Glavi dopisa Vzorčne klavzule

Glavi dopisa. Na vrhu dopisa je levo poravnana glava pošiljatelja. V podjetjih je običajno enotno oblikovana in shranjena v računalnikih ali že natisnjena na papirju. Centera, d. o. o. Brodišče 17

Related to Glavi dopisa

  • Navodila Ponudnikom Za Izdelavo Ponudbe Obrazci za sestavo ponudbe

  • PONUDBENI PREDRAČUN Priloga 2/1

  • Dodatna pojasnila ponudnikom Dodatna pojasnila o razpisni dokumentaciji lahko ponudniki zahtevajo preko portala javnih naročil, vendar najkasneje do 23. 2. 2017 do 9. ure. Odgovori oz. pojasnila bodo objavljeni na spletnem naslovu JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. (xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx), na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija ter na portalu javnih naročil, najkasneje šest (6) dni pred rokom za oddajo ponudbe, pod pogojem, da bo zahteva posredovana pravočasno. Na drugače posredovane zahteve za dodatna pojasnila ali vprašanja naročnik ni dolžan odgovoriti.

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • ugotovitvene določbe Pogodbeni stranki nesporno ugotavljata, da: - je Xxxxx oseba javnega prava, ki je na podlagi slovenske kohezijske uredbe in pogodbe dolžan opravljati predpisane naloge v okviru načrtovanja evropske kohezijske politike in načina izbora operacij in izvajanja operacij, - predstavljajo sredstva, dodeljena VIZ v skladu s to pogodbo, sredstva kohezijske politike, ki se VIZ na podlagi te pogodbe izplačajo kot sredstva iz proračuna Evropske unije in iz proračuna Republike Slovenije (slovenska udeležba), - je namen sofinanciranja operacij iz sredstev evropske kohezijske politike izključno sofinanciranje tistih upravičenih stroškov in izdatkov izbranih operacij ali njihovih delov, ki niso obremenjene s kršitvami veljavnih predpisov ali te pogodbe, - je javni razpis kot način izbora operacije za dodelitev sredstev potrdilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju ministrstvo), ki nastopa v vlogi organa upravljanja, v pogodbi o sofinanciranju št. C3330-17-249000 izvedbe operacije »Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju«, z dne 21.7.2017 - se je VIZ prijavil na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup IKT opreme« v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), ki ga je Xxxxx v vlogi posredniškega organa skladno s slovensko kohezijsko uredbo, objavil v 29.9.2017 (UL RS št. 54/2017), - je bil VIZ izbran na javnem razpisu za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup IKT opreme« v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, - se ta pogodba sklepa na podlagi predpisov in navodil iz 1. člena te pogodbe, ki sta jih pri izvajanju pogodbenih obveznosti dolžni spoštovati obe pogodbeni stranki in njihovo vsebino sprejemata kot del te pogodbe, - se v primeru kolizije med pogodbenimi določbami in pravnimi akti, ki so navedeni 1. členu te pogodbe, uporabijo evropski predpisi in pogoji, pod katerimi EU državi članici, to je Republiki Sloveniji, podeljuje sredstva sofinanciranja in da je VIZ z obveznostmi organov Republike Slovenije, tj. ministrstva v razmerju do EU seznanjen, - je VIZ seznanjen, da s podpisom te pogodbe vstopa v pogodbeno razmerje, ki ga pogodbeni stranki ne moreta oblikovati prosto, ker je pogodba v določenem delu pod javnopravnim režimom, ki odstopa od splošnih pravil pogodbenega prava, - Xxxxx nastopa v pogodbi kot nosilec javnega interesa in pri njegovem uresničevanju razpolaga s pooblastili, ki pomenijo enostransko poseganje v določbe te pogodbe, zlasti v delih, ki se nanašajo na pristojnosti Arnesa in organa upravljanja ter nadzora v zvezi nadzorom nad porabo sredstev in pooblastilom za ta nadzor, - je VIZ seznanjen z obveznostmi in pristojnostmi Republike Slovenije glede deljenega upravljanja med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za sredstva ESI skladov in da Evropska komisija in Republika Slovenija uporabljata načelo dobrega finančnega poslovanja v skladu s 30. členom Uredbe 966/2012/EU, ki se uporablja za evropski proračun, - je VIZ seznanjen, da se ta pogodba sklepa pod pogoji, določenimi s predpisi in navodili iz 1. člena te pogodbe in da prevzema vse obveznosti, ki bi jih iz te pogodbe imela Republika Slovenija nasproti Evropski komisiji, kakor tudi, da morajo biti vse aktivnosti, ki se podpirajo iz ESI skladov, v skladu z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom v zvezi z njegovo uporabo, - Arnes, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ali drug pristojen organ spremlja in nadzira izvajanje te pogodbe ter namensko porabo sredstev kohezijske politike. Xxxxx lahko za spremljanje, nadzor in evalvacijo operacije ter porabo proračunskih sredstev angažira tudi zunanje izvajalce ali pooblasti druge organe ali institucije, - so vsi udeleženci evropske kohezijske politike dolžni preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter poročati o njih kakor tudi izvajati finančne in druge popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, - se finančni popravki določijo na posameznih primerih ugotovljenih neupravičenih izdatkov, kadar pa zneska neupravičenih izdatkov ni mogoče natančno določiti, se kot finančni popravek uporabi pavšalni znesek ali ekstrapolirani finančni popravek, - je VIZ seznanjen, da neizvršitev finančnega popravka za Republiko Slovenijo pomeni neupravičeno obremenitev državnega proračuna, kot to določa 85. člen Uredbe 1303/2013/EU, - ima VIZ možnost ugovora zoper vmesna poročila Arnesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa, drugih nadzornih organov, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo javnega razpisa in Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014- 2020, v katerih lahko navaja vsa dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje svoje navedbe, - se VIZ zavezuje ravnati v skladu z ugotovitvami iz končnih poročil Arnesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa in drugih nadzornih organov, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo javnega razpisa in Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, ki se nanašajo na ugotovljene kršitve VIZ pri izvajanju in v zvezi z izvajanjem operacije, kar vključuje tudi izbiro in izvedbo postopka oddaje javnih naročil, - se VIZ zaveže izvršiti finančne popravke v višini in rokih, kot izhajajo iz končnih poročil Arnesa, ministrstva (posredniškega organa), revizijskega organa, Računskega sodišča RS, Evropske komisije ali drugega pristojnega organa, izvršitev celotnega finančnega popravka v določenem roku je bistvena sestavina te pogodbe, - zadržanje izplačil sredstev, finančni popravki in vračilo že izplačanih sredstev za VIZ ne pomenijo nastanka težko nadomestljive škode, - operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v deležu 80,00% ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v deležu 20,00%. Operacija se izvaja v okviru PROGRAMA NADALJNJE VZPOSTAVITVE IKT INFRASTRUKTURE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (SIO-2020) V LETIH 2016-2020, - pomen izrazov, uporabljenih v tej pogodbi, je enak pomenu izrazov, kot jih določa slovenska kohezijska uredba, razen če ta pogodba izrecno določa drugačen pomen posameznega izraza.

  • PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za: - pridobitev xxxxx xxx - za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali - za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali - za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku; je nična.

  • Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

  • Protikorupcijsko določilo V primeru, da se ugotovi, da je pri izvedbi javnega naročila, na podlagi katerega je sklenjen ta okvirni sporazum ali pri izvajanju tega okvirnega sporazuma kdo v imenu ali na račun izvajalca, predstavniku ali posredniku naročnika ali drugega organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti okvirnega sporazuma ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je naročniku, organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku naročnika, organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, izvajalcu ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta okvirni sporazum ničen. Naročnik bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti okvirnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.