Equitable Relief Vzorčne klavzule

Equitable Relief. The Parties agree in the event of breach of this Section 3 (Binding Provisions), nothing in this MOU will limit either Party’s ability to seek equitable relief.

Related to Equitable Relief

  • Spremembe pogodbe Vse spremembe in dopolnitve te pogodbe se sklenejo v obliki pisnih aneksov k tej pogodbi.

  • Variantne ponudbe Variantne ponudbe niso dovoljene.

  • Plačilni pogoji Rok plačila je 30 dni po prejemu računa. Datum na računu ne sme biti starejši od datuma opravljene storitve. Na računu mora biti označen sklic na okvirni sporazum. Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga možnost predčasnega plačila z uvedbo cassa skonta, višina katerega pa se bo določila naknadno skladno z izvedbo pogajanj. V kolikor podizvajalec na način določen v 94. členu ZJN-3 zahteva neposredno plačilo mora: • glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, • podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, • glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Naročnik bo od glavnega izvajalca v primeru, da neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.

  • Javno odpiranje ponudb Čas Neposredno po izteku roka za oddajo ponudb oz. kot navedeno v obrazcu NMV in Obvestilih o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, v kolikor bodo objavljena Lokacija informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, pri objavi tega javnega naročila

  • XXXXX XXXX Izvajalec ni odgovoren za delno ali celotno neizpolnjevanje obveznosti, če je to posledica višje sile. Kot višja sila se razumejo vse okoliščine izjemnega značaja, ki so se pojavile po sklenitvi pogodbe in jih sodna praksa priznava za višjo silo. Če je izvedba pogodbenih del delno ali v celoti motena oziroma preprečena, je izvajalec o tem dolžan nemudoma obvestiti naročnika. Prav tako ga je dolžan sproti obveščati o prenehanju takih okoliščin. Pogodbeni roki se podaljšajo za čas trajanja višje sile. Na zahtevo naročnika je izvajalec dolžan dokazati obstoj višje sile.

  • ROK IZVEDBE Izvajalec je dolžan dela/storitve, ki jih bo naročnik naročal v času trajanja okvirnega sporazuma, izvesti v roku, ki je bil, za posamezen sklop, določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Šteje se, da izvajalec izpolni vse obveznosti, ki jih ima po tem okvirnem sporazumu takrat, ko je izvedel storitev ter naročniku predal vse dokumente, ki jih opredeljuje dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila.

  • točka Ponudba s podizvajalci je ponudba, kjer poleg ponudnika, kot glavnega ponudnika nastopajo še drugi gospodarski subjekti (v nadaljevanju: podizvajalci). Podizvajalec je v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZJN-3 gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ponudnik mora za vsakega podizvajalca predložiti podizvajalsko pogodbo, iz katere bo nedvoumno razvidno naslednje: - del javnega naročila, ki jih pri predmetu javnega naročila prevzema posamezni podizvajalec; - del javnega naročila, ki jih pri predmetu javnega naročila prevzema glavni ponudnik; - izjava, da so vsi podizvajalci seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo; - izjava, da so vsi podizvajalci seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, - izjava podizvajalca, da podaja soglasje naročniku, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca; - da ponudnik pooblašča naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem v primeru podane zahteve po neposrednem plačilu s strani podizvajalcev. Podatki o vrsti del, ki jih bo izvedel podizvajalec, o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka, transakcijski račun), predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Neposredno plačilo podizvajalcu v skladu s 6. točki 94. člena ZJN-3 ni obvezno, mora pa naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje oziroma storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Ponudnik (glavni izvajalec), ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Izbrani ponudnik, ki bo nastopal s podizvajalci, mora naročniku najkasneje v petih dneh od sklenitve pogodbe predložiti podizvajalske pogodbe. Ponudnik in vsak navedeni podizvajalec mora izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega statusa. To velja tudi za vse podizvajalce, ki jih ponudnik uvede v posel po sklenitvi pogodbe z naročnikom (podizvajalci, ki niso bili navedeni v ponudbi). Izpolnjevanje ostalih naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti se, če ni pri posameznemu pogoju določeno drugače, ugotavlja kumulativno, za ponudnika in podizvajalce skupaj. Naročnik ima pravico, da za vse nove podizvajalce, ki niso bili navedeni v ponudbi (zamenjava podizvajalcev ali uvedba novih podizvajalcev v delo) kasneje preveri izpolnjevanje navedenih pogojev. V kolikor podizvajalci pogojev ne izpolnjujejo, jih ponudnik (izvajalec) ne sme angažirati, če naročnik to zahteva. V kolikor to vseeno naredi, je to razlog za krivdno razvezo pogodbe brez odpovednega roka. Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, od slednjega predhodno pridobiti soglasje za spremembo podizvajalca, le-temu v 5-ih dneh po spremembi predložiti: - svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in - soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu. V primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v drugem in tretjem odstavku 94. člena ZJN-3, zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno v skladu s tem zakonom in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno v skladu s tem členom, bo naročnik od glavnega izvajalca zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Če glavni izvajalec ne ravna v skladu s 94. členom ZJN-3, naročnik Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3. Vse, česar ni posebej opredeljeno v zvezi z izvajanjem storitev s podizvajalcem, se uporablja v skladu z ZJN-3.

  • Pravno varstvo 34.1. Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen, če ZJN-2 ali Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – v nadaljevanju ZPVPJN) določata drugače. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN. 34.2. Zahtevek za revizijo se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Zahtevek za revizijo se lahko vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vlagatelj mora kopijo zahtevka za revizijo hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance. 34.3. Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo. 34.4. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v osmih (8) delovnih dneh od dneva: - objave obvestila o javnem naročilu ali - obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali - prejema povabila k oddaji ponudb. 34.5. Po odločitvi o oddaji javnega naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem (8) delovnih dni od prejema te odločitve. 34.6. Vlagatelj mora ob vložitvi zahtevka za revizijo, ki se nanaša na: - vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo predmetnega naročila, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN vplačati takso v višini 1.500,00 €, - odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila, v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN vplačati takso v višini enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000,00 €, in sicer na spodnji podračun: Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odprt pri: Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija SWIFT KODA: BS LJ SI 2X IBAN: XX00000000000000000 Sklic: 11 13145-7111290-XXXXXXLL Sklic je sestavljen iz treh delov, in sicer P1-P2-P3. Prva dva dela sklica, P1 in P2, sta vselej enaka in se pišeta z vezajem. P1: 13145 (šifra proračunskega uporabnika Ministrstva za finance) P2: 7111290 (številka podkonta s kontrolno številko) Tretji del sklica, P3, predstavlja številko objave obvestila o naročilu, izjemoma pa referenčno številko naročila, zato je za vsak postopek javnega naročanja drugačen. P3 je sestavljen iz 8 cifer, od tega sta zadnji dve mesti namenjeni navedbi letnice iz številke objave oz. navedbi letnice iz referenčne številke. Med P1 in P2 ter med P2 in P3 se obvezno vpiše vezaj. (podrobnejše informacije na: xxxx://xxx.xx.xxx.xx/xx/xxxxxxx_xxxxxxxx/xxxxxx_xxxxxxx_xxxxxxxxx/xxxxxx_xxxxxxx_xxx_ javnem_narocanju. 34.7. Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik so upravičeni do povračila stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka, v skladu s 70. členom ZPVPJN.

  • Celovitost ponudbe Ponudnik odda svojo ponudbo za celotno javno naročilo, v skladu z zahtevami naročnika, navedenimi v razpisni dokumentaciji in njenih prilogah. Naročnik bo oddal javno naročilo in sklenil okvirni sporazum s ponudnikom, ki bo izpolnjeval pogoje iz te razpisne dokumentacije in bo imel ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

  • OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK V okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po tej pogodbi je dolžan izvajalec: − z naročnikom skleniti Pisni sporazum za določitev skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: Pisni sporazum), v katerem se določi skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovišču ter določi odgovorne osebe naročnika in izvajalca; − z naročnikom pred začetkom izvajanja pogodbenih del določiti konkretne skupne varnostne ukrepe iz Pisnega sporazuma; − obvezno spoštovati določila »Varnostnega načrta«; − pridobiti vsa druga soglasja, ki so potrebna za izvajanje pogodbenih del in niso bila predmet upravnega postopka za pridobitev pravnomočnega upravnega dovoljenja; − pisno obvestiti naročnika o datumu pričetka izvajanja pogodbenih del; − obseg in vrsto pogodbenih del terminsko uskladiti z naročnikom; − zavarovati svojo opremo in opremo dobaviteljev, ki bo vgrajena proti vsem rizikom do predaje objekta naročniku; − zavarovati delovno osebje in svoje naprave; − strokovno pravilno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi, gradbenimi normativi ter z običaji stroke izvesti pogodbena dela po potrjeni tehnični dokumentaciji in po popisu pogodbenih del; − ves čas gradnje voditi gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo, predstavnika pogodbenih strank jo podpisujeta sproti; − na gradbišču izvajati varnostne ukrepe po veljavni zakonodaji tako za delavce, naprave in material ter za vse mimoidoče; − poravnati vso morebitno nastalo škodo, ki bi jo med izvajanjem del povzročil na objektu naročnika ali tretjim osebam, − po zaključku del očistiti gradbišče in obvestiti naročnika o končanju pogodbenih del; − obvestiti naročnika o nastopu okoliščin, ki utegnejo vplivati na vsebinsko in terminsko izvršitev predmeta pogodbe; − odpravljati vse pomanjkljivosti, na katere bo opozoril naročnik; − pripraviti in naročniki izročiti vso potrebno dokumentacijo; − izročiti naročniku uporabno dovoljenje; − na vsaki natančno specificirani izstavljeni situaciji navesti tudi številko pisnega nabavnega naročila naročnika. Izvajalec odgovarja za neposredno škodo, ki nastane naročniku in tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih obveznosti po tej pogodbi.