Večbesedna poimenovanja Vzorčne klavzule

Večbesedna poimenovanja. Dvojne priimke ter vzdevke pišemo s stičnim ali nestičnim vezajem ali brez vezaja Sklanjamo tako moško ime kot priimek; prav tako naziv (profesor Xxxxx Xxxxxx/profesorja Xxxxxx Xxxxxxx). Ženskih priimkov ne sklanjamo. Stilistično je mogoče poimenovanje s svojilno obliko (ga. Zupaničeva). Če večbesedno poimenovanje sestoji iz besed, ki se ujemajo, sklanjamo vse besede (Veliko Mlačevo/Velikega Mlačevega, Grgarske Ravne/Grgarskih Raven). Izjema so tuja poimenovanja, pri katerih navadno sklanjamo samo zadnjo sestavino (New York/New Yorka, Buenos Aires/Buenos Airesa). Pri slovanskih imenih lahko sklanjamo oboje, seveda s slovenskimi končnicami (Češke Budjejovice/Čeških Budjejovic, Novi Pazar/Novega Pazarja).

Related to Večbesedna poimenovanja

  • Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

  • PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik in izvajalec sklepata ta okvirni sporazum za izvajanje povpraševanj v postopkih izbora izvajalcev za izvajanje posameznih investicij (v nadaljevanju posamezna naročila), ki jih bo v obdobju trajanja okvirnega sporazuma naročal naročnik. Na podlagi okvirnega sporazuma bodo izvedena povpraševanja in oddana posamezna naročila investicij na področju kolesarskih stez, javnih poti, cest in/ali hodnikov za pešce v upravljanju Občine Šoštanj in krajevnih skupnosti. Posamezno naročilo lahko zajema hkrati tudi druge pripadajoče ukrepe (npr. izgradnja ali prenova fekalne, meteorne, kabelske ali druge kanalizacije, ureditev prometne signalizacije in opreme, ureditev ostalih elementov cestnega sveta, itd.). Iz okvirnega sporazuma so izvzete sanacije vozišč, ki hkrati zajemajo izgradnjo ali rekonstrukcijo mostov. S podpisom okvirnega sporazuma bodo vsi ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, pridobili pravico, da oddajo ponudbe, kadar bo naročnik razpisal povpraševanje na podlagi tega okvirnega sporazuma. Na podlagi vsakokratnega povpraševanja bo posamezno naročilo oddano ponudniku, ki bo skladno z merili predložil najugodnejšo ponudbo, s katerim bo tudi sklenjena pogodba po vzorcu iz te dokumentacije. Naročnik se ne zavezuje, da bo za vsako povpraševanje, ki izpolnjuje kriterije iz prejšnjega odstavka, pridobival ponudbe v okviru tega javnega naročila, ampak lahko eno ali več posameznih naročil odda v okviru ločenega javnega naročila. Naročnik se ne zavezuje oddati določenega minimalnega števila povpraševanj in naročil, saj je število bodočih povpraševanj in naročil objektivno nedoločljivo in je odvisno od višine zagotovljenih sredstev, potreb naročnika ter hitrosti pridobitve predpisane dokumentacije. Ponudniki ponudbo za sklenitev okvirnega sporazuma podajajo z zavedanjem, da naročnik ne bo povrnil stroškov priprave ponudbe ali nastale škode v primeru, da ne odda povpraševanj ali naročil v času veljavnosti okvirnega sporazuma ali v primeru, da pride do predčasnega razdora veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik lahko kadarkoli v fazi veljavnosti okvirnega sporazuma od ponudnika zahteva izkazovanje razpolaganja z zadostno mehanizacijo in zadostnim številom kadrov za izvajanje predmeta okvirnega sporazuma. V primeru, da izvajalec ne izkaže razpolaganja z zadostno mehanizacijo ali zadostnim številom kadrov, mu naročnik ni dolžan posredovati povpraševanja za naročila.

  • Uporaba zmogljivosti drugih subjektov Ponudnik lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo ponudnika in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen. Naročnik bo v skladu s 77., 79. in 80. členom ZJN-3 preveril, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev. Naročnik bo od gospodarskega subjekta zahteval zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta tudi, če v zvezi z njim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev. Če ponudnik uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročnik zahteva, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila. Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov. – izpolnjeno in podpisano prilogo 3, – izpolnjeno in podpisano prilogo 3/1, – izpolnjeno in podpisano prilogo 3/2, – izpolnjeno in podpisano prilogo 4/1, – izpolnjeno in podpisano prilogo 4/2, – izpolnjeno in podpisano prilogo 6.

  • Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU. Če mora imeti gospodarski subjekt določeno dovoljenje ali biti član določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravlja določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njega zahteva, da predloži dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu. Gospodarski subjekt izpolni zahtevo s predložitvijo *.pdf datoteke izpolnjene in podpisane priloge 3.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • POGODBENA KAZEN V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne pripravi medijskih planov v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila za posamezni naročeni medijski plan za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila za posamezno naročeni medijski plan. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne realizira naročila oziroma zakupa medija v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila zakupa medija za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila. Če bi izvajalec z izpolnitvijo obveznosti po tem okvirnem sporazumu zamujal, bo naročnik ob sprejemu izpolnitve obveznosti izrecno izjavil, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega medijskega plana ne pripravi (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti vsakega posameznega naročila medijskega plana. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega zakupa medija ne izpolni (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti za vsako posamezno neizpolnjeno storitev. Če izvajalec obveznosti iz okvirnega sporazuma ne bi izpolnil, ga bo naročnik obvestil, ali zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti ali plačilo pogodbene kazni. Če bi izvajalec zamudil ali ne izpolnil posameznega naročila iz predhodnih odstavkov, ki za naročnika predstavlja zakonsko obvezo, o čemer ga je naročnik vnaprej obvestil, se vrednosti zgoraj navedenih promilov in odstotkov zvišajo za 5 (na 15 %o oziroma 15%). Pogodbena kazen se obračuna in se za plačilo izstavi račun.

  • PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo del ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe.

  • ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik je prost zaveze naročanja storitve po tem okvirnem sporazumu, v kolikor nastopijo okoliščine, zaradi katerih bo naročnik odstopil od okvirnega sporazuma. Okoliščine, ki lahko privedejo do odstopa od tega okvirnega sporazuma so zlasti: - neizpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnega naročanja, - prenehanje opravljanja dejavnosti na strani izvajalca, - neustrezno izpolnjevanje določil tega okvirnega sporazuma, - opravljanje storitve, ki ne ustreza dogovorjeni vrsti storitve in kvalitete le-te, - neupoštevanje dogovorjenih cen posamezne vrste storitve po tem okvirnem sporazumu, - samovoljno povišanje cen posamezne vrste storitve po tem okvirnem sporazumu, - nespoštovanje/kršitev določil tega okvirnega sporazuma. Naročnik lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odstopi od tega okvirnega sporazuma z odpovednim rokom deset dni, razen v primeru prve, druge, tretje in sedme alineje prvega odstavka tega člena, ko ima naročnik pravico odstopiti od tega okvirnega sporazuma brez odpovednega roka. V primeru neizpolnjevanja določil tega okvirnega sporazuma s strani naročnika, ki se nanaša na plačilo opravljene storitve, ima izvajalec pravico odstopiti od tega okvirnega sporazuma, o čemer mora pisno obvestiti naročnika, in sicer najmanj 15 dni pred nameravanim odstopom. Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko naročnik brez razloga odpove okvirni sporazum z odpovednim rokom štirih mesecev, izvajalec v tem primeru ni upravičen do odškodninskega ali kakršnegakoli drugega zahtevka zoper naročnika. V vseh primerih pošiljanja odstopnih izjav po tem členu, priporočeno po pošti, začne teči odpovedni rok naslednji dan od dneva prejema odstopne izjave. Če odstopne izjave ni mogoče vročiti, šteje, da je bila prejeta petnajsti dan po njenem pošiljanju.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • Ponudbena cena Cene morajo biti izražene v evrih ter morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve, morebitne trošarine, takse, prevoze, zavarovanja, montaže, dobave, vgradnje, prevoze franco gradbišče, razvoz, raznos, izolacijo kovinskih spojev, izolacijski premazi, rezanje cevi, drobni in vezni material idr.) in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. Cene za posamezne postavke morajo biti fiksne in nespremenljive za ves čas gradnje. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita zgolj za znižanje ponudbenih cen. Gospodarski subjekt ni upravičen do podražitev. V obrazec ponudbe se vpiše končno ponudbeno vrednost. Izvedena dela se bodo obračunala po načelu »obračun po dejanskih količinah, potrjenih s strani nadzornega organa«. Cene na enoto ponudbenih del morajo biti fiksne in nespremenljive do konca izvajanja predmetnega javnega naročila. V končni ponudbeni ceni so zajeti tudi vsi stroški za izvedbo dogovorjenih del, predvidenih s projektno dokumentacijo, pa tudi dela, ki s projektno dokumentacijo niso predvidena, so pa predpisana z veljavnimi predpisi, soglasji in pravili stroke, ali če so potrebna za zagotovitev varnosti, stabilnosti in funkcionalnosti objekta. V enotne ponudbene cene mora ponudnik vključiti tudi ceno za potrebno ureditev gradbišča, kot so opozorilne table, deponija za gradbene odpadke ter vse manipulativne in ostale stroške (denimo zapore cest, potrebna dovoljenja za dela ipd.), ki jih bo imel ponudnik pri izvedbi predmeta javnega naročila. Cena ponudbe se oblikuje na osnovi popisa del s količinami in cenami. Cene/enoto določi ponudnik. Ob tem pa mora ponudnik ob oblikovanju cen upoštevati tudi vse zahteve iz te točke pod odstavkom »CENA NA ENOTO«. Ponudnik mora izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz predmetne razpisne dokumentacije. Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna. Gospodarski subjekt ne bo uveljavljal nobenih pomanjkljivih popisov; iz naslova naknadno ugotovljenih pomanjkljivih popisov, ne bo uveljavljal razlik v ceni, ali podaljšanja pogodbenega roka za zaključek del, ali kakršnihkoli drugih zahtev. Nepoznavanje razmer ne more biti razlog za uveljavljanje raznih dodatnih stroškov in podaljšanje roka izvedbe. Ponudbena cena obsega izvedbo vseh naročenih del tako, da: a) bodo izpolnjeni pogoji za oddajo del iz te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, b) bodo dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo in njenimi sestavnimi deli, c) izvajalec zagotovi (za vsa svoja izvedena dela) vso potrebno dokumentacijo o izvedenih delih za uspešno primopredajo objekta. Če se med izvedbo pokaže potreba po izvedbi drugih del (npr. zunanja ureditev, povečan obseg del na komunalni ureditvi, ki je pogojen z zahtevami tretje osebe in nad izvedbo teh del naročnik in izvajalec nimata vpliva) na istem gradbišču, bo izvajalec le ta prevzel pod istimi pogoji kot dela iz osnovne pogodbe; za enaka ali podobna dela, kot so dogovorjena po tej pogodbi, bo cene obračunal po cenah iz pogodbenega predračuna; za ostala dela, ki niso podobna delom iz pogodbenega predračuna, pa se bo oddaja javnega naročila, nadaljevala v skladu z določbami veljavne javnonaročniške zakonodaje.