Predračun Obrazec »Predračun« je priložen razpisni dokumentaciji v obliki Microsoft Excel datoteke.
PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin so lahko:
1) stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in pomožni stanovanjski objekti (zimski vrtovi, nadstreški, nadstrešnice, drvarnice, garaže, letne kuhinje, fiksno grajeni bazeni, ograje in zidovi);
2) počitniške prikolice, bivalni kontejnerji, mobilne hišice;
3) nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s podzemnim omrežjem in samostoječo cisterno za gorivo. Zavarovanje po tej točki je sklenjeno na prvi riziko;
4) poslovni prostori v stanovanjski hiši (npr. trgovina, gostilna, delavnica), vendar le, če se zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše in če površina le-teh ne presega 50 % površine zavarovane zgradbe;
5) prostori, namenjeni opravljanju dejavnosti turistične kmetije, turistične sobe in apartmaji, vendar le, če se na istem naslovu zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše;
6) kmetijska gospodarska poslopja, hlevi, kozolci, zidanice, čebelnjaki, steklenjaki in plastenjaki ter ostali kmetijski objekti;
7) samo v primeru uničenja tudi sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola;
8) freske, kipi in drugi zgodovinski in umetniški okraski na zgradbah;
9) sistemi za pridobivanje električne energije iz sončne energije (sončne elektrarne za samooskrbo), ko so nameščeni na zavarovanih zgradbah oz. zavarovanih drugih gradbenih konstrukcijah. Zavarovani so vsi sestavni deli elektrarne, kot so: podstavki, pod-konstrukcija, ležišča, temelji, fotonapetostni moduli, razsmerniki, transformatorji, montažni material (material, ki je potreben za pritrditev sončne elektrarne). Zavarujejo se lahko le sončne elektrarne za samooskrbo do največje dovoljene nazivne moči 11 kVA.
(2) Pri zavarovanju zgradb so zavarovani:
1) vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot je navedeno v 1. točki 3. odstavka 20. člena teh pogojev;
2) nadstreški in senčila, ki so del zgradbe, vsak do 15 m2 površine, ne glede na vrsto materiala, postavljeni nad okni, vrati, balkoni ipd. Nadstreški, ki so del zgradbe in so večji od 15 m2, se morajo zavarovati s posebnim dogovorom s svojo zavarovalno vsoto, da se v primeru škode, skladno z določilom 10. odstavka 62. člena, izplača zavarovalnina za celotno površino nadstreška;
3) zunanje instalacije do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu;
4) zunanje enote strojne opreme, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu, do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta: zunanje enote klimatskih naprav, zunanje enote toplotnih črpalk, zunanji sončni kolektorji za ogrevanje vode, mala čistilna naprava, vodovodni števec, plinski števec, števec porabljene toplotne energije, električni števec in pripadajoča elektroomarica z vgrajeno elektroopremo;
5) objekt v gradnji od III. gradbene faze dalje ter gradbeni material, ki je namenjen za vgradnjo v zavarovano zgradbo.
(3) Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih zgradbah so zavarovani tudi pripadajoči skupni prostori in deli zgradbe v višini solastniškega deleža zavarovanca.
(4) Pri zavarovanju počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev in mobilnih hišic je kritje omejeno le na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, brez dodatne zunanje opreme in instalacij. Če je v pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se v zavarovanje lahko vključi nadstrešek, ki je pritrjen na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, ali je postavljen samostojno v neposredni bližini.
(5) Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, so v primeru zavarovanja stanovanjske hiše zavarovani tudi:
1) ograje in zidovi, nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s cisterno za gorivo, skupaj največ do 500 EUR. Te stvari so zavarovane samo, če so oddaljene največ 50 m od zavarovane stanovanjske hiše;
2) igrala na prostem (tobogan, gugalnice ipd.), čvrsto pritrjena na fiksno podlago, na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR;
3) sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola (vse le v primeru uničenja) na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR. Plodovi niso zavarovani. Stvari iz tega odstavka v nobenem primeru niso zavarovane za nevarnost potresa (tudi če je za nevarnost potresa zavarovana stanovanjska hiša).
(6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin:
1) samostoječi objekti in večji prizidki, ki se uporabljajo izključno za obrtno, turistično ali drugo dejavnost;
2) študentski, dijaški, počitniški domovi, samostani in drugi objekti podobne namembnosti;
3) zemljišča ter netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.);
4) razprostrte plastične folije (npr. plastične folije, tuneli za zaščito rastlin, folije za prekrivanje tal);
5) sušilnice žita in hmelja;
6) prostostoječi, napihljivi bazeni.
Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
PREDMET POGODBE (predmet pogodbe)
PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik in izvajalec sklepata ta okvirni sporazum za izvajanje povpraševanj v postopkih izbora izvajalcev za izvajanje posameznih investicij (v nadaljevanju posamezna naročila), ki jih bo v obdobju trajanja okvirnega sporazuma naročal naročnik. Na podlagi okvirnega sporazuma bodo izvedena povpraševanja in oddana posamezna naročila investicij na področju kolesarskih stez, javnih poti, cest in/ali hodnikov za pešce v upravljanju Občine Šoštanj in krajevnih skupnosti. Posamezno naročilo lahko zajema hkrati tudi druge pripadajoče ukrepe (npr. izgradnja ali prenova fekalne, meteorne, kabelske ali druge kanalizacije, ureditev prometne signalizacije in opreme, ureditev ostalih elementov cestnega sveta, itd.). Iz okvirnega sporazuma so izvzete sanacije vozišč, ki hkrati zajemajo izgradnjo ali rekonstrukcijo mostov. S podpisom okvirnega sporazuma bodo vsi ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, pridobili pravico, da oddajo ponudbe, kadar bo naročnik razpisal povpraševanje na podlagi tega okvirnega sporazuma. Na podlagi vsakokratnega povpraševanja bo posamezno naročilo oddano ponudniku, ki bo skladno z merili predložil najugodnejšo ponudbo, s katerim bo tudi sklenjena pogodba po vzorcu iz te dokumentacije. Naročnik se ne zavezuje, da bo za vsako povpraševanje, ki izpolnjuje kriterije iz prejšnjega odstavka, pridobival ponudbe v okviru tega javnega naročila, ampak lahko eno ali več posameznih naročil odda v okviru ločenega javnega naročila. Naročnik se ne zavezuje oddati določenega minimalnega števila povpraševanj in naročil, saj je število bodočih povpraševanj in naročil objektivno nedoločljivo in je odvisno od višine zagotovljenih sredstev, potreb naročnika ter hitrosti pridobitve predpisane dokumentacije. Ponudniki ponudbo za sklenitev okvirnega sporazuma podajajo z zavedanjem, da naročnik ne bo povrnil stroškov priprave ponudbe ali nastale škode v primeru, da ne odda povpraševanj ali naročil v času veljavnosti okvirnega sporazuma ali v primeru, da pride do predčasnega razdora veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik lahko kadarkoli v fazi veljavnosti okvirnega sporazuma od ponudnika zahteva izkazovanje razpolaganja z zadostno mehanizacijo in zadostnim številom kadrov za izvajanje predmeta okvirnega sporazuma. V primeru, da izvajalec ne izkaže razpolaganja z zadostno mehanizacijo ali zadostnim številom kadrov, mu naročnik ni dolžan posredovati povpraševanja za naročila.
PREDLOŽITEV PONUDBE Ponudniki morajo ponudbe predložiti v informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu s točko 3 dokumenta Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (v nadaljevanju: Navodila za uporabo e-JN), ki je del te razpisne dokumentacije in objavljen na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx. Ponudnik se mora pred oddajo ponudbe registrirati na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu z Navodili za uporabo e-JN. Če je ponudnik že registriran v informacijski sistem e-JN, se v aplikacijo prijavi na istem naslovu. Uporabnik ponudnika, ki je v informacijskem sistemu e-JN pooblaščen za oddajanje ponudb, ponudbo odda s klikom na gumb »Oddaj«. Informacijski sistem e-JN ob oddaji ponudb zabeleži identiteto uporabnika in čas oddaje ponudbe. Uporabnik z dejanjem oddaje ponudbe izkaže in izjavi voljo v imenu ponudnika oddati zavezujočo ponudbo (18. člen Obligacijskega zakonika). Z oddajo ponudbe je le-ta zavezujoča za čas, naveden v ponudbi, razen če jo uporabnik ponudnika umakne ali spremeni pred potekom roka za oddajo ponudb. Ponudba se šteje za pravočasno oddano, če jo naročnik prejme preko sistema e-JN xxxxx://xxx.xxx.xx najkasneje do roka predvidenega za oddajo ponudb. Za oddano ponudbo se šteje ponudba, ki je v informacijskem sistemu e-JN označena s statusom »ODDANO«. Ponudnik lahko do roka za oddajo ponudb svojo ponudbo umakne ali spremeni. Če ponudnik v informacijskem sistemu e-JN svojo ponudbo umakne, se šteje, da ponudba ni bila oddana in je naročnik v sistemu e-JN tudi ne bo videl. Če ponudnik svojo ponudbo v informacijskem sistemu e- JN spremeni, je naročniku v tem sistemu odprta zadnja oddana ponudba. Po preteku roka za predložitev ponudb ponudbe ne bo več mogoče oddati. Dostop do povezave za oddajo elektronske ponudbe v tem postopku javnega naročila je na naslednji povezavi xxxxx://xxx.xxx.xx , pri objavi tega javnega naročila.
Predmet naročila Predmet javnega naročila so stalne nabave blaga, ki jih naročnik po obsegu in času ne more vnaprej določiti iz dobaviteljevega predračuna, ki je sestavni del njegove. Naročnik in stranke tega okvirnega sporazuma se izrecno dogovorijo da bo naročnik v obdobju trajanja tega sporazuma kupoval le tiste vrste in količine blaga iz predračuna, ki jih bo dejansko tudi potreboval glede na potrebe jedilnikov in zagotavljanja pestrosti prehrane za svoje porabnike. Naročnik bo naročal blago pri dobavitelju sukcesivno v skladu s svojimi dejanskimi potrebami in sestavljenimi tedenskimi jedilniki. Količine iz javnega razpisa so okvirne tako, da naročnik ne odgovarja dobavitelju za nedoseganje količin iz javnega razpisa v primeru, da se količine ne dosegajo zaradi zmanjšanja potreb pri naročniku. Naročnik se zavezuje, da bo dobavitelja pravočasno seznanjal z vsemi okoliščinami, pomembnimi za izvajanje tega okvirnega sporazuma.
točka Ponudba s podizvajalci je ponudba, kjer poleg ponudnika, kot glavnega ponudnika nastopajo še drugi gospodarski subjekti (v nadaljevanju: podizvajalci). Podizvajalec je v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZJN-3 gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ponudnik mora za vsakega podizvajalca predložiti podizvajalsko pogodbo, iz katere bo nedvoumno razvidno naslednje: - del javnega naročila, ki jih pri predmetu javnega naročila prevzema posamezni podizvajalec; - del javnega naročila, ki jih pri predmetu javnega naročila prevzema glavni ponudnik; - izjava, da so vsi podizvajalci seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo; - izjava, da so vsi podizvajalci seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, - izjava podizvajalca, da podaja soglasje naročniku, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca; - da ponudnik pooblašča naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem v primeru podane zahteve po neposrednem plačilu s strani podizvajalcev. Podatki o vrsti del, ki jih bo izvedel podizvajalec, o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka, transakcijski račun), predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Neposredno plačilo podizvajalcu v skladu s 6. točki 94. člena ZJN-3 ni obvezno, mora pa naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje oziroma storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Ponudnik (glavni izvajalec), ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Izbrani ponudnik, ki bo nastopal s podizvajalci, mora naročniku najkasneje v petih dneh od sklenitve pogodbe predložiti podizvajalske pogodbe. Ponudnik in vsak navedeni podizvajalec mora izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega statusa. To velja tudi za vse podizvajalce, ki jih ponudnik uvede v posel po sklenitvi pogodbe z naročnikom (podizvajalci, ki niso bili navedeni v ponudbi). Izpolnjevanje ostalih naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti se, če ni pri posameznemu pogoju določeno drugače, ugotavlja kumulativno, za ponudnika in podizvajalce skupaj. Naročnik ima pravico, da za vse nove podizvajalce, ki niso bili navedeni v ponudbi (zamenjava podizvajalcev ali uvedba novih podizvajalcev v delo) kasneje preveri izpolnjevanje navedenih pogojev. V kolikor podizvajalci pogojev ne izpolnjujejo, jih ponudnik (izvajalec) ne sme angažirati, če naročnik to zahteva. V kolikor to vseeno naredi, je to razlog za krivdno razvezo pogodbe brez odpovednega roka. Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, od slednjega predhodno pridobiti soglasje za spremembo podizvajalca, le-temu v 5-ih dneh po spremembi predložiti: - svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in - soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu. V primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v drugem in tretjem odstavku 94. člena ZJN-3, zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno v skladu s tem zakonom in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno v skladu s tem členom, bo naročnik od glavnega izvajalca zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Če glavni izvajalec ne ravna v skladu s 94. členom ZJN-3, naročnik Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3. Vse, česar ni posebej opredeljeno v zvezi z izvajanjem storitev s podizvajalcem, se uporablja v skladu z ZJN-3.
Odgovornost V primeru delne ali popolne prekinitve prenosa zemeljskega plina kot tudi v primeru vseh vrst škod, ki izvirajo iz te pogodbe in bi jih utrpel uporabnik sistema, odgovarja operater prenosnega sistema le v primeru, če bi direktna škoda izhajala iz njegovega naklepnega ravnanja ali velike malomarnosti, razen, če je njegovo ravnanje v skladu z zakonodajo.
Omejitev odgovornosti Odgovornost PayPala je omejena glede na vaš PayPal račun in vašo uporabo storitev PayPal. V nobenem primeru PayPal ne odgovarja za:
