Osnovna plača. (1) V pogodbi o zaposlitvi se osnovna plača delavca določa v meseč- nem znesku v evrih za delovno mesto ali za vrsto dela.
(2) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Osnovna plača delavca je naj- manj enaka najnižji osnovni plači, določeni za posamezni tarifni razred te kolektivne pogodbe.
(3) Osnovna plača se vedno določi v mesečnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za: – zahtevnost dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. – pogodbeno dogovorjeni povprečni mesečni delovni čas.
(4) Povprečni mesečni delovni čas se preračuna iz letnega delovnega časa, ki znaša na primer 174 ur za poln delovni čas ob pogojih 40-ur- nega tedenskega delovnika ali 157 ur za poln delovni čas ob pogojih 36-urnega tedenskega delovnika.
(5) Urna postavka ali vrednost delovne ure se izračuna tako, da se dogovorjeni mesečni znesek osnovne plače delavca deli z povprečnim mesečnim delovnim časom delavca. Urna postavka oziroma vrednost delovne ure se izračunava na dve decimalni mesti.
(6) Delodajalec lahko v zahtevnost dela vključi dodatke za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu.
(7) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki po posameznih vrstah, del plače na podlagi delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo na podjetniški ravni, splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.
Osnovna plača. (1) V pogodbi o zaposlitvi se osnovna plača delavca določa za delovno mesto ali vrsto dela.
(2) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest oziroma s splošnim aktom delodajalca.
(3) Osnovna plača delavca se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače v ustreznem tarifnem razredu kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca.
Osnovna plača. Denarni zneski osnovnih plač za dela pri delodajalcu se določijo s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom. Višina osnovne plače se določi ob upoštevanju zahtevnosti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pri izbrani metodi vrednotenja, bo delodajalec upošteval najmanj naslednje objektivne kriterije (elementi): - zahtevane sposobnosti (strokovna izobrazba in izkušnje) - odgovornosti - fizični in umski napori
Osnovna plača. (1) Višina osnovne plače delavca je enaka ali višja od najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred.
(2) Osnovna plača se določi v mesečnem znesku ali znesku na uro (urna postavka). Dogovorjeni mesečni znesek velja za zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, za 174 ur.
(3) Osnovna plača delavca se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače v ustreznem tarifnem razredu ustrezne kolektivne pogodbe.
Osnovna plača. V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače.
Osnovna plača. Zaradi uveljavitve novega splošnega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v JZ RTV S se javnim uslužbencem osnovna plača po pogodbah o zaposlitvi, veljavnih na dan uveljavitve nove sistemizacije, ne bo znižala.
Osnovna plača. Delavcu se določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta ……………………. v ……. plačni razred (PR) ……………., (navedite šifro in naziv delovnega mesta ter izhodiščni plačni razred DMN), katerega vrednost ob podpisu te pogodbe znaša …………… EUR (ta točka velja za vse primere v katerih ni razkoraka med uvrstitvijo v PR oziroma naziv in pripadajočo plačo, kot npr. prva zaposlitev v javnem sektorju, prehodi med VIZ, v primerih, ko delavci niso napredovali v skladu z interventnimi ukrepi) Delavec je ob sklenitvi te pogodbe uvrščen v …………. plačni razred (PR) (upoštevajte že vsa dosežena napredovanja), katerega vrednost ob podpisu te pogodbe znaša …………… EUR.
Osnovna plača. Delodajalec v pogodbi o zaposlitvi delavca opredeli osnovno bruto plačo s plačilnim razredom in zneskom osnovne bruto plače v EUR, in sicer na podlagi: • zahtevnosti določenega delovnega mesta, na katero je delavec razporejen, izražene s plačilnim razredom delovnega mesta, • dodatnih plačilnih razredov za neposredno vodenje. Znesek osnovne bruto plače izražen v EUR, se določi tako, da se količnik njegovega plačilnega razreda povečanega za dodatne plačilne razrede za neposredno vodenje, pomnoži z vrednostjo izhodiščne plače. Dodatni plačilni razredi za neposredno vodenje se določijo po stopnji odgovornosti, ki nastaja v zvezi s posrednim ali neposrednim usklajevanjem, pomočjo in usmerjanjem dela drugih delavcev. Pri tem se upošteva tudi kvalifikacijska struktura in število delavcev v skupini. Po navedenih merilih lahko delavec pridobi 1., 2. ali 3 dodatne plačilne razrede za neposredno vodenje, ki se prištejejo k plačilnemu razredu delovnega mesta, na katero je delavec razporejen. Delovna mesta, na katerih se opredelijo dodatni plačilni razredi za neposredno vodenje, se določijo s splošnim aktom.
Osnovna plača. (1) Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela na delovnem mestu, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) Osnovna plača je plača za polni delovni čas (preračunano na urno postavko za 174 ur), normalne delovne pogoje dela in za doseganje vnaprej določenih delovnih rezultatov.
(3) Za vnaprej določene 100 % delovne rezultate se štejejo delovni rezultati merjeni individualno ali skupinsko.
(4) Višina osnovne plače se s pogodbo o zaposlitvi lahko določi na fleksibilen način tako, da je opredeljena v razponu.
(5) Višina osnovne plače, v kolikor je dogovorjena na fleksibilen način se lahko spreminja glede na dosežene delovne rezultate, vendar ne nad osnovno plačo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi in ne pod najnižjo osnovno plačo, dogovorjeno v tej kolektivni pogodbi za posamezni tarifni razred.
(6) V kolikor osnovna plača ni dogovorjena na fleksibilen način, le-ta ne more biti v pogodbi o zaposlitvi dogovorjena nižje od najnižje osnovne plače ustreznega tarifnega razreda po tej kolektivni pogodbi.
(7) Merila in kriteriji za določanje višine fleksibilnega dela osnovne plače se opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca in morajo biti delavcu znana pred začetkom opravljanja dela. Ob vsakokratni spremembi meril in kriterijev za določanje fleksibilnega dela osnovne plače je delodajalec dolžan delavca seznaniti pred uveljavitvijo le-teh.
(8) Delodajalci, ki nimajo določenih meril in kriterijev ne morejo določati osnovnih plač na fleksibilen način.
(9) Če delavec ne doseže vnaprej določenih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani (izpad surovin, energije, neplačila kupca, itd.), je upravičen do 100 % osnovne plače, dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi.
(10) Osnova za izračun dodatkov je vsakokratna višina osnovne plače v mesecu, glede na ugotovljene, vnaprej določene delovne rezultate.
(11) Osnovna plača se določi v mesečnem znesku ali znesku na uro (urna postavka).
(12) Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za delovni čas krajši od polnega, pripada sorazmerni del osnovne plače.
Osnovna plača. Definicija osnovne plače je določena v 66. členu KPDTS (enako 1. odstavek 127. člena ZDR-1): Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela na delovnem mestu/vrsti dela*, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. ❑Osnovna plača ni enako minimalna plača! ❑Pri določanju osnovnih plač upoštevati najnižjo osnovno plačo (v nadaljevanju NOP) določeno s KPDTS (65. člen KPDTS)! ❑Pri določanju osnovnih plač upoštevati razvrstitev glede na zahtevnost del in/ali vrste del določeno v 13. členu KPDTS! *lahko vključuje tudi dodatke za neugodne pogoje dela, ne pa tudi dodatna za delovno dobo – glej sodba Pdp 881/2015 Najnižja osnovna plača (NOP)