Izjava o invalidih Vzorčne klavzule

Izjava o invalidih. Konferenca se dogovori, da morajo institucije Skupnosti pri pripravi ukrepov na podlagi člena 100a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti upoštevati potrebe invalidov. Konferenca se dogovori, da mora biti v spodbujevalnih ukre- pih iz člena 109r Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti vedno navedeno naslednje: – razlogi za njihovo sprejetje na podlagi objektivne ocene njihove potrebnosti in obstoja dodatne vrednosti na ravni Sku- pnosti; – njihovo trajanje, ki ne sme biti daljše od pet let; – najvišji znesek za njihovo financiranje, ki naj bi odražal spodbujevalno naravo takšnih ukrepov. Dogovorjeno je, da bodo vsi odhodki po členu 109r Pogod- be o ustanovitvi Evropske skupnosti zajeti v rubriki 3 finančnega načrta. Dogovorjeno je, da bodo vsi odhodki po členu 118 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti zajeti v rubriki 3 finančnega načrta. Visoke pogodbenice ugotavljajo, da je bilo v razpravah o členu 118(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti dogo- vorjeno, da Skupnost pri določanju minimalnih zahtev za varo- vanje zdravja in varnosti zaposlenih ne namerava neupravičeno zapostavljati zaposlenih v malih in srednjih podjetjih. Visoke pogodbenice izjavljajo, da bo prvi dogovor za izvaja- nje sporazumov med socialnimi partnerji na ravni Skupnosti – omenjenih v členu 118b(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti – s kolektivnimi pogajanji v skladu s predpisi vsake države članice določil vsebino sporazumov in da torej ta dogo- vor ne pomeni obveznosti za državo članico, da neposredno uporablja te sporazume ali pripravi predpise za njihov prenos, pa tudi ne obveznosti, da spremeni veljavno nacionalno zakonodajo zaradi olajšanja njihovega izvajanja. Pri sprejemanju ukrepov iz člena 119(4) Pogodbe o ustano- vitvi Evropske skupnosti naj bi bil cilj držav članic predvsem izboljšanje položaja žensk v delovnem življenju.

Related to Izjava o invalidih

  • UVODNE UGOTOVITVE 1. člen Pogodbene stranke sporazumno ugotavljajo, da: - je bil izvajalec izbran na podlagi izvedenega postopka s pogajanji po predhodni objavi, skladno s 5. točko prvega odstavka 28. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14); - je bilo obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil pod številko objave …………………. z dne , - je bil izvajalec izbran kot najugodnejši ponudnik za izvajanje gradbeno obrtniških del pri obnovi ulične in dvoriščnih fasad ter strehe na objektu Mestni trg 10 v Ljubljani z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št……………, z dne , - se postopek izbire izvajalca izvede v letu 2014, - da je bila stavba Mestni trg 10 uvrščena v program LMM s Sklepom o uvrstitvi stavb za sofinanciranje obnov stavbnih lupin v okviru projekta Ljubljana moje mesto št.: 2490-P- JS z 19.9.1996 in je predvidena za obnovo tudi s Programom LMM, ki je sestavni del Odloka o rebalansu proračuna Mestne občine Ljubljana za leto 2014 (Uradni list RS, št. 6/2014); - da ima stavba Mestni trg 10 po Odloku o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur. l. SRS, št. 5/86-297, 27/89-1472, 13/90-671, 27/91-1210, Ur. l. RS, št. 105/01-5125) status arhitekturnega kulturnega spomenika in je po merilih LMM, ki so navedena v vsakoletnem proračunu MOL, upravičena do 50 % (petdeset odstotnega) sofinanciranja; - so sredstva za obnovo lupin predvidena v proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2014 na podlagi Odloka o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2014 (Uradni list RS št. 2/13) v NRP 0000-00-0000, proračunska postavka 062099 na kontih 4313 in 4314.

  • ugotovitvene določbe Pogodbeni stranki uvodoma kot nesporno ugotovita:

  • Pravno varstvo Ponudnikom je zagotovljeno pravno varstvo, skladno z Zakonom o javnem naročanju – ZJN - 2 in Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče). Ponudniki, katerim je priznana aktivna legitimacija, lahko vložijo obrazložen zahtevek za revizijo postopka javnega naročila z priloženim potrdilom o plačilu takse iz. 1. in 2. člena ZPVPJN v katerikoli fazi postopka. Zahtevek se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico. Kopija se hkrati posreduje ministrstvu, pristojnem za finance. O vloženem zahtevku za revizijo bo naročnik v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo obvestil ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo. (24. čl. ZPVPJN) Taksa znaša: - 3.500 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, - dva (2) odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za javno naročilo, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila. V kolikor se zahtevek nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, je rok za vložitev zahtevka za revizijo najkasneje v roku 8 (osmih) delovnih dni od dneva: - oddaje obvestila o javnem naročilu ali - obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu ali - prejema povabila k oddaji ponudb. Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni možno vložiti po roku za prejem ponudb. Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali: - je bil vložen pravočasno; - vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona; - ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne ustreza zgoraj navedenim zahtevam, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže. V kolikor zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin, ga naročnik najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh (3) dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo. Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, bo naročnik svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel in jo posredoval vlagatelju v osmih (8) delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka 8 (osem) delovnih dni od prejema te odločitve. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku z vsemi navedbami: - ime in naslov vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, - ime xxxxxxxxx, - oznako javnega naročila oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, - predmet javnega naročila - očitane kršitve, - dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, - pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, - navedbo, ali gre v konkretnem primeru javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada, - potrdilo o vplačilu takse EUR iz 71. člena ZPVPJN. V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, bo naročnik najpozneje v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka. Izbrani ponudnik se lahko v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja. Naročnik bo svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel v osmih (8) delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo bo posredoval tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo (molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Podrobnejše informacije o višini in vplačilu takse so dostopne na spletnem naslovu:

  • Uvodna določila 1.1 Pogodbeni stranki soglasno ugotavljata, da:

  • Javno odpiranje ponudb Čas Neposredno po izteku roka za oddajo ponudb oz. kot navedeno v obrazcu NMV in Obvestilih o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, v kolikor bodo objavljena Lokacija informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, pri objavi tega javnega naročila

  • INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 24. 6. 2021 in se bo začelo ob 9:01 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx/x-xxxxxx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga je ponudnik naložil v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.

  • Razlogi za izključitev IZJAVLJAMO, DA:

  • Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

  • OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK 21. člen V okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po tej pogodbi je dolžan izvajalec: − z naročnikom skleniti Pisni sporazum za določitev skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: Pisni sporazum), v katerem se določi skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovišču ter določi odgovorne osebe naročnika in izvajalca; − z naročnikom pred začetkom izvajanja pogodbenih del določiti konkretne skupne varnostne ukrepe iz Pisnega sporazuma; − obvezno spoštovati določila »Varnostnega načrta«; − pridobiti vsa druga soglasja, ki so potrebna za izvajanje pogodbenih del in niso bila predmet upravnega postopka za pridobitev pravnomočnega upravnega dovoljenja; − pisno obvestiti naročnika o datumu pričetka izvajanja pogodbenih del; − obseg in vrsto pogodbenih del terminsko uskladiti z naročnikom; − zavarovati svojo opremo in opremo dobaviteljev, ki bo vgrajena proti vsem rizikom do predaje objekta naročniku; − zavarovati delovno osebje in svoje naprave; − strokovno pravilno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi, gradbenimi normativi ter z običaji stroke izvesti pogodbena dela po potrjeni tehnični dokumentaciji in po popisu pogodbenih del; − ves čas gradnje voditi gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo, predstavnika pogodbenih strank jo podpisujeta sproti; − na gradbišču izvajati varnostne ukrepe po veljavni zakonodaji tako za delavce, naprave in material ter za vse mimoidoče; − poravnati vso morebitno nastalo škodo, ki bi jo med izvajanjem del povzročil na objektu naročnika ali tretjim osebam, − po zaključku del očistiti gradbišče in obvestiti naročnika o končanju pogodbenih del; − obvestiti naročnika o nastopu okoliščin, ki utegnejo vplivati na vsebinsko in terminsko izvršitev predmeta pogodbe; − odpravljati vse pomanjkljivosti, na katere bo opozoril naročnik; − pripraviti in naročniki izročiti vso potrebno dokumentacijo; − izročiti naročniku uporabno dovoljenje; − na vsaki natančno specificirani izstavljeni situaciji navesti tudi številko pisnega nabavnega naročila naročnika. Izvajalec odgovarja za neposredno škodo, ki nastane naročniku in tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih obveznosti po tej pogodbi.

  • UVODNO DOLOČILO Subjektivne težave, psihične motnje oziroma disfunkcije, mravljinčenje, zmanjšanje motorične mišične moči, bolečine in oteklina na mestu poškodbe se pri določanju odstotka trajne izgube splošne delovne sposobnosti ne upoštevajo. Invalidnost se določa le na direktno poškodovanih delih telesa. Poškodbe ali okvare sklepnega hrustanca se ne upoštevajo pri invalidnosti. Enake posledice poškodbe se ne ocenjujejo po različnih točkah, temveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša in prinaša večji odstotek invalidnosti.