DARILNI BONI Vzorčne klavzule

DARILNI BONI. V Palminih poslovalnicah so na voljo tudi darilni boni. Vsi darilni boni, kuponi in drugi boni so veljavni v obdobju od datuma izdaje, do datu- ma, ki je naveden na bonu, oz. kuponu. V kolikor ni navedeno drugače, lahko darilne bone in kupone do datuma veljavnosti unovčite v Palmi- nih poslovalnicah, za aranžmaje, kjer TA Palma nastopa kot organizator počitnic ali potovanj.
DARILNI BONI. Ob koriščenju darilnega bona je potrebno ob prijavi na resortu predložiti originalni darilni bon. Fotokopije ali preslikave darilnega bona niso dovoljene in niso veljavne. Darilni bon je veljaven do izteka datuma veljavnosti, ki je naveden na vsakem posamičnem darilnem bonu. V kolikor na darilnem bonu datum veljavnosti ni zapisan, se šteje, da je darilni bon veljaven eno leto od datuma izdaje. V primeru, da darilni bon ni izkoriščen v času njegove veljavnosti, je ukraden, izgubljen ali uničen, njegov uporabnik ni upravičen do povračila ali kompenzacije v kakršni koli obliki. Vrednostni bon se lahko koristi kot plačilno sredstvo katerekoli storitve, hrane ali pijače, ki je na voljo v resortu. Storitveni bon se lahko koristi zgolj za storitev, ki je navedena na bonu, neizkoriščenega dela storitve ni možno kompenzirati za drugo storitev. Ob zamenjavi darilnega bona za koriščenje storitev manjše vrednosti, stranka ni upravičena do nado- mestila razlike v ceni. Ob zamenjavi darilnega bona za bon večje vrednosti, mora stranka doplačati razliko. Sprememba termina je možna zgolj enkrat, in sicer: Sprememba termina je možna zgolj glede na razpoložljivost in predhodni individualni dogovor s predstavnikom podjetja CV99 d.o.o. na elektronski naslov xxxxxxxxx@xxxxxxxxxxxxxxxx.xx Pridružujemo si pravico do zaračunanja dodatnih stroškov v višini 20% končne cene rezervacije.
DARILNI BONI. Izdan darilni bon se lahko koristi za storitev, ki je zapisana na darilnem bonu, izjemoma po dogovoru z družbo pa tudi za druge storitve družbe v protivrednosti po ceniku družbe. V primeru, da je vrednost koriščenih storitev manjša od vrednosti darilnega bona, družba ne vrača denarja. Darilnega bona delno ali v celoti ni mogoče zamenjati za gotovino. Storitev se izvaja skladno s trenutno veljavnimi pogoji družbe. Veljavnost izdanih darilnih bonov je eno leto, razen če je na darilnem bonu zapisano drugače. Ob uporabi darilnega bona je potrebno predložiti originalni darilni bon. Fotokopije ali preslikave darilnega bona niso veljavne. V primeru, da je darilni bon ukraden, izgubljen ali uničen, njegov imetnik ni upravičen do povračila ali kompenzacije v kakršni koli obliki. Imetnik in kupec darilnega bona se z nakupom oz. imetništvom bona strinjata s temi splošnimi pogoji.
DARILNI BONI. Posebni akcijski darilni boni se upoštevajo le ob nakupu novih potovalnih storitev in jih ni mogoče unovčiti za poravnavo obveznosti po že sklenjenih pogodbah. Z darilnimi boni lahko razveselite svoje najbližje kakor tudi znance, saj so počitnice in potovanja prav gotovo med najlepšimi darili.
DARILNI BONI. Darilni bon je izkazni papir, ki ga Navigandum proti plačilu izda v pisni obliki. Vsak darilni bon je označen s svojo unikatno serijsko številko, Navigandum pa ga je zavezan sprejeti kot plačilo. Darilni bon se lahko koristi v več delih, pod pogojem, da vrednost Storitve, ki jo Stranka koristi ne presega vrednosti darilnega bona. Veljavnost darilnega bona je navedena na darilnem bonu. Za morebitna druga vprašanja, povezana z darilnimi boni lahko stranka kontaktira Navigandum na kontaktni elektronski naslov ali na kontaktno telefonsko številko.

Related to DARILNI BONI

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI Priloga 9

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • FINANČNA ZAVAROVANJA Ponudnik mora za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika, naročniku predložiti bančne garancije oziroma ustrezna kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici. Bančne garancije oz. kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici morajo biti brezpogojni in plačljivi na prvi poziv in morajo biti izdani po vzorcih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena valuta je EUR. Finančna zavarovanja, ki jih ponudnik ne predloži na priloženih vzorcih iz razpisne dokumentacije, po vsebini ne smejo bistveno odstopati od vzorca bančnih garancij iz razpisne dokumentacije in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.

  • VRSTA POSTOPKA Postopek za oddajo javnega naročila je postopek naročila male vrednosti v skladu s 47. členom Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).

  • Ponudbena cena Cene morajo biti izražene v evrih ter morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve, morebitne trošarine, takse, prevoze, zavarovanja, montaže, dobave, vgradnje, prevoze franco gradbišče, razvoz, raznos, izolacijo kovinskih spojev, izolacijski premazi, rezanje cevi, drobni in vezni material idr.) in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. Cene za posamezne postavke morajo biti fiksne in nespremenljive za ves čas gradnje. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita zgolj za znižanje ponudbenih cen. Gospodarski subjekt ni upravičen do podražitev. V obrazec ponudbe se vpiše končno ponudbeno vrednost. Izvedena dela se bodo obračunala po načelu »obračun po dejanskih količinah, potrjenih s strani nadzornega organa«. Cene na enoto ponudbenih del morajo biti fiksne in nespremenljive do konca izvajanja predmetnega javnega naročila. V končni ponudbeni ceni so zajeti tudi vsi stroški za izvedbo dogovorjenih del, predvidenih s projektno dokumentacijo, pa tudi dela, ki s projektno dokumentacijo niso predvidena, so pa predpisana z veljavnimi predpisi, soglasji in pravili stroke, ali če so potrebna za zagotovitev varnosti, stabilnosti in funkcionalnosti objekta. V enotne ponudbene cene mora ponudnik vključiti tudi ceno za potrebno ureditev gradbišča, kot so opozorilne table, deponija za gradbene odpadke ter vse manipulativne in ostale stroške (denimo zapore cest, potrebna dovoljenja za dela ipd.), ki jih bo imel ponudnik pri izvedbi predmeta javnega naročila. Cena ponudbe se oblikuje na osnovi popisa del s količinami in cenami. Cene/enoto določi ponudnik. Ob tem pa mora ponudnik ob oblikovanju cen upoštevati tudi vse zahteve iz te točke pod odstavkom »CENA NA ENOTO«. Ponudnik mora izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz predmetne razpisne dokumentacije. Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna. Gospodarski subjekt ne bo uveljavljal nobenih pomanjkljivih popisov; iz naslova naknadno ugotovljenih pomanjkljivih popisov, ne bo uveljavljal razlik v ceni, ali podaljšanja pogodbenega roka za zaključek del, ali kakršnihkoli drugih zahtev. Nepoznavanje razmer ne more biti razlog za uveljavljanje raznih dodatnih stroškov in podaljšanje roka izvedbe. Ponudbena cena obsega izvedbo vseh naročenih del tako, da: a) bodo izpolnjeni pogoji za oddajo del iz te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, b) bodo dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo in njenimi sestavnimi deli, c) izvajalec zagotovi (za vsa svoja izvedena dela) vso potrebno dokumentacijo o izvedenih delih za uspešno primopredajo objekta. Če se med izvedbo pokaže potreba po izvedbi drugih del (npr. zunanja ureditev, povečan obseg del na komunalni ureditvi, ki je pogojen z zahtevami tretje osebe in nad izvedbo teh del naročnik in izvajalec nimata vpliva) na istem gradbišču, bo izvajalec le ta prevzel pod istimi pogoji kot dela iz osnovne pogodbe; za enaka ali podobna dela, kot so dogovorjena po tej pogodbi, bo cene obračunal po cenah iz pogodbenega predračuna; za ostala dela, ki niso podobna delom iz pogodbenega predračuna, pa se bo oddaja javnega naročila, nadaljevala v skladu z določbami veljavne javnonaročniške zakonodaje.

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • Izdelava ponudbe Ponudba naj bo izdelana tako, da: - vsebuje vse zahtevane dokumente in obrazce, navedene v poglavju 6.2. razpisne dokumentacije, - je podpisana na mestih, kjer je to zahtevano. Priloge razpisne dokumentacije, ki jih morajo izpolniti ponudniki, so osnova za ugotavljanje popolnosti ponudbe in osnova za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, glede na zahteve in pogoje iz te razpisne dokumentacije. Sestavni del razpisne dokumentacije so tudi vse morebitne spremembe, dopolnitve in popravki razpisne dokumentacije ter pojasnila in odgovori na vprašanja ponudnikov, objavljena na portalu javnih naročil in na spletni strani xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbene dokumentacije. Ponudnik z oddajo ponudbe sprejema in se strinja z vsemi pogoji, navedenimi v razpisni dokumentaciji.

  • PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin so lahko: 1) stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in pomožni stanovanjski objekti (zimski vrtovi, nadstreški, nadstrešnice, drvarnice, garaže, letne kuhinje, fiksno grajeni bazeni, ograje in zidovi); 2) počitniške prikolice, bivalni kontejnerji, mobilne hišice; 3) nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s podzemnim omrežjem in samostoječo cisterno za gorivo. Zavarovanje po tej točki je sklenjeno na prvi riziko; 4) poslovni prostori v stanovanjski hiši (npr. trgovina, gostilna, delavnica), vendar le, če se zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše in če površina le-teh ne presega 50 % površine zavarovane zgradbe; 5) prostori, namenjeni opravljanju dejavnosti turistične kmetije, turistične sobe in apartmaji, vendar le, če se na istem naslovu zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše; 6) kmetijska gospodarska poslopja, hlevi, kozolci, zidanice, čebelnjaki, steklenjaki in plastenjaki ter ostali kmetijski objekti; 7) samo v primeru uničenja tudi sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola; 8) freske, kipi in drugi zgodovinski in umetniški okraski na zgradbah; 9) sistemi za pridobivanje električne energije iz sončne energije (sončne elektrarne za samooskrbo), ko so nameščeni na zavarovanih zgradbah oz. zavarovanih drugih gradbenih konstrukcijah. Zavarovani so vsi sestavni deli elektrarne, kot so: podstavki, pod-konstrukcija, ležišča, temelji, fotonapetostni moduli, razsmerniki, transformatorji, montažni material (material, ki je potreben za pritrditev sončne elektrarne). Zavarujejo se lahko le sončne elektrarne za samooskrbo do največje dovoljene nazivne moči 11 kVA. (2) Pri zavarovanju zgradb so zavarovani: 1) vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot je navedeno v 1. točki 3. odstavka 20. člena teh pogojev; 2) nadstreški in senčila, ki so del zgradbe, vsak do 15 m2 površine, ne glede na vrsto materiala, postavljeni nad okni, vrati, balkoni ipd. Nadstreški, ki so del zgradbe in so večji od 15 m2, se morajo zavarovati s posebnim dogovorom s svojo zavarovalno vsoto, da se v primeru škode, skladno z določilom 10. odstavka 62. člena, izplača zavarovalnina za celotno površino nadstreška; 3) zunanje instalacije do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu; 4) zunanje enote strojne opreme, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu, do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta: zunanje enote klimatskih naprav, zunanje enote toplotnih črpalk, zunanji sončni kolektorji za ogrevanje vode, mala čistilna naprava, vodovodni števec, plinski števec, števec porabljene toplotne energije, električni števec in pripadajoča elektroomarica z vgrajeno elektroopremo; 5) objekt v gradnji od III. gradbene faze dalje ter gradbeni material, ki je namenjen za vgradnjo v zavarovano zgradbo. (3) Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih zgradbah so zavarovani tudi pripadajoči skupni prostori in deli zgradbe v višini solastniškega deleža zavarovanca. (4) Pri zavarovanju počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev in mobilnih hišic je kritje omejeno le na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, brez dodatne zunanje opreme in instalacij. Če je v pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se v zavarovanje lahko vključi nadstrešek, ki je pritrjen na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, ali je postavljen samostojno v neposredni bližini. (5) Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, so v primeru zavarovanja stanovanjske hiše zavarovani tudi: 1) ograje in zidovi, nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s cisterno za gorivo, skupaj največ do 500 EUR. Te stvari so zavarovane samo, če so oddaljene največ 50 m od zavarovane stanovanjske hiše; 2) igrala na prostem (tobogan, gugalnice ipd.), čvrsto pritrjena na fiksno podlago, na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR; 3) sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola (vse le v primeru uničenja) na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR. Plodovi niso zavarovani. Stvari iz tega odstavka v nobenem primeru niso zavarovane za nevarnost potresa (tudi če je za nevarnost potresa zavarovana stanovanjska hiša). (6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin: 1) samostoječi objekti in večji prizidki, ki se uporabljajo izključno za obrtno, turistično ali drugo dejavnost; 2) študentski, dijaški, počitniški domovi, samostani in drugi objekti podobne namembnosti; 3) zemljišča ter netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.); 4) razprostrte plastične folije (npr. plastične folije, tuneli za zaščito rastlin, folije za prekrivanje tal); 5) sušilnice žita in hmelja; 6) prostostoječi, napihljivi bazeni.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI Za ugotavljanje sposobnosti mora vsak v ponudbi navedeni gospodarski subjekt (ponudnik, partner v skupni ponudbi, podizvajalec, subjekt katerega zmogljivost se uporablja) izpolnjevati pogoje skladno z določbami ZJN-3 in pogoje, ki so določeni v tej razpisni dokumentaciji. Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz 77. člena ZJN-3 kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom tega zakona. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in gospodarski subjekt za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o gospodarskih subjektih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če gospodarski subjekt v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi.