STALNE OBLIKE DOPISOV Vzorčne klavzule

STALNE OBLIKE DOPISOV. V blagovnem prometu so pogoste oblike dopisov povpraševanje, ponudba, naročilo, preklic naročila, potrditev naročila, opomin, reklamacija in račun; pri upravnem poslovanju pa vabilo, zapisnik, pogodba, življenjepis, prošnja, pooblastilo in voščilo. Splošni poslovni dopis, splošni uradovalni dopis, vabilo, zapisnik in pogodba so bili opisani v poglavju 4.1 in 4.2, druge oblike pa obravnavamo spodaj.

Related to STALNE OBLIKE DOPISOV

  • ugotovitvene določbe Pogodbeni stranki nesporno ugotavljata, da: - je Xxxxx oseba javnega prava, ki je na podlagi slovenske kohezijske uredbe in pogodbe dolžan opravljati predpisane naloge v okviru načrtovanja evropske kohezijske politike in načina izbora operacij in izvajanja operacij, - predstavljajo sredstva, dodeljena VIZ v skladu s to pogodbo, sredstva kohezijske politike, ki se VIZ na podlagi te pogodbe izplačajo kot sredstva iz proračuna Evropske unije in iz proračuna Republike Slovenije (slovenska udeležba), - je namen sofinanciranja operacij iz sredstev evropske kohezijske politike izključno sofinanciranje tistih upravičenih stroškov in izdatkov izbranih operacij ali njihovih delov, ki niso obremenjene s kršitvami veljavnih predpisov ali te pogodbe, - je javni razpis kot način izbora operacije za dodelitev sredstev potrdilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju ministrstvo), ki nastopa v vlogi organa upravljanja, v pogodbi o sofinanciranju št. C3330-17-249000 izvedbe operacije »Program nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju«, z dne 21.7.2017 - se je VIZ prijavil na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup IKT opreme« v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju (v nadaljnjem besedilu: javni razpis), ki ga je Xxxxx v vlogi posredniškega organa skladno s slovensko kohezijsko uredbo, objavil v 29.9.2017 (UL RS št. 54/2017), - je bil VIZ izbran na javnem razpisu za sofinanciranje dejavnosti »Izgradnja brezžičnih omrežij« in dejavnosti »Nakup IKT opreme« v okviru Programa nadaljnje vzpostavitve IKT infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, - se ta pogodba sklepa na podlagi predpisov in navodil iz 1. člena te pogodbe, ki sta jih pri izvajanju pogodbenih obveznosti dolžni spoštovati obe pogodbeni stranki in njihovo vsebino sprejemata kot del te pogodbe, - se v primeru kolizije med pogodbenimi določbami in pravnimi akti, ki so navedeni 1. členu te pogodbe, uporabijo evropski predpisi in pogoji, pod katerimi EU državi članici, to je Republiki Sloveniji, podeljuje sredstva sofinanciranja in da je VIZ z obveznostmi organov Republike Slovenije, tj. ministrstva v razmerju do EU seznanjen, - je VIZ seznanjen, da s podpisom te pogodbe vstopa v pogodbeno razmerje, ki ga pogodbeni stranki ne moreta oblikovati prosto, ker je pogodba v določenem delu pod javnopravnim režimom, ki odstopa od splošnih pravil pogodbenega prava, - Xxxxx nastopa v pogodbi kot nosilec javnega interesa in pri njegovem uresničevanju razpolaga s pooblastili, ki pomenijo enostransko poseganje v določbe te pogodbe, zlasti v delih, ki se nanašajo na pristojnosti Arnesa in organa upravljanja ter nadzora v zvezi nadzorom nad porabo sredstev in pooblastilom za ta nadzor, - je VIZ seznanjen z obveznostmi in pristojnostmi Republike Slovenije glede deljenega upravljanja med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo za sredstva ESI skladov in da Evropska komisija in Republika Slovenija uporabljata načelo dobrega finančnega poslovanja v skladu s 30. členom Uredbe 966/2012/EU, ki se uporablja za evropski proračun, - je VIZ seznanjen, da se ta pogodba sklepa pod pogoji, določenimi s predpisi in navodili iz 1. člena te pogodbe in da prevzema vse obveznosti, ki bi jih iz te pogodbe imela Republika Slovenija nasproti Evropski komisiji, kakor tudi, da morajo biti vse aktivnosti, ki se podpirajo iz ESI skladov, v skladu z veljavnim pravom EU in nacionalnim pravom v zvezi z njegovo uporabo, - Arnes, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ali drug pristojen organ spremlja in nadzira izvajanje te pogodbe ter namensko porabo sredstev kohezijske politike. Xxxxx lahko za spremljanje, nadzor in evalvacijo operacije ter porabo proračunskih sredstev angažira tudi zunanje izvajalce ali pooblasti druge organe ali institucije, - so vsi udeleženci evropske kohezijske politike dolžni preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti ter poročati o njih kakor tudi izvajati finančne in druge popravke v povezavi z odkritimi posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, - se finančni popravki določijo na posameznih primerih ugotovljenih neupravičenih izdatkov, kadar pa zneska neupravičenih izdatkov ni mogoče natančno določiti, se kot finančni popravek uporabi pavšalni znesek ali ekstrapolirani finančni popravek, - je VIZ seznanjen, da neizvršitev finančnega popravka za Republiko Slovenijo pomeni neupravičeno obremenitev državnega proračuna, kot to določa 85. člen Uredbe 1303/2013/EU, - ima VIZ možnost ugovora zoper vmesna poročila Arnesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa, drugih nadzornih organov, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo javnega razpisa in Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014- 2020, v katerih lahko navaja vsa dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje svoje navedbe, - se VIZ zavezuje ravnati v skladu z ugotovitvami iz končnih poročil Arnesa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa in drugih nadzornih organov, vključenih v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo javnega razpisa in Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, ki se nanašajo na ugotovljene kršitve VIZ pri izvajanju in v zvezi z izvajanjem operacije, kar vključuje tudi izbiro in izvedbo postopka oddaje javnih naročil, - se VIZ zaveže izvršiti finančne popravke v višini in rokih, kot izhajajo iz končnih poročil Arnesa, ministrstva (posredniškega organa), revizijskega organa, Računskega sodišča RS, Evropske komisije ali drugega pristojnega organa, izvršitev celotnega finančnega popravka v določenem roku je bistvena sestavina te pogodbe, - zadržanje izplačil sredstev, finančni popravki in vračilo že izplačanih sredstev za VIZ ne pomenijo nastanka težko nadomestljive škode, - operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v deležu 80,00% ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v deležu 20,00%. Operacija se izvaja v okviru PROGRAMA NADALJNJE VZPOSTAVITVE IKT INFRASTRUKTURE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (SIO-2020) V LETIH 2016-2020, - pomen izrazov, uporabljenih v tej pogodbi, je enak pomenu izrazov, kot jih določa slovenska kohezijska uredba, razen če ta pogodba izrecno določa drugačen pomen posameznega izraza.

  • UVODNE DOLOČBE 1.1 S Splošnimi pogoji poslovanja pri posredovanju v prometu z nepremičninami (v nadaljevanju: Splošni pogoji) se urejajo pravna razmerja med nepremičninsko družbo in naročiteljem. 1.2 Splošni pogoji so sestavni del vsake pogodbe o posredovanju, ki jo nepremičninska družba sklene z naročiteljem. Sestavni del vsake pogodbe o posredovanju sta tudi vsakokrat veljavni cenik storitev nepremičninske družbe in kopija zavarovalne police. 1.3 V primeru, da pogodba o posredovanju vsebuje določila, ki so v nasprotju s temi Splošnimi pogoji, prevladajo določila pogodbe o posredovanju. 1.4 Nepremičninska družba je sprejela zavezo o spoštovanju Kodeksa dobrih poslovnih običajev v prometu z nepremičninami, ki ga je dne 30.08.2011 sprejelo Združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS – Zbornici za poslovanje z nepremičninami (avgust 2011).

  • SPLOŠNE DOLOČBE [1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica). [2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za sledeče zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode: - smrt, - invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna), - invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente, - zlom, izpah in opekline, - prehodna nesposobnost za redno delo, - nastanek stroškov zdravljenja, - nastanitev in zdravljenje v bolnišnici. Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s posebnimi določili na zavarovalni polici. [3] Izrazi, navedeni v splošnih pogojih, pomenijo: - zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; - zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalnine; - ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici; - ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente zavarovalne pogodbe; - upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo; - polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; - zavarovalna vsota - največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči; - premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati po zavarovalni pogodbi; - zavarovalnina - znesek, ki ga izplača zavarovalnica in predstavlja obveznost zavarovalnice za posamezen zavarovalni primer; - zlom - prelom kosti, kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija); - izpah - popolni izpah kosti v sklepu.

  • KONČNE DOLOČBE 18.1 Neizvršitev ali zamuda pri izvršitvi katere koli pravice, zahtevka ali pravnega sredstva SID banke po ali v zvezi s kreditno pogodbo se ne šteje za umik ali odpoved pravici, zahtevku ali pravnemu sredstvu, niti ne bo posamezna ali delna uveljavitev pravice, zahtevka ali pravnega sredstva preprečila nadaljnje ali drugačne uporabe katerekoli druge pravice, zahtevka ali pravnega sredstva po tej ali v zvezi s kreditno pogodbo. Pravice, zahtevki ali pravna sredstva zagotovljena s kreditno pogodbo ne izključujejo uveljavljanja katerih koli drugih pravic, zahtevkov ali pravnih sredstev, ki jih zagotavlja zakon ali podzakonski akti. 18.2 Morebitna neveljavnost katere od določb (ali njenega dela) kreditne pogodbe, nemožnost njene izvršitve kot tudi neurejenost ali pomanjkljiva urejenost posameznega vprašanja v kreditni pogodbi ne vpliva na veljavnost in izvršljivost drugih določb kreditne pogodbe kot celote. V primeru neveljavnosti ali nezmožnosti izvrševanja take določbe ali njenega dela ali neurejenosti posameznega vprašanja v kreditni pogodbi, bo takšno določbo ali pogodbeno praznino nadomestila razlaga ali druga določba, ki je najbližja namenu pogodbenih strank in gospodarskemu namenu kreditne pogodbe v času sklenitve kreditne pogodbe, če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače. 18.3 Kreditojemalec ne more odstopiti pravic oziroma prenesti svojih pravic in obveznosti iz kreditne pogodbe na tretjo osebo. 18.4 Kreditna pogodba se lahko spremeni le ob soglasju obeh pogodbenih strank, s sklenitvijo pisnega dodatka h kreditni pogodbi. Priloge h kreditni pogodbi so njen sestavni del, vključno z vsemi spremembami, dogovorjenimi med pogodbenima strankama. 18.5 Kreditna pogodba je sestavljena in se presoja po pravu Republike Slovenije. 18.6 Za reševanje morebitnih sporov nastalih iz ali v zvezi s kreditno pogodbo, ki jih pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. Ne glede na to lahko XXX banka svoje pravice iz ali v zvezi s kreditno pogodbo uveljavlja pri vsakem drugem za kreditojemalca pristojnem sodišču. 18.7 Kreditna pogodba je sestavljena v Treh ali štirih. enakih izvodih, od katerih kreditojemalec prejme en izvod, SID banka pa Dva ali tri. izvode. 18.8 Kreditna pogodba začne veljati z dnem, ko jo podpišejo pooblaščeni predstavniki obeh pogodbenih strank. Ljubljana, dne [pisemska glava kreditojemalca] (firma/ime in sedež izdajatelja menice) (kraj in datum izdaje izjave in naloga)

  • Posebna določila Za izgubo enega členka palca se prizna polovica, za izgubo enega členka ostalih prstov pa se prizna 1/3 odstotka, ki je določena za ta prst.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • KONČNA DOLOČILA V primeru, če med realizacijo te pogodbe nastanejo spremembe v statusu izvajalca, naročnik odloči o morebitnem prenosu obveznosti na tretjo osebo.

  • ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik je prost zaveze naročanja storitve po tem okvirnem sporazumu, v kolikor nastopijo okoliščine, zaradi katerih bo naročnik odstopil od okvirnega sporazuma. Okoliščine, ki lahko privedejo do odstopa od tega okvirnega sporazuma so zlasti: - neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnega naročanja, - prenehanje opravljanja dejavnosti na strani izvajalca, - neustrezno izpolnjevanje določil tega okvirnega sporazuma, - opravljanje storitve, ki ne ustreza dogovorjeni vrsti storitve in kvalitete le-te, - neupoštevanje dogovorjenih cen posamezne vrste storitve po tem okvirnem sporazumu, - samovoljno povišanje cen posamezne vrste storitve po tem okvirnem sporazumu, - nespoštovanje/kršitev določil tega okvirnega sporazuma. Naročnik lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odstopi od tega okvirnega sporazuma z odpovednim rokom deset dni, razen v primeru prve, druge, tretje in sedme alineje prvega odstavka tega člena, ko ima naročnik pravico odstopiti od tega okvirnega sporazuma brez odpovednega roka. V primeru neizpolnjevanja določil tega okvirnega sporazuma s strani naročnika, ki se nanaša na plačilo opravljene storitve, ima izvajalec pravico odstopiti od tega okvirnega sporazuma, o čemer mora pisno obvestiti naročnika, in sicer najmanj 15 dni pred nameravanim odstopom. Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko naročnik brez razloga odpove okvirni sporazum z odpovednim rokom štirih mesecev, izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega ali kakršnegakoli drugega zahtevka zoper naročnika. V vseh primerih pošiljanja odstopnih izjav po tem členu, priporočeno po pošti, začne teči odpovedni rok naslednji dan od dneva prejema odstopne izjave. Če odstopne izjave ni mogoče vročiti, šteje, da je bila prejeta petnajsti dan po njenem pošiljanju.

  • Uvodna določila 1.1. Ta dokument določa obvezne in nujne vsebine kreditnih pogodb Finančne institucije, kot kreditodajalke, s Končnimi prejemniki, kot kreditojemalci, na katere se z izboljšanjem njihovega dostopa do dolžniških virov financiranja in/ali z ugodnejšimi pogoji zadolževanja prenaša finančna korist, ki izvira iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, s katerimi v okviru Sklada skladov upravlja SID banka in ki primarno zagotavljajo kritje tveganja izgube iz naslova unovčenja jamstev iz Pogodbe o udeležbi brez financiranja.

  • IZJAVA O UDELEŽBI FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB V LASTNIŠTVU GOSPODARSKEGA SUBJEKTA Priloga 3/1