Imenovani Podizvajalci. 5. člen se v celoti izbriše
Imenovani Podizvajalci. Besedilo celotnega člena, ki vključuje podčlene od 5.1 do 5.4, se črta.
Imenovani Podizvajalci. Celoten člen 5 se izbriše.
Imenovani Podizvajalci
PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.
POVABILO K ODDAJI PONUDBE PODATKI O NAROČNIKU
Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2
PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK 16. člen Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo predmeta te pogodbe ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe, z namenom, da se omogoči nemoteno izvajanje storitev po tej pogodbi.
POGODBENA KAZEN 11. člen
Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA 2. člen Predmet okvirnega sporazuma so sukcesivne dobave in vgradnje opreme sistemov tehničnega varovanja ter popravila protivlomnega in video nadzornega sistema, za sklop 2 (v nadaljevanju: blago/oprema oz. storitev), v količinah in dinamiki, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti, v skladu s Tehnično dokumentacijo, ki je priloga št. 1 k okvirnemu sporazumu ter razpisne dokumentacije naročnika št. JPE-SAL-177/18, ki je sestavni del tega okvirnega sporazuma, na podlagi ponudbe izvajalca št. z dne , ponudbe izvajalca po pogajanjih št. , z dne in na podlagi ponudbenega predračuna izvajalca z dne , ki je priloga št. 2 tega okvirnega sporazuma (v nadaljevanju: ponudbeni predračun izvajalca) ter v skladu z vsebino zahtev javnega naročila št. JPE-SAL-177/18 in sicer vse po pravilih stroke, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter v skladu s tem okvirnim sporazumom. Obseg storitev in količina blaga/opreme, navedenega v ponudbenem predračunu izvajalca, je okvirna in za naročnika ni obvezujoča. Okvirne količine blaga/opreme in storitev so količine, ki jih bo naročnik predvidoma naročal v obdobju veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik in izvajalec se izrecno dogovorita, da bo naročnik v obdobju veljavnosti tega okvirnega sporazuma, naročal blago/opremo in storitve iz ponudbenega predračuna izvajalca, ki jih bo dejansko potreboval in za katere bo imel zagotovljena finančna sredstva.
OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK 21. člen V okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po tej pogodbi je dolžan izvajalec: − z naročnikom skleniti Pisni sporazum za določitev skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: Pisni sporazum), v katerem se določi skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovišču ter določi odgovorne osebe naročnika in izvajalca; − z naročnikom pred začetkom izvajanja pogodbenih del določiti konkretne skupne varnostne ukrepe iz Pisnega sporazuma; − obvezno spoštovati določila »Varnostnega načrta«; − pridobiti vsa druga soglasja, ki so potrebna za izvajanje pogodbenih del in niso bila predmet upravnega postopka za pridobitev pravnomočnega upravnega dovoljenja; − pisno obvestiti naročnika o datumu pričetka izvajanja pogodbenih del; − obseg in vrsto pogodbenih del terminsko uskladiti z naročnikom; − zavarovati svojo opremo in opremo dobaviteljev, ki bo vgrajena proti vsem rizikom do predaje objekta naročniku; − zavarovati delovno osebje in svoje naprave; − strokovno pravilno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi, gradbenimi normativi ter z običaji stroke izvesti pogodbena dela po potrjeni tehnični dokumentaciji in po popisu pogodbenih del; − ves čas gradnje voditi gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo, predstavnika pogodbenih strank jo podpisujeta sproti; − na gradbišču izvajati varnostne ukrepe po veljavni zakonodaji tako za delavce, naprave in material ter za vse mimoidoče; − poravnati vso morebitno nastalo škodo, ki bi jo med izvajanjem del povzročil na objektu naročnika ali tretjim osebam, − po zaključku del očistiti gradbišče in obvestiti naročnika o končanju pogodbenih del; − obvestiti naročnika o nastopu okoliščin, ki utegnejo vplivati na vsebinsko in terminsko izvršitev predmeta pogodbe; − odpravljati vse pomanjkljivosti, na katere bo opozoril naročnik; − pripraviti in naročniki izročiti vso potrebno dokumentacijo; − izročiti naročniku uporabno dovoljenje; − na vsaki natančno specificirani izstavljeni situaciji navesti tudi številko pisnega nabavnega naročila naročnika. Izvajalec odgovarja za neposredno škodo, ki nastane naročniku in tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih obveznosti po tej pogodbi.