Common use of OBDAVČITEV V PRIMERU UNOVČENJA ALI PRODAJE INVESTICJSKEGA KUPONA OZIROMA LIKVIDACIJE POSAMEZNEGA PODSKLADA Clause in Contracts

OBDAVČITEV V PRIMERU UNOVČENJA ALI PRODAJE INVESTICJSKEGA KUPONA OZIROMA LIKVIDACIJE POSAMEZNEGA PODSKLADA. Investicijski kupon podsklada se v skladu s 93. členom ZDoh-2 šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada. Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem: • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe; • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili: • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov, • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje, če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada. Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006. Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: • seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali • pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi negativna ali enaka nič, se normirani stroški iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo. Od tako ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve od 1.1.2020 dalje izračuna in plača dohodnina po stopnji 27,5 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: • petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %, • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %, • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %. Po dvajsetih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. Investicijski kuponi podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen. Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni: • na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov, • na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada, • na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, • na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba. Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna.

OBDAVČITEV V PRIMERU UNOVČENJA ALI PRODAJE INVESTICJSKEGA KUPONA OZIROMA LIKVIDACIJE POSAMEZNEGA PODSKLADA. Investicijski kupon podsklada se v skladu s 93. členom ZDoh-2 šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada. Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem: • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe; • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili: • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov, • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje, če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada. Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006. Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: • seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali • pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi negativna ali enaka nič, se normirani stroški iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo. Od tako ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve od 1.1.2020 dalje izračuna in plača dohodnina po stopnji 27,5 25 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: • petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %, • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %, • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %. Po dvajsetih petnajstih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. Vlagatelj se lahko odloči za vključitev dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo, tako da se njegovi dohodki iz kapitala obdavčijo skupaj z vsemi dohodki, ki se vštevajo v davčno letno osnovo, po progresivnih davčnih stopnjah (dohodninska lestvica) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Zavezanec mora o svoji izbiri na predpisan način seznaniti davčni organ. Investicijski kuponi podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen. Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni: • na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov, • na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada, • na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, • na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba. Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna. Če se vlagatelj odloči za vštevanje dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo (z uveljavljanjem davčnih olajšav in obdavčitvijo po progresivni dohodninski lestvici), to uveljavlja bodisi z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine bodisi z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev informativnega izračuna, že izračunana dohodnina od dohodkov iz kapitala pa se šteje za akontacijo dohodnine.

OBDAVČITEV V PRIMERU UNOVČENJA ALI PRODAJE INVESTICJSKEGA KUPONA OZIROMA LIKVIDACIJE POSAMEZNEGA PODSKLADA. Investicijski kupon podsklada se v skladu s 93. členom ZDoh-2 šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada. Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem: • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe; • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili: • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov, • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje, če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada. Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006. Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: • seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali • pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi negativna ali enaka nič, se normirani stroški iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo. Od tako ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve od 1.1.2020 leta 2022 dalje izračuna in plača dohodnina po stopnji 27,5 25 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: • petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %, • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %, • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %. Po dvajsetih petnajstih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala.1 1 Za odsvojitve v letih 2020 in 2021 je znašala davčna stopnja 27,5 %, po petih letih imetništva 20 %, po desetih letih imetništva 15 %, po petnajstih letih imetništva 10 %, po dvajsetih letih imetništva pa je bil vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. Vlagatelj se lahko za davčna leta od vključno 2022 dalje odloči za vključitev dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo, tako da se njegovi dohodki iz kapitala obdavčijo skupaj z vsemi dohodki, ki se vštevajo v davčno letno osnovo, po progresivnih davčnih stopnjah (dohodninska lestvica) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Zavezanec mora o svoji izbiri na predpisan način seznaniti davčni organ. Investicijski kuponi podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen. Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni: • na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov, • na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada, • na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, • na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba. Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna. Če se vlagatelj odloči za vštevanje dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo (z uveljavljanjem davčnih olajšav in obdavčitvijo po progresivni dohodninski lestvici), to uveljavlja bodisi z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine bodisi z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev informativnega izračuna, že izračunana dohodnina od dohodkov iz kapitala pa se šteje za akontacijo dohodnine.

OBDAVČITEV V PRIMERU UNOVČENJA ALI PRODAJE INVESTICJSKEGA KUPONA OZIROMA LIKVIDACIJE POSAMEZNEGA PODSKLADA. Investicijski kupon podsklada se v skladu s 93. členom ZDoh-2 šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada. Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem: • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe; • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili: • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov, • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje, če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada. Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006. Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: • seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali • pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi negativna ali enaka nič, se normirani stroški iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo. Od tako ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve od 1.1.2020 leta 2022 dalje izračuna in plača dohodnina po stopnji 27,5 25 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: • petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %, • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %, • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %. Po dvajsetih petnajstih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitalakapitala.1 Vlagatelj se lahko za davčna leta od vključno 2022 dalje odloči za vključitev dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo, tako da se njegovi dohodki iz kapitala obdavčijo skupaj z vsemi dohodki, ki se vštevajo v davčno letno osnovo, po progresivnih davčnih stopnjah (dohodninska lestvica) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Zavezanec mora o svoji izbiri na predpisan način seznaniti davčni organ. Investicijski kuponi podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen. Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz 1 Za odsvojitve do vključno leta 2021 znaša davčna stopnja 27,5 %, po petih letih imetništva 20 %, po desetih letih imetništva 15 %, po petnajstih letih imetništva 10 %, po dvajsetih letih imetništva pa je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni: • na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov, • na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada, • na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, • na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba. Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna. Če se vlagatelj odloči za vštevanje dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo, to uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine.

OBDAVČITEV V PRIMERU UNOVČENJA ALI PRODAJE INVESTICJSKEGA KUPONA OZIROMA LIKVIDACIJE POSAMEZNEGA PODSKLADA. Investicijski kupon podsklada se v skladu s 93. členom ZDoh-2 šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2. Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada. Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem: • prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe; • prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili: • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov, • z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje, če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada. Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006. Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od: • seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali • pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi negativna ali enaka nič, se normirani stroški iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo. Od tako ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve od 1.1.2020 leta 2022 dalje izračuna in plača dohodnina po stopnji 27,5 25 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih: • petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %, • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %, • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %. Po dvajsetih petnajstih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala.1 1 Za odsvojitve do vključno leta 2021 znaša davčna stopnja 27,5 %, po petih letih imetništva 20 %, po desetih letih imetništva 15 %, po petnajstih letih imetništva 10 %, po dvajsetih letih imetništva pa je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. Vlagatelj se lahko za davčna leta od vključno 2022 dalje odloči za vključitev dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo, tako da se njegovi dohodki iz kapitala obdavčijo skupaj z vsemi dohodki, ki se vštevajo v davčno letno osnovo, po progresivnih davčnih stopnjah (dohodninska lestvica) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Zavezanec mora o svoji izbiri na predpisan način seznaniti davčni organ. Investicijski kuponi podsklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen. Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni: • na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov, • na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada, • na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada, • na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba. Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna. Če se vlagatelj odloči za vštevanje dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo (z uveljavljanjem davčnih olajšav in obdavčitvijo po progresivni dohodninski lestvici), to uveljavlja bodisi z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine bodisi z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev informativnega izračuna, že izračunana dohodnina od dohodkov iz kapitala pa se šteje za akontacijo dohodnine.