SPLOŠNA DOLOČILA I.1. S tem dokumentom se urejajo na delovišču, ki je na območju JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o., na naslovu Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, Xxxxxxxxx, skupni varnostni ukrepi, zlasti pa:
I.2. Podpisnika sporazuma uvodoma ugotavljata, da bo izvajalec opravljal v skladu s pogodbo dogovorjena dela na delovišču oz. na objektu naročnika in se s tem sporazumom dogovorita, da bosta uskladila svoje delo tako, da bo zagotovljena varnost pred tveganjem za poškodbe in zdravje pri delu njunih delavcev in se dogovorila kot sledi v nadaljevanju. Kot skupno delovišče se šteje tista delovna površina, kjer istočasno opravljajo dela delavci dveh ali več izvajalcev.
SPLOŠNE DOLOČBE [1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica). [2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za sledeče zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode: - smrt, - invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna), - invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente, - zlom, izpah in opekline, - prehodna nesposobnost za redno delo, - nastanek stroškov zdravljenja, - nastanitev in zdravljenje v bolnišnici. Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. [3] Izrazi, navedeni v splošnih pogojih, pomenijo: - zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; - zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalnine; - ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici; - ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente zavarovalne pogodbe; - upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo; - polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; - zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči; - premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi; - zavarovalnina - znesek, ki ga izplača zavarovalnica in predstavlja obveznost zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer; - zlom - prelom kosti, kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija); - izpah - popolni izpah kosti v sklepu.
Splošno Obseg zahtevanih del je razviden iz ponudbenega predračuna in tehničnih specifikacij, ki sta sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ponudba mora zajemati izvajanje vseh razpisanih del. Izbor najugodnejšega ponudnika se bo izvršil za celoto razpisanih del. Gospodarski subjekt je dolžan voditi vso predpisano dokumentacijo v skladu z Gradbenim zakonom. Pred začetkom del je izbrani ponudnik oziroma izvajalec dolžan zapisniško in slikovno npr. s kamero ugotoviti dejansko stanje objekta, kjer se bo investicija izvajala. Ponudnik oziroma izvajalec je dolžan odpraviti vse nastale poškodbe, ki bi nastale ob izvajanju del, ter poskrbeti za vrnitev v prvotno stanje. Za odpravo nastalih poškodb in povrnitev v prvotno stanje, ki v popisu del ponudbenega predračuna niso predvidena, izvajalec ni upravičen do plačila stroškov. Izbrani ponudnik oz. izvajalec je dolžan izvesti vse zaščite komunalnih naprav in drugih objektov v skladu z navodili upravljavcev teh naprav. Izvajalec ni upravičen do plačila stroškov za izvedbo zaščite naprav. Stroške mora ponudnik vkalkulirati v cene po enotah ponudbenega predračuna. Izbrani ponudnik oz. izvajalec je dolžan vsa izvršena dela zaščititi pred vremenskimi vplivi in drugimi poškodbami. Izbrani ponudnik oz. izvajalec je dolžan skrbeti za varnostne ukrepe na gradbišču, za delavce in naprave ter materiale po veljavnem Zakonu o predpisih o varstvu pri delu za vse sodelujoče pri gradnji. Gospodarski subjekt odgovarja tudi za vso škodo, povzročeno z izgradnjo objekta proti tretji osebi, za nepredvidene dogodke in škode na sosednjih objektih, ki so posledica gradnje, do polne vrednosti. Izbrani ponudnik oz. izvajalec bo v roku 8 dni po podpisu pogodbe dostavil naročniku zavarovalno kritje za celotno pogodbeno vrednost. Za vse materiale in konstrukcije je izbrani ponudnik oz. izvajalec dolžan dostaviti naročniku oz. nadzornemu organu originale atestov v potrditev pred vgradnjo materialov, kopije atestov pa predložiti investitorju ob zapisniško potrjeni primopredaji objekta, v skladu s pravilnikom o dokazilu o zanesljivosti objekta. Za čas ko izvajalec še ni dostavil nadzoru investitorja ustrezno listino o kvaliteti materialov, nosi odgovornost za kvaliteto teh materialov izvajalec sam. Izvajalec je dolžan pripraviti vso dokumentacijo potrebno za izvedbo tehničnega pregleda. Po končanih delih je obvezno potrebno opraviti kvalitetni pregled vseh opravljenih del in o tem zapisati zapisnik, katerega potrdijo naročnik, nadzorni organ in odgovorni vodja del izvajalca. Po vseh izvršenih delih, po uspešno izvršenem kvalitetnem pregledu in po uspešno izvršeni primopredaji opravljenih del mora gospodarski subjekt objekt predati naročniku v skladu z takrat veljavnim zakonom na področju gradnje objektov. POGODBENA OBVEZNOST JE IZPOLNJENA TAKRAT, KO: so odpravljene vse pomanjkljivosti ugotovljene na kvalitetnem pregledu in uspešno opravljena primopredaja objekta, ki se evidentira v podpisanem primopredajnem zapisniku (vključno s predajo vseh zahtevanih garancij in dokazil skladno s to dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila). Primopredajo izvršijo pooblaščeni predstavnik naročnika, nadzornega organa in izvajalca ter podpišejo primopredajni zapisnik. Primopredaja je uspešno opravljena, ko so odpravljene vse pomanjkljivosti iz zapisnika o kvalitetnem pregledu in ko je podpisan primopredajni zapisnik. Šele po zapisniško potrjeni primopredaji opravljenih del oziroma na podlagi podpisanega primopredajnega zapisnika lahko izvajalec izstavi končno situacijo.
Opredelitev pojmov 2.1. Izrazi, uporabljeni v Posebnih pogojih, imajo naslednji pomen:
Pravno varstvo 34.1. Zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja se lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper vsako ravnanje naročnika, razen, če ZJN-2 ali Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – v nadaljevanju ZPVPJN) določata drugače. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN.
34.2. Zahtevek za revizijo se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Zahtevek za revizijo se lahko vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vlagatelj mora kopijo zahtevka za revizijo hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance.
34.3. Kadar je bila v postopku oddaje javnega naročila predložena skupna ponudba, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Oseba, ki je skupaj z drugimi osebami oddala skupno ponudbo, ima položaj vlagatelja zahtevka za revizijo, če je sama ali skupaj z drugimi osebami, s katerimi je oddala skupno ponudbo, vložila zahtevek za revizijo.
34.4. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, se vloži v osmih (8) delovnih dneh od dneva: - objave obvestila o javnem naročilu ali - obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu, ali - prejema povabila k oddaji ponudb.
34.5. Po odločitvi o oddaji javnega naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo osem (8) delovnih dni od prejema te odločitve.
34.6. Vlagatelj mora ob vložitvi zahtevka za revizijo, ki se nanaša na: - vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo predmetnega naročila, v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN vplačati takso v višini 1.500,00 €, - odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila, v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN vplačati takso v višini enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe, vendar ne več kot 10.000,00 €, in sicer na spodnji podračun: Transakcijski račun: XX00 0000 0000 0000 000 Odprt pri: Banka Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, Slovenija SWIFT KODA: BS LJ SI 2X IBAN: XX00000000000000000 Sklic: 11 13145-7111290-XXXXXXLL Sklic je sestavljen iz treh delov, in sicer P1-P2-P3. Prva dva dela sklica, P1 in P2, sta vselej enaka in se pišeta z vezajem. P1: 13145 (šifra proračunskega uporabnika Ministrstva za finance) P2: 7111290 (številka podkonta s kontrolno številko) Tretji del sklica, P3, predstavlja številko objave obvestila o naročilu, izjemoma pa referenčno številko naročila, zato je za vsak postopek javnega naročanja drugačen. P3 je sestavljen iz 8 cifer, od tega sta zadnji dve mesti namenjeni navedbi letnice iz številke objave oz. navedbi letnice iz referenčne številke. Med P1 in P2 ter med P2 in P3 se obvezno vpiše vezaj. (podrobnejše informacije na: xxxx://xxx.xx.xxx.xx/xx/xxxxxxx_xxxxxxxx/xxxxxx_xxxxxxx_xxxxxxxxx/xxxxxx_xxxxxxx_xxx_ javnem_narocanju.
34.7. Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik so upravičeni do povračila stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka, v skladu s 70. členom ZPVPJN.
Protikorupcijsko določilo V primeru, da se ugotovi, da je pri izvedbi javnega naročila, na podlagi katerega je sklenjen ta okvirni sporazum ali pri izvajanju tega okvirnega sporazuma kdo v imenu ali na račun izvajalca, predstavniku ali posredniku naročnika ali drugega organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti okvirnega sporazuma ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je naročniku, organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku naročnika, organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, izvajalcu ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta okvirni sporazum ničen. Naročnik bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti okvirnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.
ROKI Kadar je v tej pogodbi določeno, da mora ena stranka kaj storiti v določenem roku po sporočilu druge stranke, začne ta rok teči naslednji dan po prejemu sporočila, če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače. Odgovor na sporočilo je pravočasen, če je s priporočeno pošto odposlan zadnji dan roka.
OSTALE DOLOČBE V primeru, da se ugotovi, da je pri izvedbi javnega naročila, na podlagi katerega je sklenjen ta okvirni sporazum ali pri izvajanju tega okvirnega sporazuma kdo v imenu ali na račun izvajalca, predstavniku ali posredniku naročnika ali drugega organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti iz okvirnega sporazuma ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je naročniku, organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku naročnika, organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, izvajalcu ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta okvirni sporazum ničen. Naročnik bo v primeru ugotovitve o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti tega okvirnega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.
UVODNA DOLOČBA Naročnik je izvedel javno naročilo po postopku oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo in z odločitvijo št. …………………… z dne , sprejeto na podlagi poročila o oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo št. …………………. z dne izbral izvajalca, upoštevajoč določila zakona, ki ureja javno naročanje na infrastrukturnem področju in Pravilnika o izvajanju naročil.
ODSTOP OD POGODBE Pogodbeni stranki sta sporazumni, da lahko naročnik odstopi od pogodbe: če izvajalec po pisnem pozivu naročnika in naknadnem, največ 7 dnevnem roku, z deli ne začne ali jih ob morebitni prekinitvi daljši od 20 dni ne nadaljuje, če izvajalec po svoji krivdi zamuja z deli več kot 20 dni, nastalih zamud po krivdi izvajalca, ki imajo za posledico večjo materialno škodo, če ga nadzorni organ že tekom investicije opozori, da izvajalec izvaja dela nestrokovno in vgrajuje materiale, opremo in naprave, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ali potrjenimi vzorci ali dela izvaja v nasprotju s pravili stroke in dobro prakso ter s tem ogroža varnost delavcev, mimoidočih, stabilnost objekta ali namerno povzroča škodo na objektu, če izven pogodbeno dogovorjenih pogojev in brez soglasja naročnika prepusti izvedbo vseh ali pretežnega dela del podizvajalcem, in naročnik za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi ne da soglasja, je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; zaradi izvajalčevih hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu; je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali njegovega podizvajalca in se kršitev nanaša na dela, ki so predmet te pogodbe; izvajalec ne izpolnjuje okoljskih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju; če izvajalec ne spoštuje določil te pogodbe. Naročnik začne ustrezne postopke za prekinitev te pogodbe tudi v primeru, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti na način, ki je predviden v tej pogodbi. Izvajalec sme odstopiti od pogodbe: če naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, če mu naročnik, tudi po naknadno postavljenem roku, ki ne more biti krajši od 8 (osem) delovnih dni, ne posreduje navodil v zvezi z njegovimi vprašanji, ki so bistvena za izvedbo del, če pride izvajalec v položaj, da ni sposoben opraviti pogodbenih del. Odpoved pogodbe mora biti v vsakem primeru pisna. V odpovedi pogodbe mora biti točno navedeno, na podlagi česa se pogodba prekinja. Če pride do prekinitve te pogodbe po krivdi izvajalca, naročnik nima več nobenih finančnih obveznosti do izvajalca in pogodbenih podizvajalcev, ne glede na obseg opravljenih del.
