Upravni odbor Vzorčne klavzule

Upravni odbor. 7.3.1. Upravni odbor je organ upravljanja SRIP ToP. Upravni odbor ima naslednje pristojnosti: • sklicuje Skupščino in pripravlja gradivo za seje skupščine ter akte SRIP ToP, • pripravlja predloge sklepov Skupščine, • skrbi za izvajanje sklepov Skupščine, • na predlog Direktorja imenuje in razrešuje koordinatorje horizontalnih mrež in vertikalnih verig vrednosti, • na predlog Programskega sveta odloča o samostojnosti horizontalnih mrež in vertikalnih verig vrednosti in odloča o ukinitvi, preoblikovanju in preklicu samostojnosti horizontalnih mrež in vertikalnih verig vrednosti, • odloča o vključevanju novih upravičencev v SRIP ToP, • nadzoruje delovanje SRIP ToP, • obravnava in predlaga skupščini program dela in poročila o njegovi izvedbi, • potrjuje akcijske načrte in finančne načrte SRIP ToP, ki so sestavljeni iz akcijskih in finančnih načrtov vseh upravičencev v SRIP ToP, • obravnava in potrjuje letne poslovne načrte za realizacijo akcijskih načrtov posameznih upravičencev ter obravnava njihovo izvajanje vsaj dvakrat letno, • potrjuje formiranje ekspertnih skupin za različna področja, • vzpostavlja in ukinja podporne enote oz. procese SRIP ToP, • potrjuje nova članstva v SRIP ToP, • opravlja nadzor nad finančnim poslovanjem ter namensko rabo sredstev, • sprejema druge odločitve v skladu s programom dela in sklepi Skupščine.
Upravni odbor. 9.1. Upravni odbor je organ odločanja in upravljanja ter najvišji izvršilni organ LAS, ki ga sestavljajo: - štirje predstavniki javnega sektorja (občin, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov ali drugih oseb javnega prava), - štirje predstavniki gospodarskega sektorja (gospodarskih družb, oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, kmetov, ki opravljajo tržno dejavnost, ali drugih pravnih oseb zasebnega prava, ustanovljenih za ustvarjanje ali delitev dobička), - štirje predstavniki zasebnega sektorja (društev, zasebnih zavodov, ustanov in drugih nevladnih organizacije oziroma pravnih oseb zasebnega prava, ki niso ustanovljene za namene ustvarjanja ali delitve dobička, kmetov, ki ne opravljajo dejavnosti na trgu, in posameznikov).
Upravni odbor. 9.1. Upravni odbor je organ odločanja in upravljanja ter najvišji izvršilni organ LAS, ki ga sestavljajo: - deset predstavnikov javnega sektorja (občin), - šest predstavnikov gospodarskega sektorja (gospodarskih družb, oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, kmetov, ki opravljajo tržno dejavnost, ali drugih pravnih oseb zasebnega prava, ustanovljenih za ustvarjanje ali delitev dobička), - pet predstavnikov zasebnega sektorja (društev, zasebnih zavodov, ustanov in drugih nevladnih organizacij oziroma pravnih oseb zasebnega prava, ki niso ustanovljene za namene ustvarjanja ali delitve dobička, kmetov, ki ne opravljajo dejavnosti na trgu, in posameznikov).
Upravni odbor. Upravni odbor sheme sestavljajo po en predstavnik ustanoviteljev oz. sovlagateljev GSK (občine, ostale institucije). Predstavnika v upravnem odboru ter trajanje mandata določijo ustanovitelji oz. sovlagatelji sami. Mandat predstavnika v upravnem odboru preneha z dnem izstopa ustanovitelja oz. sovlagatelja iz GSK. Upravni odbor ima naslednje pristojnosti: - sprejema pravilnik delovanja GSK, - izvoli člane kreditnega odbora, - določi temeljne kriterije za dodeljevanje kreditov in garancij, - potrdi zaključne račune poslovanja. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino glasov. Upravni odbor imenuje izmed svojih članov predsednika in podpredsednika z dvotretjinsko večino. Mandat predsednika in podpredsednika traja 2 leti z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Pristojnosti predsednika (oz. podpredsednika v primeru nadomeščanja predsednika) upravnega odbora so: - sklicuje upravni odbor, - vodi sejo upravnega odbora, - opravlja ostale naloge za shemo za katere ga pooblasti upravni odbor. Gradiva za Upravni odbor pripravlja RRA Koroška. Za realizacijo sklepov je odgovorna RRA Koroška. Upravni odbor se sestane najmanj enkrat letno ob sprejemu in potrditvi zaključnih računov. Sicer pa se upravni odbor sestaja vedno, ko je potrebno spremeniti pravilnik delovanja sheme.
Upravni odbor. 10.1. Upravni odbor je organ odločanja in upravljanja ter najvišji izvršilni organ LAS, ki ga sestavljajo: - dva predstavnika javnega sektorja (občin, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih xxxxxxx, javnih skladov ali drugih oseb javnega prava), - dva predstavnika gospodarskega sektorja (gospodarskih družb, oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, kmetov, ki opravljajo tržno dejavnost, ali drugih pravnih oseb zasebnega prava, ustanovljenih za ustvarjanje ali delitev dobička), - dva predstavnika zasebnega sektorja (društev, zasebnih zavodov, ustanov in drugih nevladnih organizacije oziroma pravnih oseb zasebnega prava, ki niso ustanovljene za namene ustvarjanja ali delitve dobička, kmetov, ki ne opravljajo dejavnosti na trgu, in posameznikov).
Upravni odbor. 11. člen

Related to Upravni odbor

  • Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Če mora imeti gospodarski subjekt določeno dovoljenje ali biti član določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravlja določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njega zahteva, da predloži dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu. Gospodarski subjekt izpolni zahtevo s predložitvijo *.pdf datoteke izpolnjene in podpisane priloge 3.

  • Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

  • Uporaba zmogljivosti drugih subjektov Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo ponudnika in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. Naročnik bo v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveril, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik bo od gospodarskega subjekta zahteval zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev. Če ponudnik uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov. izpolnjeno in podpisano prilogo 3, izpolnjeno in podpisano prilogo 3/1, izpolnjeno in podpisano prilogo 3/2, izpolnjeno in podpisano prilogo 4/1, izpolnjeno in podpisano prilogo 4/2, izpolnjeno in podpisano prilogo 6. Gospodarski subjekt (ponudnik, posamezni član skupine ponudnikov v okviru skupne ponudbe, podizvajalec, subjekt katerega ponudnik uporablja zmogljivost), ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, mora posamezno sposobnost dokazovati v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije ter v skladu z določili ZJN-3 in ta dokazila priložiti k ponudbi. Ponudnik, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, mora v Prilogi 1 (Podatki o ponudniku), imenovati pooblaščenca za vročanje v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku ZUP-UPB2 (Ur. l. RS 24/06, s spremembami), preko katerega bo potekala vsa korespondenca med naročnikom in ponudnikom iz tujine.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Ponudba s podizvajalci Če bo ponudnik izvajal javno naročilo gradnje ali storitve ali blaga s podizvajalci, mora v ponudbi (na obrazcu ESPD) navesti: - vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podiz- vajanje, - kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, - izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter - priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor bodo pri podizvajalcu obstajali razlogi za izključitev iz poglavja 8.1 »Xxxxxxx za izključitev« teh navodil, bo naročnik podizvajalca zavrnil. Ponudnik mora za posameznega podizvajalca priložiti enaka dokazila za izpolnjevanje pogojev, določenih v prejšnjem stavku, kot jih mora priložiti zase. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve ali blaga naročnika obvestiti o morebitnih spremembah in poslati informacije o novih podizvajal- cih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji. Le če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo pod- izvajalcu obvezno v skladu z ZJN-3 in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, mora naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Izbrani ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo naročila.

  • OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK 21. člen V okviru izpolnjevanja svojih obveznosti po tej pogodbi je dolžan izvajalec: − z naročnikom skleniti Pisni sporazum za določitev skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: Pisni sporazum), v katerem se določi skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev na delovišču ter določi odgovorne osebe naročnika in izvajalca; − z naročnikom pred začetkom izvajanja pogodbenih del določiti konkretne skupne varnostne ukrepe iz Pisnega sporazuma; − obvezno spoštovati določila »Varnostnega načrta«; − pridobiti vsa druga soglasja, ki so potrebna za izvajanje pogodbenih del in niso bila predmet upravnega postopka za pridobitev pravnomočnega upravnega dovoljenja; − pisno obvestiti naročnika o datumu pričetka izvajanja pogodbenih del; − obseg in vrsto pogodbenih del terminsko uskladiti z naročnikom; − zavarovati svojo opremo in opremo dobaviteljev, ki bo vgrajena proti vsem rizikom do predaje objekta naročniku; − zavarovati delovno osebje in svoje naprave; − strokovno pravilno, kvalitetno in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi, gradbenimi normativi ter z običaji stroke izvesti pogodbena dela po potrjeni tehnični dokumentaciji in po popisu pogodbenih del; − ves čas gradnje voditi gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik v skladu z zakonom, ki ureja gradnjo, predstavnika pogodbenih strank jo podpisujeta sproti; − na gradbišču izvajati varnostne ukrepe po veljavni zakonodaji tako za delavce, naprave in material ter za vse mimoidoče; − poravnati vso morebitno nastalo škodo, ki bi jo med izvajanjem del povzročil na objektu naročnika ali tretjim osebam, − po zaključku del očistiti gradbišče in obvestiti naročnika o končanju pogodbenih del; − obvestiti naročnika o nastopu okoliščin, ki utegnejo vplivati na vsebinsko in terminsko izvršitev predmeta pogodbe; − odpravljati vse pomanjkljivosti, na katere bo opozoril naročnik; − pripraviti in naročniki izročiti vso potrebno dokumentacijo; − izročiti naročniku uporabno dovoljenje; − na vsaki natančno specificirani izstavljeni situaciji navesti tudi številko pisnega nabavnega naročila naročnika. Izvajalec odgovarja za neposredno škodo, ki nastane naročniku in tretjim osebam in izvira iz njegovega dela in njegovih obveznosti po tej pogodbi.

  • PODATKI O PONUDNIKU POLNI NAZIV IN FIRMA PONUDNIKA: NASLOV PONUDNIKA: TELEFON: IDENTIFIKACIJSKA (DAVČNA) ŠTEVILKA PONUDNIKA: MATIČNA ŠTEVILKA PONUDNIKA: ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: ODGOVORNA OSEBA ZA PODPIS POGODBE: ZAKONITI ZASTOPNIKI PONUDNIKA Kraj in datum: Ponudnik: Podpis: Ponudnik predloži obrazec Ponudbeni predračun v 2. fazi v razdelek »Predračun«.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izvajalec mora najkasneje v petnajstih (15) dneh po sklenitvi pogodbe naročniku izročiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje kot finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v naslednji obliki: Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, izdelana po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, z valuto plačila 15 koledarskih dni od prejema zahteve upravičenca. Bančna garancija mora vsebovati določilo, iz katerega jasno izhaja, da za bančno garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdane pri MTZ pod št. 758 Predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pogoj za veljavnost te pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo pogodbenih del, vrednost, kvaliteta in količina (kar naročnik in izvajalec uredita z dodatkom k pogodbi), mora izvajalec, na lastne stroške / v sklopu pogodbene cene, predložiti v roku petnajst (15) dni, od podpisa dodatka k tej pogodbi, novo ustrezno finančno zavarovanje z novim rokom trajanja le tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma novo finančno zavarovanje s spremenjeno višino garantiranega zneska v skladu s spremembo pogodbene cene. V kolikor finančno zavarovanje ni podaljšano do roka, ki ga določi naročnik, ima naročnik pravico unovčiti obstoječe finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči v naslednjih primerih, če: izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno s pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in roku ter v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo; izvajalec po svoji krivdi odstopi od pogodbe, naročnik po krivdi izvajalca odstopi od pogodbe, naročnik med izvajanjem del ugotovi, da dela dejansko izvaja subjekt, ki ni izvajalec, priglašeni podizvajalec ali partner v skupnem nastopu (kadar ponudnik oddaja ponudbo v skupnem nastopu); izvajalec naročniku povzroči škodo, ki je ne povrne v roku 8 dni po pozivu naročnika, izvajalec naročniku poda zavajajoče ali lažne informacije, podatke ali dokumente, zaradi česar mora naročnik javno naročilo razveljaviti ali modificirati, izvajalec v roku, ki ga določi naročnik, ne odpravi morebitnih pomanjkljivosti, izvajalec naročniku ne predloži ustreznega finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku, izvajalec naročniku v roku ne izroči novo/podaljšano/spremenjeno finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti in potrdilo o plačilu premije za zavarovalno polico, če izvajalec ne predloži novega terminskega plana ali če iz predloženega terminskega plana izhaja, da rok za dokončanje del ne more biti dosežen, če se na zahtevo naročnika, v primernem roku, ki ga določi naročnik v primopredajnem zapisniku, ugotovljene pomanjkljivosti in/ali napake ne odpravijo. izvajalec ni poplačal potrjenih obveznosti do podizvajalcev, v drugih primerih, kot to določa pogodba.

  • INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 24. 6. 2021 in se bo začelo ob 9:01 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx/x-xxxxxx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga je ponudnik naložil v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.

  • PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK 16. člen Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo predmeta te pogodbe ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe, z namenom, da se omogoči nemoteno izvajanje storitev po tej pogodbi.