Pravne in druge zahteve Vzorčne klavzule

Pravne in druge zahteve. Aplikacije morajo biti skladne z vso veljavno kazensko, civilnopravno in statutarno zakonodajo ter predpisi, vključno s tistimi v katerikoli pristojnosti, v kateri so lahko vaše aplikacije ponujene ali na voljo. Poleg tega velja naslednje: – Vi in aplikacija morate pri vsakršnem zbiranju, uporabi ali razkritju podatkov o uporabniku ali napravi (npr. uporabnikovega naslova IP, imena uporabnikove naprave in vseh nameščenih aplikacij, povezanih z uporabnikom) upoštevati vse veljavne zakone in predpise o zasebnosti ter zbiranju podatkov. – Aplikacije ne smejo biti zasnovane oziroma se ne smejo tržiti z namenom nadlegovanja, zlorabe, pošiljanja neželene e-pošte, zalezovanja, groženj ali kake druge kršitve zakonskih pravic drugih (kot so pravice do zasebnosti in pravice na lastni podobi). – Niti vi niti vaša aplikacija ne smete izvajati nobenih funkcij ali se povezovati s katerokoli vsebino, storitvijo, informacijami ali podatki ali uporabljati kateregakoli robota, pajka, iskalnika po spletnem mestu ali druge aplikacije ali naprave za iskanje za izvlečenje, rudarjenje, pridobivanje, predpomnjenje, analizo ali indeksiranje programske opreme, podatkov ali storitev, ki jih ponujajo Apple ali njegovi izdajatelji licenc, ali pridobiti (ali poskušati pridobiti) kakršnihkoli takih podatkov, razen podatkov, ki vam jih Apple izrecno zagotovi ali da na voljo v povezavi s takimi storitvami. Strinjate se, da takih podatkov ne boste zbirali, razširjali ali uporabljali za kakršnekoli nepooblaščene namene. – Če je vaša aplikacija namenjena raziskavam na ljudeh ali uporablja API-je za HealthKit za klinične namene uporabe, povezane z zdravjem, ki lahko vključujejo osebne podatke (npr. shranjevanje zdravstvenih kartotek), se strinjate, da boste udeležence obvestili o nameravani uporabi in razkritju njihovih osebno določljivih podatkov kot del takih raziskovalnih ali kliničnih zdravstvenih namenov uporabe in pridobili soglasje takih udeležencev (ali njihovih skrbnikov), ki bodo vašo aplikacijo uporabljali za take raziskovalne ali klinične zdravstvene namene. Poleg tega boste tretjim osebam, ki jim posredujete kakršnekoli deidentificirane ali šifrirane podatke, prepovedali ponovno identifikacijo (ali poskus ponovne identifikacije) katerihkoli udeležencev in uporabo takih podatkov brez soglasja udeležencev, strinjate pa se tudi, da boste od takih tretjih oseb zahtevali, da zgornje omejitve posredujejo tudi vsem drugim strankam, ki prejmejo take deidentificirane ali šifrirane podatke...

Related to Pravne in druge zahteve

  • UVODNE UGOTOVITVE 1. člen Pogodbene stranke uvodoma ugotavljajo: • da je zagotavljanje izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki izvirna pristojnost lokalne skupnosti, ki izhaja iz njene pospeševalne funkcije, kot zakonske implementacije ustavne pravice do lokalne samouprave (9. in 140. člen Ustave RS; Ur.l. RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006, 47/2013, 47/2013, 47/2013, 47/2013), zbiranje in odlaganje odpadkov pa je kot pristojnost občine določeno v Zakonu o lokalni samoupravi (21. člen Zakona o lokalni samoupravi; ZLS; Ur. l. RS 72-2629/1993, do RS 40-1700/2012), • da 149. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO- 1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) določa obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov kot obvezni gospodarski javni službi, ki ju občina zagotovi skladno s predpisi vlade o vrstah dejavnosti in nalogah, ki se izvajajo v okviru teh javnih služb in metodologijo za oblikovanje cen, oskrbovalnimi standardi in tehničnimi, vzdrževalnimi, organizacijskimi ter drugimi ukrepi in normativi za opravljanje javnih služb in skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, • da Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40; ZGJS) omogoča izvajanje gospodarskih javnih služb tako v javnem podjetju kot z dajanjem koncesij, • da so Mestna občina Ljubljana kot investitor, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul kot sovlagateljice (vse so soustanoviteljice JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o.,Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx), ter občine Ig, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Lukovica, Vodice in Moravče kot občine pristopnice pristopile k izvajanju projekta Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO LJUBLJANA (v nadaljevanju: RCERO), na lokaciji Barje v Ljubljani, ki zajema izgradnjo čistilne naprave za čiščenje izcednih voda, izgradnjo objektov za ravnanje z odpadki (kar vključuje napravo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter kosovnih odpadkov; napravo za pridobivanje trdnega alternativnega goriva; in napravo za obdelavo ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov) in izgradnjo 3. faze IV. in V. odlagalnega polja za odlaganje preostankov obdelanih nenevarnih odpadkov, • da so se s Pogodbo o sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana RCERO Ljubljana z dne 21.6.2006 in Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz prejšnje alineje zavezale sofinancirati (iz sredstev proračunov in sredstev okoljskih dajatev) izvedbo projekta, • da so se s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje dogovorile o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z uporabo storitev RCERO, ter o vprašanjih v zvezi z oblikovanjem cen storitev, • da bodo skladno s pogodbami iz prejšnje alineje občine solastnice objektov in naprav v okviru RCERO v deležih dejansko vloženih sredstev Mestna občina Ljubljana, občine Medvode, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Škofljica, Dol pri Ljubljani in Horjul, vse občine iz četrte alineje pa bodo z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO na podlagi vloženih sredstev in skladno s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva pod enakimi pogoji, • da bo upravljavec (in najemnik) RCERO Snaga javno podjetje d.o.o., Xxxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, katere lastnik stoodstotnega lastniškega deleža je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., • da so s Pogodbo o pristopu občin širše ljubljanske regije k sofinanciranju nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO Ljubljana z dne 15.12.2009 občine iz četrte alineje družbo Snaga javno podjetje d.o.o. pooblastile, da izvede vse potrebne postopke za uveljavitev cene storitev v skladu z omenjeno pogodbo, • da so se z namenom doseganja ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES s pogodbami o pristopu k skupnemu ravnanju z odpadki v RCERO med Mestno občino Ljubljana (ki je pogodbo sklenila tudi v imenu in za račun vseh ostalih občin iz četrte alineje) in občinami Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Cerklje na Gorenjskem, Bloke, Žiri, Gorenja vas - Poljane, Mestna občina Koper, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Borovnica, Log – Dragomer, Idrija, Postojna, Pivka,Cerkno, Ankaran ter Mokronog-Trebelno, Trebnje, Šentrupert in Mirna kot občinami pristopnicami, pogodbene stranke tega sporazuma dogovorile, da bodo občine pristopnice z dnem pričetka rednega obratovanja RCERO upravičene uporabljati storitve RCERO, vključno s polji za odlaganje ostankov predelave ter morebitnimi objekti in napravami za termično obdelavo proizvedenega sekundarnega goriva, pri čemer bo cena za pristopnice enaka stroškovni ceni oblikovani skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012) oz. drugo veljavno metodologijo za oblikovanje cen (cena za občine, ki financirajo investicijo iz četrte alineje), povečani za 5 %, kar velja tudi za nove pristopnice po tem sporazumu, • da se sklepa ta sporazum z namenom, da se na enotnem in zaokroženem območju osrednje in zahodne Slovenije zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb ravnanja z odpadki z zaokrožitvijo, enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo RCERO, doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov, skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES in znižanja stroškov storitev za uporabnike storitev, kot končnih plačnikov storitev, v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem pogodbenih strank tega sporazuma pri skupnem izvajanju gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v okviru RCERO v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi s področja ravnanja z odpadki, gospodarskih javnih služb in javnih naročil ter koncesij, • da pravo EU v primeru sodelovanja med lokalnimi skupnostmi ne nalaga javnim organom, da morajo za skupno zagotovitev opravljanja nalog javnih storitev uporabiti posebne pravne oblike, • da Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; ZJZP) ne prepoveduje lokalnim skupnostim, da podelijo koncesijo za opravljanje gospodarske javne službe brez javnega razpisa javnim podjetjem, ki so v 100% javni lasti, saj po izrecnem stališču v postopku sprejemanja tega zakona, razmerja med javnim partnerjem in drugo pravno osebo javnega prava (med javnim in »drugim javnim partnerjem«) ne gre šteti za razmerje javno-zasebnega partnerstva, ki bi izključevalo uporabo tretjega odstavka 36. člena ZGJS, ki dopušča možnost podelitve koncesije brez javnega razpisa (enako 35. člen ZGJS), • da je Sodišče EU zastavilo izhodišče glede horizontalnega sodelovanja pri skupnem opravljanju nalog javnega značaja v sodbi z dne 9. junija 2009 v zadevi Komisija proti Nemčiji (C-480/06). Pri tem ni nujno, da udeleženi subjekti izvajajo dejavnost ali del dejavnosti, pomembno je, da imajo skupni cilj, pogodba pa je sporazum o sodelovanju - skupnih nalogah za dosego skupnega cilja, • da je dosedanja sodna praksa Sodišča EU o vprašanju horizontalnega sodelovanja z Direktivo o koncesijah integrirana v evropsko sekundarno zakonodajo v 4. točki 17. člena, ki se glasi: 4. Pogodba, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki ali naročniki iz točke (a) člena 7(1), ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: