SPLOŠNA DOLOČILA I.1. S tem dokumentom se urejajo na delovišču, ki je na območju JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., na naslovu Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, skupni varnostni ukrepi, zlasti pa:
SPLOŠNE DOLOČBE [1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica). [2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za sledeče zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode: - smrt, - invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna), - invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente, - zlom, izpah in opekline, - prehodna nesposobnost za redno delo, - nastanek stroškov zdravljenja, - nastanitev in zdravljenje v bolnišnici. Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. [3] Izrazi, navedeni v splošnih pogojih, pomenijo: - zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; - zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalnine; - ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici; - ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente zavarovalne pogodbe; - upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo; - polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; - zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči; - premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi; - zavarovalnina - znesek, ki ga izplača zavarovalnica in predstavlja obveznost zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer; - zlom - prelom kosti, kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija); - izpah - popolni izpah kosti v sklepu.
Splošno 1. Naročnik tega javnega naročila je OBČINA POSTOJNA, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna.
Pravno varstvo Ponudnikom je zagotovljeno pravno varstvo, skladno z Zakonom o javnem naročanju – ZJN - 2 in Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče). Ponudniki, katerim je priznana aktivna legitimacija, lahko vložijo obrazložen zahtevek za revizijo postopka javnega naročila z priloženim potrdilom o plačilu takse iz. 1. in 2. člena ZPVPJN v katerikoli fazi postopka. Zahtevek se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico. Kopija se hkrati posreduje ministrstvu, pristojnem za finance. O vloženem zahtevku za revizijo bo naročnik v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo obvestil ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo. (24. čl. ZPVPJN) Taksa znaša: - 3.500 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, - dva (2) odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za javno naročilo, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila. V kolikor se zahtevek nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, je rok za vložitev zahtevka za revizijo najkasneje v roku 8 (osmih) delovnih dni od dneva: - oddaje obvestila o javnem naročilu ali - obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu ali - prejema povabila k oddaji ponudb. Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni možno vložiti po roku za prejem ponudb. Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali: - je bil vložen pravočasno; - vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona; - ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne ustreza zgoraj navedenim zahtevam, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže. V kolikor zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin, ga naročnik najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh (3) dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo. Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, bo naročnik svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel in jo posredoval vlagatelju v osmih (8) delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka 8 (osem) delovnih dni od prejema te odločitve. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku z vsemi navedbami: - ime in naslov vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, - ime xxxxxxxxx, - oznako javnega naročila oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, - predmet javnega naročila - očitane kršitve, - dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, - pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, - navedbo, ali gre v konkretnem primeru javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada, - potrdilo o vplačilu takse EUR iz 71. člena ZPVPJN. V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, bo naročnik najpozneje v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka. Izbrani ponudnik se lahko v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja. Naročnik bo svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel v osmih (8) delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo bo posredoval tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo (molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Podrobnejše informacije o višini in vplačilu takse so dostopne na spletnem naslovu:
Protikorupcijsko določilo 27. člen V primeru, da se ugotovi, da je pri izvedbi javnega naročila, na podlagi katerega je sklenjen ta okvirni sporazum ali pri izvajanju tega okvirnega sporazuma kdo v imenu ali na račun izvajalca, predstavniku ali posredniku naročnika ali drugega organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti okvirnega sporazuma ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je naročniku, organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku naročnika, organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, izvajalcu ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta okvirni sporazum ničen. Naročnik bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti okvirnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.
OSTALE DOLOČBE 26. člen
Uvodna določba Naročnik je izvedel postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo in z odločitvijo št. …………….. (izpolni naročnik) z dne …………., sprejeto na podlagi poročila o oddaji javnega naročila št. ...............................(izpolni naročnik) z dne , izbral dobavitelja, upoštevajoč določila zakona, ki ureja javno naročanje in Pravilnika o izvajanju naročil.
ODSTOP OD POGODBE 31. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da lahko naročnik odstopi od pogodbe: - če izvajalec po pisnem pozivu naročnika in naknadnem, največ 7 dnevnem roku, z deli ne začne ali jih ob morebitni prekinitvi daljši od 20 dni ne nadaljuje, - če izvajalec po svoji krivdi zamuja z deli več kot 20 dni, - nastalih zamud po krivdi izvajalca, ki imajo za posledico večjo materialno škodo, - če ga nadzorni organ že tekom investicije opozori, da izvajalec izvaja dela nestrokovno in vgrajuje materiale, opremo in naprave, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ali potrjenimi vzorci ali dela izvaja v nasprotju s pravili stroke in dobro prakso ter s tem ogroža varnost delavcev, mimoidočih, stabilnost objekta ali namerno povzroča škodo na objektu, - če izven pogodbeno dogovorjenih pogojev in brez soglasja naročnika prepusti izvedbo vseh ali pretežnega dela del podizvajalcem, in naročnik za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi ne da soglasja, - je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi izvajalčevih hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu; - izvajalec ne izpolnjuje okoljskih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju; - če izvajalec ne spoštuje določil te pogodbe. Naročnik začne ustrezne postopke za prekinitev te pogodbe tudi v primeru, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti na način, ki je predviden v tej pogodbi. Izvajalec sme odstopiti od pogodbe: - če naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, - če mu naročnik, tudi po naknadno postavljenem roku, ki ne more biti krajši od 8 (osem) delovnih dni, ne posreduje navodil v zvezi z njegovimi vprašanji, ki so bistvena za izvedbo del, - če pride izvajalec v položaj, da ni sposoben opraviti pogodbenih del. Odpoved pogodbe mora biti v vsakem primeru pisna. V odpovedi pogodbe mora biti točno navedeno, na podlagi česa se pogodba prekinja. Če pride do prekinitve te pogodbe po krivdi izvajalca, naročnik nima več nobenih finančnih obveznosti do izvajalca in pogodbenih podizvajalcev, ne glede na obseg opravljenih del.
Navodila Ponudnikom Za Izdelavo Ponudbe Podpoglavje 1.2 Obrazci za sestavo ponudbe
Uvodna določila 1.1 Pogodbeni stranki soglasno ugotavljata, da:
