SKUPNE DOLOČBE. Po tej pogodbi se sofinancirajo le upravičeni stroški izvedbe operacije pod pogoji in zavezami, navedenimi v tej pogodbi, katerih neizpolnjevanje ali nedoseganje predstavlja bistveno kršitev te pogodbe. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge za sofinanciranje, agencija pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo iz proračuna preveri skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju. V primeru odkritja kršitev, agencija določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko od te pogodbe odstopi s pisno izjavo. V primeru bistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca agencija določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, upravičenec pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od pisnega poziva agencije in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS.
SKUPNE DOLOČBE. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da vsa tveganja v zvezi s predmetom lizinga, zavarovana ali nezavarovana, bremenijo lizingojemalca. Za zavarovanje tveganj, vključno z zavarovanjem odgovornosti v zvezi s predmetom lizinga, je lizingojemalec dolžan na lastne stroške in za ves čas trajanja pogodbenega razmerja skleniti ustrezna zavarovanja pri zavarovalnici. Šteje se, da je predmet lizinga ustrezno zavarovan, če lizingojemalec za zavarovanje predmeta lizinga sklene najmanj naslednja zavarovanja z morebitnimi ustreznimi doplačili za povišano tveganje (npr. rent-a-car, taksi itd.): - zavarovanje avtomobilske odgovornosti, - zavarovanje polnega avtomobilskega kaska z vključeno tatvino in največ 1-odstotno oziroma minimalno odbitno franšizo. Višina sklenjenega zavarovanja mora v vsakem trenutku dosegati tedanjo neto vrednost predmeta lizinga. Če v zavarovalni pogodbi lizingodajalec ni naveden kot zavarovanec, mora biti zavarovalna polica vinkulirana v korist lizingodajalca. Lizingojemalec je dolžan: - za predmet lizinga skleniti ustrezno zavarovalno pogodbo, kjer je lizingodajalec naveden kot zavarovanec ali jo vinkulirati v korist lizingodajalca, in o tem izročiti dokazila lizingodajalcu pred prevzemom predmeta lizinga; - predložiti lizingodajalcu kopijo zavarovalne police in originalne vinkulacije v skladu s prejšnjo alinejo v roku 8 (osmih) dni od vsakokratnega podaljšanja (obnovitve) zavarovanja; - predložiti lizingodajalcu dokazila o sklenitvi zavarovanja in/ali plačanih premijah na letni osnovi; - v primeru, da ob sklenitvi zavarovanja zavarovalne police ne vinkulira v korist lizingodajalca, morebitno zavarovalnino/odškodnino po taki zavarovalni polici nakazati na TRR lizingodajalca in/ali poravnati vso morebitno nastalo škodo lizingodajalcu v zvezi s škodnim dogodkom na predmetu lizinga; - skleniti dodatna zavarovanja, ki jih enostransko določi lizingodajalec, če nastopijo tveganja, ki jih ob podpisu pogodbe ni bilo mogoče predvideti; - nastanek škodnega dogodka, med drugim tatvino predmeta lizinga (tudi tatvino ključev), nemudoma prijaviti policiji in zavarovalnici ter o tem obvestiti lizingodajalca, sicer je odgovoren lizingodajalcu za vso škodo, povzročeno zaradi neizvršene, nepopolne ali prepozne prijave škodnega dogodka; - zbrati in zavarovati vse potrebne dokaze o škodnem dogodku in pridobiti vso dokumentacijo, potrebno za uveljavljanje zavarovalnine/odškodnine; - uveljavljati odškodninski zahtevek na podlagi lizingodajalčevega pisnega pooblastila,...
SKUPNE DOLOČBE. Po tej pogodbi se sofinancirajo le upravičeni stroški izvedbe operacije » « pod pogoji in zavezami, navedenimi v tej pogodbi, katerih neizpolnjevanje ali nedoseganje predstavlja bistveno kršitev te pogodbe. Če se je operacija začela izvajati pred izdajo sklepa o izboru, izvajalski organ pred odobritvijo zahtevka za izplačilo iz proračuna preveri skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju. V primeru odkritja kršitev izvajalski organ določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko od te pogodbe odstopi s pisno izjavo. Stranki se dogovorita, da se za bistveno kršitev pogodbe s strani upravičenca štejejo tudi: - neizpolnitev obveznosti v določenem roku, - nedoseganje kazalnikov v določenem roku , - nevnos listin/e o upravičenih stroških v določenem roku v informacijski sistem »eMA« in - nepredložitev dokazil o upravičenosti stroškov v določenem roku v informacijski sistem »eMA«. V primeru bistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca izvajalski organ določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, upravičenec pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od pisnega poziva izvajalskega organa, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS..
SKUPNE DOLOČBE. (bistvene kršitve pogodbe)
SKUPNE DOLOČBE. [1] Ta pokojninski načrt ureja individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju »prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje«), uvedeno na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012, s spremembami, v nadaljevanju »ZPIZ-2«), pri katerem člani, vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pridobijo davčne in druge olajšave po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju »ZDoh-2«). [2] Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko samostojno vključi vsak zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ta pokojninski načrt financirajo člani, in sicer tako, da vplačujejo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po tem pokojninskem načrtu. [3] Izvajalec tega pokojninskega načrta je Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana (v nadaljevanju »zavarovalnica«), ki bo sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja upravljala v pokojninskem skladu, oblikovanem kot kritni sklad v smislu določil ZPIZ-2. [4] Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se pri zavarovalnici izvaja v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla prek Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. Skupino kritnih skladov TRIGLAV PDPZ sestavljajo kritni sklad TRIGLAV PDPZ – zajamčeni, kritni sklad TRIGLAV PDPZ – zmerni in kritni sklad TRIGLAV PDPZ – drzni. V kritnem skladu TRIGLAV PDPZ – zajamčeni zavarovalnica jamči donosnost v višini 125 % minimalne zajamčene donosnosti, ki se izračunava v skladu z veljavnim pravilnikom ministrstva, pristojnega za finance, izdanega na podlagi drugega odstavka 217. člena ZPIZ-2. Člani tega kritnega sklada so udeleženi tudi pri dobičku kritnega sklada TRIGLAV PDPZ – zajamčeni, in sicer zavarovalnica ob zaključku poslovnega leta del rezervacij tega kritnega sklada razdeli članom v obliki udeležbe na dobičku. Višina udeležbe na dobičku mora biti določena najmanj v taki višini, da po pripisu dobička višina rezervacij kritnega sklada TRIGLAV PDPZ – zajamčeni ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev tega kritnega sklada. [5] Zavarovalnica bo upravljala s premoženjem vsakega kritnega sklada ločeno od premoženja ostalih kritnih skladov in ločeno od svojega preostalega premoženja. Zavarovalnica bo sredstva iz premoženja kritnega sklada črpala samo za izpolnjevanje obveznosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
SKUPNE DOLOČBE. Ministrstvo pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo iz proračuna preveri skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo. V primeru odkritja kršitev ministrstvo določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko od te pogodbe odstopi s pisno izjavo. Pogodbeni stranki se dogovorita, da se za bistveno kršitev pogodbe s strani upravičenca štejejo predvsem, vendar ne izključno: - neizpolnitev obveznosti v določenem roku, - nedoseganje kazalnikov v določenem roku in - nepredložitev dokazil o upravičenosti stroškov v določenem roku. V primeru bistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca lahko ministrstvo odstopi od pogodbe brez določitve ustreznega dodatnega roka za izpolnitev oziroma odpravo kršitvein zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, upravičenec pa mora v tem primeru vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od prejema pisnega poziva ministrstva, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na TRR upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS. V primeru nebistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca ministrstvo upravičencu določi ustrezen dodatni rok za izpolnitev oziroma odpravo kršitve. Če upravičenec niti v dodatnem roku ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, z enakimi posledicami, kot so navedene v prejšnjem odstavku. Enako velja, če se je ministrstvo v primeru bistvene kršitve pogodbe namesto za odstop od pogodbe odločilo za določitev ustreznega dodatnega roka za izpolnitev oziroma odpravo kršitve, upravičenec pa v tem roku ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve. Upravičenec, ki ne hrani dokumentacije, kot to določa 50. člen Uredbe CLLD, mora v proračun Republike Slovenije vrniti deset odstotkov izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upravičenec, ki iz neutemeljenega razloga ne omogoči kontrole na kraju samem iz četrtega odstavka 53. člena Uredbe CLLD in jo nepreklicno odkloni, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upravičenec, ki krši določbo 65. člena Uredbe CLLD in ni označil sofinancirane operacije ali je označbo odstranil, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačno vlogo iz 45. člena Uredbe CLLD ali zahtevek za izplačilo iz 46. člena Uredbe CLLD (nava...
SKUPNE DOLOČBE. Nepremičninska družba pridobi pravico do plačila za posredovanje, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je posredovala (v nadaljnjem besedilu: »provizija«). Provizija kot plačilo za posredovanje zapade v plačilo na dan sklenitve pogodbe, pri kateri je nepremičninska družba posredovala. Naročnik je dolžan plačati provizijo tudi, če pogodbo namesto njega sklene njegov ožji družinski član ali z naročiteljem povezana oseba. V primeru, da je pri pravnem poslu, pri katerem posreduje nepremičninska družba, sklenjena predpogodba ali pogodba o ari in plačana ara, je nepremičninska družba upravičena do celotne provizije, tudi če kasneje ne pride do sklenitve glavne pogodbe. V primeru, da nepremičninska družba posreduje pri sklenitvi predpogodbe, se za potrebe določanja plačila za posredovanje, kot vrednost upošteva vrednost predmeta glavne pogodbe. Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi, če pogodbeni stranki pogodbe, pri sklenitvi katere je sodelovala nepremičninska družba, pozneje odstopita od sklenjene pogodbe, jo na drug način sporazumno razveljavita ter prav tako tudi v primeru, da do prenehanja veljavnosti sklenjene pogodbe, pri kateri je posredovala nepremičninska družba, pride v posledici kršitve pogodbe ali neizpolnitve pogodbenih obveznosti s strani katerekoli pogodbene stranke. Naročitelj soglaša, da nepremičninska družba oz. vsakokratni posrednik v okviru opravljanja poslov posredovanja, vzpostavlja stik naročitelja zgolj s tistimi tretjimi osebami, ki se predhodno pisno obvežejo, da bodo v primeru sklenitve pogodbe glede nepremičnine, nosile pri nakupu oz. prodaji stroške provizije v višini najmanj 2%+DDV in pri oddaji oz. najemu stroške provizije v višini najmanj ene mesečne najemnine + DDV oz. del provizije po dogovoru z nepremičninsko družbo. Nepremičninska družba je v celoti upravičena do plačila za posredovanje v polni višini, v kolikor po sklenitvi pogodbe o posredovanju, nameravani pravni posel ali pravni posel, ki služi bistveno enakemu namenu kot prvotno nameravani pravni posel, z osebo s katero je naročitelja v stik spravila nepremičninska družba, sklene naročitelj ali njegov ožji družinski član ali z naročiteljem povezana oseba. Nepremičninska družba ima pravico do plačila za posredovanje tudi v primerih, ko naročnik ali njegov ožji družinski član ali z naročiteljem povezana oseba sklene pogodbo v zvezi z nepremičnino, ki je bila predmet posredovanja, s tretjo osebo, s katero je naročitelja spravila v stik ne...
SKUPNE DOLOČBE. O prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti se neposredno uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in naslednji).
SKUPNE DOLOČBE. Člen 1 (prej člen A)
SKUPNE DOLOČBE. Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovinsko menjavo vseh izdelkov med pogodbenicama, razen kadar je v tem Sporazumu ali v Protokolih 1, 2 in 3 drugače predvideno.