prej člen Vzorčne klavzule

prej člen. P) 1. S to pogodbo se razveljavijo členi 2 do 7 in 10 do 19 Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evrop- skih skupnosti, podpisane v Bruslju 8. aprila 1965. 2. S to pogodbo se razveljavijo člen 2, člen 3(2) in naslov III Enotnega evropskega akta, podpisanega v Luxembourgu 17. fe- bruarja 1986 in v Haagu 28. februarja 1986.

prej člen. 3a) 1. Za namene iz člena 2 dejavnosti držav članic in Skupnosti v skladu s pogoji in časovnim razporedom te pogodbe vključuje- jo sprejetje ekonomske politike, ki temelji na tesnem usklajeva- nju ekonomskih politik držav članic, notranjem trgu in opredeli- tvi skupnih ciljev in ki se izvaja v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco. 2. Hkrati z zgoraj navedenim ter v skladu z določbami te pogodbe in v njej opredeljenim časovnim razporedom in postop- ki te dejavnosti vključujejo nepreklicno določitev deviznih teča- jev, ki bo omogočila uvedbo enotne valute ekuja, ter opredelitev in izvajanje enotne monetarne politike in politike deviznega tečaja, katere glavni cilj je ohranjati stabilnost cen in brez pose- ganja v ta cilj podpirati splošne ekonomske politike v Skupnosti v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco.

prej člen. 10) POGLAVJE 1 Carinska unija

prej člen. J.7) 1. Skupna zunanja in varnostna politika zajema vsa vpraša- nja glede varnosti Unije, tudi postopno oblikovanje skupne obrambne politike skladno z drugim pododstavkom, ki bi lahko privedla’ do skupne obrambe, če bi Evropski svet tako odločil. V tem primeru državam članicam priporoči, naj takšno odločitev sprejmejo v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Zahodnoevropska unija (ZEU) je sestavni del razvoja Unije in ji zagotavlja dostop do operativne zmogljivosti, zlasti v zvezi z odstavkom 2. Unijo podpira pri oblikovanju obrambnih vidikov skupne zunanje in varnostne politike, kakor je določeno v tem členu. Unija zato pospešuje tesnejše institucionalne odnose z ZEU, da bi se ZEU omogočila vključitev v Unijo, če bi Evropski svet tako odločil. V tem primeru državam članicam priporoči, naj takšno odločitev sprejmejo v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. Politika Unije v skladu s tem členom ne posega v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic in spoštuje obveznosti iz Severnoatlantske pogodbe tistih držav članic, ki vidijo uresničevanje svoje skupne obrambe v Severnoa- tlantski zvezi (NATO), ter je združljiva s skupno varnostno in obrambno politiko, vzpostavljeno v tem okviru. Postopno oblikovanje skupne obrambne politike bo podprto z medsebojnim sodelovanjem na področju oboroževanja, kakor je primerno po mnenju držav članic. 2. Vprašanja iz tega člena vključujejo humanitarne in reše- valne operacije, naloge za ohranjanje miru in bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z ukrepi za vzpostavljanje miru. 3. Unija se bo pri pripravi in izvedbi svojih odločitev in ukrepov, ki zadevajo obrambo, obrnila na ZEU. Pristojnost Evropskega sveta za določitev smernic skladno s členom 13 velja tudi za ZEU pri tistih vprašanjih, v zvezi s katerimi se Unija obrne na ZEU. Kadar se Unija pri pripravi in izvedbi svojih odločitev glede nalog iz odstavka 2 obrne na ZEU, lahko vse države članice Unije pri teh nalogah polno sodelujejo. Svet v dogovoru z insti- tucijami ZEU sprejme potrebne praktične rešitve, da bi lahko vse države članice, ki prispevajo k uresničitvi teh nalog, polno in enakopravno sodelovale pri načrtovanju in odločanju v okviru ZEU. Odločitve iz tega odstavka, ki zadevajo obrambo, se spreje- majo brez poseganja v politike in obveznosti, navedene v tretjem pododstavku odstavka 1. 4. Določbe tega člena ne preprečujejo razvoja tesnejšega dvostranskega sodelovanja med dvema ali več državami članica- mi v okviru ZEU in Atlantskeg...

prej člen. 49) a) zagotovitev tesnega sodelovanja med posameznimi držav- nimi zavodi za zaposlovanje; b) odpravljanje tistih upravnih postopkov in praks ter pred- pisanih rokov za dostop do prostih delovnih mest, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali predhodno sklenjenih sporazumov med državami članicami in katerih ohranitev bi ovirala liberali- zacijo gibanja delavcev; c) odpravljanje vseh predpisanih rokov in drugih omejitev, predvidenih z nacionalno zakonodajo ali predhodno sklenjenimi sporazumi med državami članicami, ki glede svobodne izbire zaposlitve za delavce iz drugih držav članic določajo drugačne pogoje od tistih, ki veljajo za domače delavce;

prej člen. J.2) Unija uresničuje cilje iz člena J.1:

prej člen. 4) 1. Naloge, zaupane Skupnosti, izvajajo naslednje institucije: – EVROPSKI PARLAMENT, – SVET, – KOMISIJA, – SODIŠČE, – RAČUNSKO SODIŠČE. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti po tej pogodbi. 2. Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki delujeta kot svetovalna organa.

prej člen. J.3) 1. Evropski svet določi načela in splošne smernice skupne zunanje in varnostne politike, tudi pri vprašanjih, ki zadevajo obrambo. 2. Evropski svet odloča o skupnih strategijah, ki naj jih Unija izvaja na področjih, kjer imajo države članice pomembne skupne interese. V skupnih strategijah se navedejo njihovi cilji, trajanje in sredstva, ki jih dajo na razpolago Unija in države članice. 3. Svet sprejema odločitve, potrebne za določitev in izvaja- nje skupne zunanje in varnostne politike, na podlagi splošnih smernic, ki jih določi Evropski svet. nja Unije.

prej člen. B) Unija ima naslednje cilje:

prej člen. 39) 1. Cilji skupne kmetijske politike so: a) povečati kmetijsko produktivnost s pospeševanjem tehnič- nega napredka in zagotavljanjem racionalnega razvoja kmetijske proizvodnje ter z optimalno uporabo proizvodnih dejavnikov, zlasti delovne sile; b) s tem zagotoviti primerno življenjsko raven kmetijske skupnosti, zlasti s povečanjem individualnega zaslužka oseb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom; c) stabilizirati trge;