevajo oprostitev od države članice vira v skladu s to direktivo ali sistemi na podlagi nacionalne zakonodaje držav članic;

(b) registriranega lastnika iz točke (i) odstavka 1a tega člena, pri čemer se navedejo stopnje davčnega odtegljaja, ki se uporabljajo za izplačane dividende ali obresti;

(c) registriranega lastnika iz točke (ii) odstavka 1a tega člena, pri čemer se opredeli kolektivni naložbeni podjem, za katerega se hranijo vrednostni papirji, iz katerih izhajajo dividende ali obresti, v skladu z njegovimi notranjimi evidencami, in navedejo stopnje davčnega odtegljaja, ki se uporabljajo za izplačane dividende ali obresti;

(d) registriranega lastnika z navedbo informacij iz člena 11(1), točki (b) in (c).

1c. Za namene odstavka 1 certificirani finančni posrednik, ki zahteva oprostitev pri viru na podlagi člena 12, namesto informacij iz člena 12 plačniku davka zagotovi informacije iz odstavka 1b(b) ali 1b(c), kot je ustrezno, in davčno rezidentstvo ali informacije iz dokumentacije iz člena 11(2)(aa) kolektivnega naložbenega podjema ali vlagateljev v kolektivni naložbeni podjem, kot je ustrezno, ter, če so vlagatelji v kolektivni naložbeni podjem upravičeni do oprostitve, znesek dividend ali obresti, ki jih je mogoče pripisati vsakemu upravičenemu vlagatelju na podlagi člena 13a(1a)(i) ali člena 13a(1a)(ii), kot je ustrezno.

1d. Za namene odstavka 1 certificirani finančni posrednik, ki zahteva oprostitev na podlagi člena 13, državi članici vira namesto informacij iz člena 13a(1)(c) in (d) zagotovi informacije iz odstavka 1b in davčno rezidentstvo kolektivnega naložbenega podjema ali vlagateljev v kolektivni naložbeni podjem, vključno z verifikacijsko kodo e-potrdila o

davčnem rezidentstvu ali informacijami iz dokumentacije iz člena 11(2)(aa), kot je ustrezno, ter, če so vlagatelji v kolektivni naložbeni podjem upravičeni do oprostitve, znesek dividend ali obresti, ki jih je mogoče pripisati vsakemu vlagatelju v kolektivni naložbeni podjem na podlagi člena 13a(1a)(i) ali člena 13a(1a)(ii), kot je ustrezno.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da certificirani finančni posredniki, ki zahtevajo oprostitev na podlagi tega člena, na podlagi informacij, ki so tem certificiranim finančnim posrednikom na voljo, preverijo naslednje:

(a) dokumentacijo iz člena 11(2), točka (a) ali (aa), v zvezi z vsakim kolektivnim

naložbenim podjemom ali vsakim vlagateljem v kolektivni naložbeni podjem, kot je ustrezno, ki je upravičen do oprostitve;

(b) upravičenost kolektivnega naložbenega podjema ali vlagateljev v kolektivni naložbeni podjem, kot je ustrezno, do specifičnega izvzetja ali znižane stopnje

davčnega odtegljaja v skladu s sporazumom o izogibanju dvojnega obdavčevanja

med državo članico vira in jurisdikcijo rezidentstva za davčne namene ali v skladu s

posebno nacionalno zakonodajo države članice vira;

(c) v primeru izplačila dividend morebitni obstoj kakršne koli finančne ureditve, ki pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende ni bila poravnana, ni potekla ali ni kako drugače prenehala;

3. [črtano]

4. [črtano]

5. Določbe odstavkov 1, 2 in 2a člena 11 se ne uporabljajo, kadar se zahteva oprostitev na podlagi tega člena.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi standardne elektronske obrazce, vključno z jezikovno ureditvijo, in zahteve za komunikacijske kanale za predložitev zahtevkov na podlagi odstavka 1d. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18.

Člen 14

Zamudne obresti

Države članice na podlagi člena 13(2), če nacionalna zakonodaja vključuje take določbe, obračunajo obresti po obrestni meri, ki je enaka obrestim ali enakovredni dajatvi, ki jo država

članica uporablja za zamude pri plačilih vračil davčnega odtegljaja v zvezi z obdavčitvijo dividend

xxx xxxxxxx, kot je ustrezno.

Člen 15

Standardni sistem vračila

1. Države članice zagotovijo, da je vzpostavljen in se uporablja standardni sistem vračila, če so zahtevki za oprostitev, ki spadajo na področje uporabe Direktive, izključeni iz sistemov iz člena 12 in člena 13, kot je ustrezno.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zahtevajo, da kadar se člena 12 in

člen 13, če je to primerno, ne uporabljata za dividende, ker pogoji iz te direktive niso izpolnjeni, upravičenci do vračila ali njihov pooblaščeni zastopnik, ki zahteva vračilo presežnega davčnega odtegljaja na take dividende, zagotovijo vsaj informacije, ki se

zahtevajo v skladu s Prilogo II, naslov E, razen če so bile te informacije že zagotovljene v skladu z obveznostmi na podlagi člena 9.

Člen 16

Odgovornost

1. Države članice v svoji nacionalni zakonodaji sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko certificirani finančni posrednik, ki v celoti ali delno ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 9, 10, 11, 12, 13 in 13a, odgovarja za celotno ali delno izgubo davčnega odtegljaja.

2. [črtano]

POGLAVJE IV

KAZNI IN KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 17a

Objave Evropskega organa za vrednostne papirje in trge

1. Evropski organ za vrednostne papirje in trge vsako leto, in sicer v 120 delovnih dneh po začetku vsakega leta, najpozneje od leta 2026 naprej objavi tržno kapitalizacijo in količnik tržne kapitalizacije vsake države članice vsaj za predhodno leto. Evropski organ za vrednostne papirje in trge pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o metodologiji za izračun tržne kapitalizacije in količnika tržne kapitalizacije, kot sta opredeljena v členu 3(22b) oziroma (22c). Evropski organ za vrednostne papirje in trge te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do devet mesecev po začetku veljavnosti Direktive.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 1 v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 18

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta6.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 19

Ocena

1. Komisija do 31. decembra 2032 oceni učinek na doseganje ciljev Direktive v zvezi z mehanizmi sporočanja iz člena 9 in primer, ko države članice, ki izpolnjujejo pogoje iz

člena 2(4), ne uporabljajo poglavja III. Komisija bo v istem časovnem okviru predložila poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

1a. Komisija do 31. decembra 2034 in nato vsakih pet let preuči in oceni delovanje te direktive, vključno z morebitno potrebo po spremembi posebnih določb, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

2. Države članice v skladu z odstavkom 3 Komisiji sporočijo letne statistične informacije, ki so upoštevne za oceno Direktive, z namenom izboljšanja postopkov za oprostitev davčnega odtegljaja, da bi se zmanjšalo dvojno obdavčevanje in preprečile davčne zlorabe.

6 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 18(2) določi seznam statističnih podatkov, ki jih države članice zagotovijo za namene ocenjevanja te direktive, ter obliko in pogoje sporočanja teh informacij.

4. Komisija informacije, ki so ji sporočene na podlagi te direktive, obravnava kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije.

5. Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji na podlagi odstavka 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, varovane pa morajo biti tako, kot so varovane podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

Člen 20

Varstvo osebnih podatkov

1. Države članice za namene pravilne uporabe te direktive omejijo obseg obveznosti in pravic iz členov 13 do 19 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta7 na obseg, ki je potreben za zaščito interesov iz točke (e) člena 23(1) navedene uredbe, kolikor lahko take obveznosti ali uveljavljanje takih pravic ogrozi zaščito navedenih interesov.

2. Pri obdelavi osebnih podatkov se certificirani finančni posredniki in pristojni organi držav članic v okviru njihovih dejavnosti na podlagi te direktive štejejo za upravljavce v smislu člena 4, odstavek 7, Uredbe (EU) 2016/679.

3. Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, v vsakem primeru pa v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov.

Člen 21

Uradno obvestilo

Država članica, ki vzpostavi in vodi nacionalni register na podlagi člena 5, o tem in o vseh naknadnih spremembah pravil, ki urejajo ta register, uradno obvesti Komisijo. Komisija te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije in jih po potrebi posodablja.

7 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Člen 22

Prenos

1. Države članice do 31. decembra 2028 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise,

potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo. Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2030.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo

ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Države članice, ki ob prenosu Direktive izpolnjujejo pogoje iz člena 2(4) in se ne odločijo za uporabo poglavja III, o tem do 31. decembra 2028 uradno obvestijo Komisijo. Komisiji brez odlašanja sporočijo vse naknadne spremembe v zvezi s svojim nacionalnim sistemom oprostitve pri viru, kar zadeva pogoja iz člena 3 (22a).

Te države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s poglavjem III te direktive, kot je določeno v členu 2(4), ali v petih letih od četrte zaporedne objave podatkov s strani Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, kot je določeno v členu 2(5), ki pokaže, da dosegajo ali presegajo prag količnika tržne kapitalizacije, predviden v členu 2.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

DIGITALNO POTRDILO O DAVČNEM REZIDENTSTVU IZ ČLENA 4

Tehnične zahteve

1. Digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu:

– se izda z elektronskim žigom v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta8;

– omogoča tako prikaz v različici za človeško obdelavo kot v strojno berljivi različici digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu z dokumenti v formatu PDF ali podobnih drugih formatih, ki se lahko uporabljajo v avtomatiziranih sistemih;

– je mogoče natisniti;

– vsebuje polje za prosto besedilo za vnos informacij iz člena 4(g).

2. Če so pravne in tehnične zahteve v Uniji izpolnjene, lahko države članice uvedejo

postopek preverjanja na podlagi evropske denarnice za digitalno identiteto9.

Komisiji pri uvajanju digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu v državah članicah pomaga odbor. Poleg tega lahko odbor zagotavlja tehnično podporo v zvezi z morebitnimi spremembami tehnične podlage za digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu ali novim tehničnim razvojem.

8 Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

9 Uredba (EU) 2024/1183 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi

Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto.

PRILOGA II

SPOROČANJE IZ ČLENOV 9 in 15

Certificirani finančni posredniki zagotovijo naslednje informacije v ustreznem formatu xml:

Vrsta informacij	Specifikacija
A. Informacije o osebi, ki zagotavlja informacije
Ime certificiranega finančnega posrednika ali po potrebi plačnika davka
EUID, identifikator pravnih subjektov (LEI) ali drug identifikator
Uradni naslov
Drugi zadevni podatki	Davčna številka, ki jo dodeli država članica vira, če je na voljo, in davčna številka, ki jo dodeli jurisdikcija rezidentstva za davčne namene. Jurisdikcija/-e, ki izda/-jo davčno številko Elektronski naslov in telefonska številka
Navedba, ali so informacije zagotovljene na podlagi člena 9.1a	Identifikacija finančnega posrednika, ki ni certificiran finančni posrednik (ime in EUID, identifikator pravnih subjektov (LEI) ali drug identifikator)

B. Informacije o prejemniku izplačila dividend ali obresti
Identifikacija finančnega posrednika ali končnega vlagatelja, ki prejme izplačilo dividend ali obresti Če se uporablja možnost sporočanja iz člena 9, §1c: plačnik davka ali imenovani certificirani finančni posrednik mora sporočiti informacije o končnem vlagatelju, ki prejme izplačilo dividend ali obresti
Fizična oseba	Ime in priimek, davčna številka (davčna številka, ki jo dodeli država članica vira, če je na voljo, in davčna številka, ki jo dodeli jurisdikcija rezidentstva za davčne namene), jurisdikcija/-e, ki izda/-jo davčno številko, datum rojstva, naslov
Subjekt	Ime, davčna številka (davčna številka, ki jo dodeli država članica vira, če je na voljo, in davčna številka, ki jo dodeli jurisdikcija rezidentstva za davčne namene), jurisdikcija/-e, ki izda/-jo davčno številko, naslov, LEI, če je to ustrezno, EUID, če je to ustrezno. Če ni davčne številke, pravna oblika in datum ustanovitve.

Informacije o davčnem rezidentstvu (izpolniti, če je oseba iz oddelka A certificirani finančni posrednik registriranega lastnika)	Verifikacijska koda e-potrdila o davčnem rezidentstvu ali informacije iz točke (aa) člena 11, odstavek 2, če je to ustrezno
	Ime države davčnega rezidentstva
Številka naložbenega računa	Številka skrbniškega računa, na katerem ima finančni posrednik/vlagatelj, ki prejme izplačilo, vrednostne papirje

Vrsta računa

Vrsta računa v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 909/2014 in drugi računi:

A – Lastni račun (ki ga vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

B – Splošni račun tretje osebe (ki ga za račun strank vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

C – Posamezni račun tretje osebe (ki ga v imenu stranke vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

D – Podroben račun registra splošnega računa tretje osebe (vrednostni papirji stranke, vključeni v splošni račun tretje osebe, ki ga vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

E – Globalni račun tretje osebe, razen B

F – Posamezni račun imetnika vrednostnih

papirjev, razen D ali C

G – Druga vrsta računa

C. Informacije o plačniku izplačila dividend xxx xxxxxxx
Identifikacija finančnega posrednika, od katerega poročevalec prejme izplačilo dividend ali obresti Če se uporablja možnost sporočanja iz člena 9, §1c: oddelek C vsebuje informacije o vsakem certificiranem finančnem posredniku, ki je del plačilne verige vrednostnih papirjev. Te informacije se nanašajo na zaporedno plačilno verigo finančnih posrednikov.

Pravna oseba	Ime, LEI, davčna številka (davčna številka, ki jo dodeli država članica vira, če je na voljo, in davčna številka, ki jo dodeli jurisdikcija rezidentstva za davčne namene), jurisdikcija/-e, ki izda/-jo davčno številko, naslov, EUID, če je to ustrezno.
Številka naložbenega računa	Številka skrbniškega računa, na katerem je imel finančni posrednik, ki pošilja izplačilo, vrednostne papirje

Vrsta računa

Vrsta računa v skladu s členom 38 Uredbe (EU) št. 909/2014 in drugi računi:

A – Lastni račun (ki ga vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

B – Splošni račun tretje osebe (ki ga za račun strank vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

C – Posamezni račun tretje osebe (ki ga v imenu stranke vodi udeleženec CDD izvirnega registra vrednostnih papirjev)

E – Globalni račun tretje osebe, razen B

F – Posamezni račun imetnika vrednostnih

papirjev, razen D ali C

G – Druga vrsta računa

D. Informacije o izplačilu dividend xxx xxxxxxx
Izdajatelj	Ime, davčna števila ali, če te ni, LEI ali EUID, uradni naslov
CDD	Identifikacija centralne depotne družbe, ki vodi izvirni register vrednostnih papirjev
Številka ISIN	Identifikacija vrednostnega papirja
Vrsta vrednostnega papirja	Vrsta delnice, osnovna vrednost potrdila o lastništvu, obveznica
Število vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do prejema izplačila	Število poravnanih vrednostnih papirjev
	Število vrednostnih papirjev, ki čakajo na poravnavo
Vrsta plačila	Gotovina Delnice (navesti, če izhajajo iz dividend v obliki delnic, in številka ISIN)
COAF (uradni identifikator dogodka korporacijskega dejanja) ali, če ta ni na voljo, podrobne informacije o razdelitvi	Opredelitev dogodka (razdelitev dividend/obresti)
Zadevni datumi	Prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende, referenčni datum, datum izplačila
Znesek dividend ali obresti, ki je bil/bo prejet, in valuta	Bruto znesek, neto znesek

Informacije o davčnem odtegljaju

Stopnja davčnega odtegljaja, ki se je uporabila ali se bo uporabila, znesek odtegljaja, znesek in stopnja dodatne dajatve, če je primerno

Pravna podlaga za stopnjo davčnega odtegljaja, ki se uporablja (izpolniti, če je oseba iz oddelka A certificirani finančni posrednik registriranega lastnika)

IBAN gotovinskega računa

IBAN računa, na katerega je bilo izplačilo

nakazano

E. Informacije o uporabi ukrepov proti za preprečevanje zlorab, ki jih mora izvesti certificirani finančni posrednik, ki zahteva oprostitev
Informacije o obdobju razpolaganja s temeljnimi delnicami, s katerimi se javno trguje	Dve polji: 1) za temeljne delnice, pridobljene več kot pet dni pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende – število delnic 2) za temeljne delnice, pridobljene v obdobju znotraj petih dni pred prvim trgovalnim dnem brez upravičenja do dividende – število delnic (V primeru rednih trgovalnih pozicij se uporablja načelo „prvi noter, prvi ven“ (FIFO))
Informacije o finančni ureditvi	Navesti dokaze o morebitnih finančnih ureditvah, ki vključujejo temeljne delnice, s katerimi se javno trguje, ki na prvi trgovalni dan brez upravičenja do dividende niso bile poravnane, niso potekle ali niso kako drugače prenehale
	Za temeljne delnice, povezane s finančno ureditvijo – število delnic
	Za temeljne delnice, ki niso povezane s finančno ureditvijo – število delnic

F. Informacije v zvezi s transakcijami, ki jih lahko zahteva država članica vira v skladu s členom 9(1bis)
Informacije o transakcijah temeljnih sredstev od enega leta pred referenčnim datumom do vključno 45 dni po referenčnem datumu.	Datumi trgovanja
	Pogodbeni ali dogovorjeni datumi poravnave
	Dejanski datumi poravnave
	Zadevno število vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje
	Vrsta transakcije: nakup, prodaja, posojilo, prenos, drugo

G. Informacije v zvezi s potrdili o lastništvu, ki jih lahko zahteva država članica vira v skladu s členom 9(1bis)
Če gre za izplačilo dividend, ki izhajajo iz potrdila o lastništvu	Ime, mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (npr. ISIN) potrdil o lastništvu in temeljnih delnic
	Ime banke, v kateri so deponirane navadne delnice
	Razmerje med potrdili o lastništvu in navadnimi delnicami
	Število potrdil o lastništvu registriranega lastnika, ki dajejo pravico do izplačila dividend
	Datum izplačila dividende, ki izhaja iz potrdila o lastništvu
	Skupno število izdanih potrdil o lastništvu na referenčni datum
	Skupno število temeljnih delnic za vsa izdana potrdila o lastništvu na referenčni datum

Document Metadata

Table of Contents

Contract

Document Metadata