ZAHTEVEK ZA ZAVAROVANJE NEDELNIČARSKEGA POSOJILA - DOKONČNI
ZAUPNO
ZAUPNO – osebni podatki
ZAHTEVEK ZA ZAVAROVANJE
NEDELNIČARSKEGA POSOJILA - DOKONČNI
S tem zahtevkom vlagamo ponudbo za sklenitev zavarovalne police za zavarovanje investicij po Splošnih pogojih zavarovanja nedelničarskih posojil (INVEST-POS-ND-I/21) za namen zavarovanja nedelničarskega posojila po posojilni/kreditni pogodbi (v nadaljevanju: kredit), sklenjeni med zavarovancem in družbo v tujini v lasti slovenske družbe.
Zahtevek za zavarovanje mora biti prejet pred nastankom rizikov, ki jih želi vlagatelj zavarovati, t.j. praviloma pred črpanjem kredita. V vsakem primeru se priporoča vložitev zahtevka v čim zgodnejši fazi posla. Že izvršene investicije se namreč zavarujejo le ob izpolnitvi določenih dodatnih pogojev.
Podatki in okoliščine, ki jih zavarovalec/zavarovanec navaja v zahtevku, so podlaga za oceno tveganja in možnost zavarovanja predlaganega posojila, zato naj bodo podatki točni in popolni. Zahtevek je sestavni del zavarovalne pogodbe.
Če se ob morebitnem nastanku škodnega primera izkaže, da okoliščine in podatki, na podlagi katerih je Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: SID) sprejela odločitev o zavarovanju posojila, odstopajo od tistih, ki so bili navedeni v zahtevku, sme SID zavrniti izplačilo zavarovalnine oziroma zahtevati vračilo le-te, če jo je že izplačala.
Izpolnitev in predložitev tega zahtevka XXX ne zavezuje k izdaji zavarovalne police in tudi zavarovanca ne zavezuje, da s XXX zavarovalno polico podpiše.
Če po morebitnih nasprotnih predlogih in/ali pogojih SID te ponudbe v s strani SID danih naknadnih rokih za dopolnitev zahtevka ustrezno ne dopolnimo, se šteje, da od nje odstopamo.
SID bo z informacijami, danimi v tem zahtevku ravnala kot z zaupnimi podatki in jih, razen z vlagateljevim in zavarovančevim soglasjem, izven SID ne bo razkrivala.
V kolikor bi potrebovali pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem zahtevka, lahko pokličete na telefonsko številko 01 2007 540 ali pošljite elektronsko sporočilo na xxxxxxxxxxx@xxx.xx.
Izpolnjeni in podpisani zahtevek pošljite na elektronski naslov xxxxxxxxxxx@xxx.xx ali na naslov: SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana, Oddelek za zavarovanje kreditov in investicij, Xxxxxxxx Xxxxxxxxxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx.
ZAHTEVEK
Vlagatelj xxxxxxxx0 |
- Zavarovanec - Zavarovalec
Podatki zavarovalca: Naziv in sedež:
Davčna št.:
Kontaktna oseba: (e-naslov, tel. št.)
Razmerje z investitorjem in/ali zavarovancem:
|
Zahtevani dokument |
- Obljuba2 - Polica3
|
Želeno kritje rizikov
|
Nekomercialni riziki:
Komercialni riziki – insolventnost
Riziko podaljšane zamude plačila
|
Želeni odstotek zavarovalnega kritja (do maksimalno 95 %) |
|
Želena zavarovalna vsota4 |
|
Trajanje zavarovanja5 |
|
KREDITODAJALEC/ZAVAROVANEC6
Naziv in sedež
|
|
Davčna št. |
|
Kontaktna oseba (e-naslov, tel. št.) |
|
Ime in priimek zakonitih zastopnikov / prokuristov |
|
Ime in priimek članov organov nadzora |
|
Lastniška struktura7 |
|
Izkušnje
|
Izkušnje s takimi ali podobnimi posli in poznavanje trga:
|
INVESTITOR (SLOVENSKI LASTNIK PROJEKTNEGA PODJETJA V TUJINI)
Naziv in sedež
|
|
Davčna številka |
|
Osnovna dejavnost (NACE) |
|
Lastniška struktura8 |
|
Boniteta
|
Bonitetno poročilo investitorja: - je priloženo (sprejemljivost poročila potrdi SID), - želimo, da ga SID pridobi za račun vlagatelja zahtevka.
|
Dosedanje izkušnje in druge razpoložljive informacije9 |
|
PROJEKTNO PODJETJE (KREDITOJEMALEC) – OSNOVNI DOLŽNIK
Naziv in sedež
|
|
Zakoniti zastopnik/prokurist |
|
Člani organa nadzora |
|
Davčna številka |
|
Osnovna dejavnost (NACE) |
|
Lastniška struktura10 |
|
Boniteta
|
Bonitetno poročilo projektnega podjetja: - je priloženo (sprejemljivost poročila potrdi SID), - želimo, da ga SID pridobi za račun vlagatelja zahtevka.
|
Opis investicijskega projekta11 |
|
Ekonomska upravičenost projekta12 |
Dokumenti, ki izkazujejo ekonomsko upravičenost projekta: - niso razpoložljivi oziroma glede na vrsto in velikost posla niso relevantni, - so priloženi, - jih predložimo naknadno. |
Dosedanje izkušnje in druge razpoložljive informacije13 |
|
Investiralo |
se je se bo |
Načrtovan(i) datum(i) investiranja |
|
PREDMET ZAVAROVANJA
Kreditna pogodba (posojilo) |
Naziv in št. pogodbe ter datum sklenitve14:
|
Namen kredita (posojila)15 |
|
Glavnica in valuta kredita
|
|
Redne pogodbene obresti |
Vključitev rednih pogodbenih obresti v zavarovalno vsoto16: - da - ne
Redna pogodbena obrestna mera:
Višina ocenjenih obresti za zavarovanje:
Xxx se lahko po pogodbi redne pogodbene obresti spremenijo? - da - ne
Če da, obrazložite:
|
Črpanje kredita |
Predvidoma od do (najdaljša možna doba črpanja)
Način črpanja kredita: - enkratno črpanje kredita - večkratno črpanje kredita
|
Odplačevanje kredita
|
Datum dospelosti prvega obroka (odlog plačila glavnice): mesecev od dne oz. najkasneje dne
Datum dospelosti zadnjega obroka:
Število obrokov:
Znesek posameznega obroka:
Frekvenca obrokov: - mesečno - četrtletno - polletno - različno (obrazložitev)
|
Provizije in drugi stroški kredita
|
|
Dogovorjena zavarovanja |
1 Hipoteka na nepremičnini: - da - ne
Če da, navedite: - hipoteka - maksimalna hipoteka
Opis zastavljene nepremičnine: ID znak: Vrednost nepremičnine: Višina terjatve zavarovanca zavarovane s hipoteko: Vrstni red hipoteke: Obremenjenost nepremičnine:
Notarski zapis kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju kredita: - da - ne
2 Menice - da - ne
Če da, navedite: bianco podpisanih menic izvoznika z nepreklicno izjavo in pooblastilom za njihovo izpolnitev
3 Poroštvo
- fizična oseba Ime in priimek: , stalni naslov: , davčna št./EMŠO:
- pravna oseba Naziv in sedež: Zakoniti zastopnik/prokurist: Člani organa nadzora: Davčna številka: Osnovna dejavnost (NACE): Lastniška struktura: Povezane osebe (preko pravnih ali fizičnih oseb), razmerje in lastniški delež: Izkušnje in druge razpoložljive informacije:
Bonitetno poročilo tujega drugega dolžnika: - je priloženo (sprejemljivost poročila potrdi SID), - želimo, da ga SID pridobi za račun vlagatelja zahtevka.
4 Drugo - da - ne
Če da, navedite:
|
Zaveze osnovnega dolžnika
|
Pari passu klavzula: Negative pledge klavzula: - da - da - ne - ne
Finančne in druge zaveze dogovorjene v kreditni pogodbi:
|
Pravo in pristojnost reševanja sporov |
Dogovorjeno pravo:
Xxxxxxx pristojno sodišče/arbitraža:
|
Plačilo premije17 |
- Šestmesečno vnaprej |
OKOLJEVARSTVO IN SOCIALNA POLITIKA18
Občutljivi sektorji/območja |
Ali je investicijski projekt povezan z občutljivim sektorjem?19 - Da - Ne
Ali je investicijski projekt lociran na občutljivem območju ali v njegovi neposredni bližini?20 - Da - Xx
|
||||||
|
Xxx so predvideni škodljivi vplivi projekta na okolje? - Da - Ne
Kateri?
Ali ima projekt pozitivne učinke na okolje?
Ali so v zvezi s projektom spoštovane vse temeljne zahteve v zvezi pravic iz dela.21 - Da - Ne
Ali se projekt odvija skladno z mednarodnimi smernicami o prepovedi dela otrok in prisilnega dela.22 - Da - Ne
Ali je projekt povezan s pridobivanjem zemljišč in lahko implicira morebitno prisilno preseljevanje?23 - Da - Ne
Ali projekt na kakršen koli način vpliva na kulturno dediščino nekega področja?24 - Da - Ne
Ali projekt na kakršen koli način vpliva na avtohtona ljudstva oziroma na njihov življenjski slog?25 - Da - Ne
Ali ima projekt kakšne druge negativne družbeno - socialne vplive? - Da - Ne
Če da, katere? |
||||||
Ali je bila narejena študija vplivov na okolje? (Priložite kopijo študije oziroma obrazložite kdaj (če bo) narejena) |
|
||||||
Ali bo projekt upošteval okoljska/zdravstvena/varstvena vodila oz. predpise |
|
INVESTITORJEVI/XXXXXXXXXXXXX ODNOSI/RAZMERJA Z XXXXX XXXXXXXXXXXX
A. Sporazumi z državo gostiteljico
|
|
Na kratko navedite in opišite vse pogodbe in sporazume z državo/vlado države gostiteljice, ki zadevajo projekt ter priložite kopije dokumentov (meddržavni sporazum RS z državo gostiteljico ni treba prilagati)
|
|
Na kratko opišite relevantne predpise v državi gostiteljici, ki bi lahko vplivali na investicijo
|
|
Ali ima projektno podjetje pri lokalni banki pravico odpreti devizni račun
|
Ne Da. Če DA, obrazložitev vrsto računa (npr. offshore, onshore, ipd.):
|
B. Soglasja in dovoljenja države gostiteljice
|
|
Xxxxxx soglasja vlade države gostiteljice so potrebna pred začetkom oz. po začetku investiranja oz. za realizacijo zavarovanega posla/kredita |
|
Ali je bilo za soglasje zaprošeno |
Da. Datum: Ne
|
Ali je bilo soglasje prejeto |
Da. Datum: Ne
|
C. Spori/škode
|
|
Xxx je oz. je bil investitor/zavarovanec ali projektno podjetje v kakršnemkoli sporu ali pravdi z državo/vlado države gostiteljice, njenimi agencijami ali katerimkoli zasebnim podjetjem v državi gostiteljici
|
Ne Da. Na kratko opišite
|
Ali ste že imeli kake škode iz zavarovanja investicij/izvoza v državi gostiteljici |
Xx Xx. Na kratko opišite |
OSTALA ZAVAROVANJA
Prosimo navedite ostale zavarovatelje (tako državne kot zasebne), pri katerih je oziroma bo investicija zavarovana pred političnimi riziki
|
||
Družba |
Ime zastopnika |
Tel./Faks |
|
|
|
|
|
|
Ste jih že kontaktirali |
Ne Da
|
|
Ali dovoljujete, da SID zgoraj navedene in druge potencialne zavarovatelje kontaktira v zvezi z možnostmi sozavarovanja ali pozavarovanja
|
Ne Da
|
|
Prosimo navedite druge zavarovalnice pri katerih je oziroma bo investicija zavarovana za primere uničenja ali poškodovanja premoženja (casualty insurance)
|
||
Družba |
Ime zastopnika |
Tel./Faks |
|
|
|
|
|
|
Ali dovoljujete in soglašate, da SID v zvezi z investicijo kontaktira pristojne organe v državi gostiteljici |
Ne Da. V tej fazi ali kasneje?
|
|
DOKUMENTACIJA
Priložena dokumentacija (* obvezna dokumentacija): - seznam referenc investitorja/skupine* - finančni izkazi investitorja (letni oz. medletni za tekoče leto, v kolikor še niso objavljeni na Ajpesu)* - finančni izkazi projektnega podjetja (letni za pretekla 3 leta, medletni za tekoče leto)* - notarski zapis kredita in sporazuma o zavarovanju kredita - sporazum o skupnem vlaganju - sporazumi z vlado gostiteljico - Feasibility študija/poslovni načrt (z za določitev IRR uporabljenim cash flow-om) - Information memorandum - Študija vplivov projekta na okolje - Sporazum(i) o posojilu - Sporazum o garanciji/poroštvu za kredit/posojilo - Kreditna/Posojilna pogodba - dokumentacija vezana na zavarovanje zavarovanega posojila - izkaz finančnih tokov investitorja/projektnega podjetja
- Ostala relevantna dokumentacija v zvezi z
investitorjem/projektnim podjetjem/partnerjem pri - ostalo:
|
IZJAVE ZAVAROVANCA
S tem podpisom potrjujemo:
|
|
PROTI-KORUPCIJSKA POLITIKA SID BANKE - IZJAVA ZAVAROVANCA: S podpisom te izjave kot odgovorna/e oseba/e zavarovanca jamčim, da po najboljšem vedenju, tako poslovodni delavci zavarovanca, kot njeni zaposleni in tudi katere koli tretje osebe, ki bi delovale v imenu in za račun zavarovanca, v fazi pridobivanja, dogovarjanja, sklepanja in realizacije zavarovanega izvoznega posla, opisanega v tem zahtevku (Izvozni posel, Predmet zavarovanja) niso in ne bodo izvajali dejanj ali sodelovali pri dejanjih, ki jih Kazenski zakonik Republike Slovenije opredeljuje kot dajanje podkupnine.
Kaznivo dejanje dajanja podkupnine ter sankcije za storilca opredeljuje Xxxxxxxx zakonik v prvi in drugi točki 268. člena, kot: 1. obljuba, ponujanje ali dajanje nagrade, darila ali kakšne druge koristi uradni osebi, zanjo ali za koga drugega, da bi uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti. Storilec se kaznuje z zaporom od enega do petih let in denarno kaznijo. oziroma 2. obljuba, ponujanje ali dajanje nagrade, darila ali kakšne druge koristi uradni osebi, zanjo ali za koga drugega, da bi uradna oseba v mejah svojih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila uradnega dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti. Storilec se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let.
Izjavljam/o, da mi/nam po najboljšem vedenju ni znano, da bi bilo dajanje podkupnine prisotno pri partnerju/jih, ki sodeluje/jo v realizaciji obravnavane investicije.
Izjavljam/o še, da; 0.xx zavedam/o pomena razvoja lastnega kontrolnega sistema z izdelanimi ukrepi za preprečevanje podkupovanja in 2.tako poslovodni delavci zavarovanca kot njegovi zaposleni in tudi katerekoli tretje osebe, ki bi delovale v imenu in za račun zavarovanca (kot npr. posredniki), niso v tožbi in/ali v zadnjih petih letih niso bili obtoženi kršitve zakonodaje na področju podkupovanja tujih javnih uslužbencev.
V primeru, da je v pravnomočnem končanem sodnem ali drugem postopku ugotovljeno, da je bilo v zavarovanem poslu prisotno podkupovanje tuje uradne osebe, ki je v skladu s peto točko drugega odstavka 126. člena Kazenskega zakonika opredeljena kot oseba, ki v tuji državi na katerikoli ravni opravlja zakonodajno, izvršilno ali sodno funkcijo, oziroma drugo uradno dolžnost in ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz prve (poslanec državnega zbora, član državnega sveta in član lokalnega ali regionalnega predstavniškega telesa), druge (oseba, ki pri državnem organu opravlja uradne dolžnosti ali ima uradno funkcijo) ali tretje (druga oseba, ki opravlja določene uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o arbitraži) točke drugega odstavka 126. člena Kazenskega zakonika, ima SID pravico prenehati s postopkom sklenitve zavarovalnega razmerja, oziroma če je le-to že sklenjeno. razdreti zavarovalno razmerje. Hkrati tak primer pomeni izgubo zavarovalnih pravic za zavarovanca, če nam je bila zavarovalnina že izplačana, pa našo dolžnost zavarovalnino z vsemi pripadki in stroški nemudoma vrniti SID. |
Kraj in datum |
Podpis vlagatelja zahtevka (ime in priimek, naziv in podpis) |
|
|
1 Vlagatelj osnovnega zahtevka je lahko zavarovanec (banka ali druga finančna institucija) ali zavarovalec, ki je druga pravna oseba in je sklenitelj zavarovalne pogodbe ter se zaveže plačati zavarovalno premijo.
2 Zavezujoča pisna obljuba, razen v primeru bistvenih sprememb rizikov oz. politike zavarovanja, za zavarovanje posojila, ki vsebuje glavne elemente predvidene zavarovalne police. Praviloma je veljavna do največ 6 mesecev. V primeru, da po izdaji obljube ne pride do bistvenih sprememb, se lahko zavarovalna polica izda na podlagi veljavne obljube brez dodatnih postopkov odločanja.
Izdaja obljube je primerna v čim zgodnejši fazi pogajanj, na osnovi katere se opredelijo pogoji zavarovanja, pri čemer pa sklenitev police zaradi še nedokončanih pogajanj oz. nesklenjene kreditne pogodbe še ni možna.
3 Zavarovalna polica, ki je lahko izdana na podlagi veljavne obljube ali neposredno na podlagi zahtevka za izdajo police.
4 Zavarovalno vsoto lahko predstavlja glavnica posojila ali pa seštevek glavnice in rednih pogodbenih obresti. Pri tem se običajno zavaruje le del rednih pogodbenih obresti, ki zapadejo v plačilo med dvema obrokoma vračila. Obresti so namreč krite do neplačane višine ob nastanku škodnega dogodka, zato nima smisla zavarovati rednih pogodbenih obresti, ki se natečejo v celotni dobi trajanja posojila, saj ne morejo biti izplačane, višajo pa strošek zavarovalne premije.
V primeru, da traja črpanje posojila daljše obdobje (npr. več kot eno leto) in se črpa v večjih vnaprej dogovorjenih zneskih na daljša obdobja, je lahko primerno razdeliti zavarovalno vsoto na obstoječo (takojšnje kritje) in na rezervirano (potencialno kritje).
Navedeno razdelitev zavarovalne vsote se lahko dogovori ob obravnavi zadeve, v kolikor lastnosti kredita ustrezajo.
5 Pri zavarovanju posojil je običajno, da zavarovalna polica traja do datuma, ki je v pogodbi/njenem amortizacijskem načrtu določen kot datum izpolnitve končne obveznosti projektnega podjetja iz naslova glavnice/zavarovanih obresti. V kolikor še ni znan, se navede ocena in se tudi opredeli kot npr. »predvidoma«.
Doba trajanja Zavarovanega posojila ne sme biti krajša od treh let in ne daljša od 15 let, šteto od prvega črpanja posojila pa do njegovega popolnega poplačila, kot je predvideno v Posojilni pogodbi.
6 V poglavju »KREDITODAJALEC/ZAVAROVANEC« polja »Ime in priimek zakonitih zastopnikov/prokuristov« in »Ime in priimek organov nadzora« izpolnite samo v primeru, ko kreditodajalec/zavarovanec ni slovenska pravna oseba.
7 Opredelitev lastniške strukture kreditodajalca/zavarovanca z deleži in navedba vseh končnih dejanskih lastnikov družbe.
8 Opredelitev lastniške strukture investitorja z deleži in navedba vseh končnih dejanskih lastnikov družbe.
9 Opis in vrednost dosedanjih izkušenj investitorja na tujih trgih in trgu države gostiteljice, izkušenj iz dosedanjega poslovanja projektnega podjetja, izkušnje s plačili, morebitne težave, spori ipd.
10 Opredelitev lastniške strukture projektnega podjetja/kreditojemalca z deleži in navedba vseh končnih dejanskih lastnikov družbe.
11 Opis investicijskega projekta – namen izvedbe projekta, vrednost, trajanje izvedbe projekta, predvideni rezultati poslovanja, učinki na poslovanje investitorja/skupine.
12 Dokumenti, ki dokazujejo ekonomsko upravičenost projekta, se zahtevajo praviloma pri večjih projektih oz. projektih, ki za kupca/dolžnika predvsem z vidika njegove velikosti predstavljajo velik pomen, ali pa gre celo za zavarovanje projektnega financiranja (zavarovanje in financiranje posla temelji predvsem na ocenjeni sposobnosti generiranju denarnega toka konkretnega projekta oz. projektnega podjetja). Ti dokumenti so lahko v različnih oblikah kot npr. poslovni načrt s projekcijami denarnega toka (vsaj za obdobje vračila izvoznega kredita), študija ekonomske upravičenosti projekta (vključno z referencami avtorja), različne projekcije uspešnosti projekta ipd.
13 Opis in vrednost dosedanjega poslovanja, izkušnje s plačili, povprečne zamude plačil, morebitne težave, spori ipd.
14 V kolikor pogodba še ni sklenjena, se navede predvideni datum podpisa.
15 Obvezno navedite namen posojila (npr. gradbena dela, nakup osnovnih sredstev, nakup obratnih sredstev, poplačilo obveznosti prokjektnega podjetja….). V kreditni pogodbi in po možnosti tudi v polici je potrebno opredeliti namen kredita in kako (s katerimi dokazili) se bo spremljala namenskost črpanj.
16 Predmet zavarovanja niso pogodbene kazni, penalne ter zamudne obresti in podobno.
17 Zavarovalna premija se praviloma plačuje polletno vnaprej, zaračuna se od neodplačanega dela kredita (glavnice in rednih pogodbenih obresti, če so zavarovane). Polletna obdobja se pričnejo z datumom sklenitve police in nadaljujejo z zaporednimi polletnimi obletnicami tega datuma.
V času odplačevanja posojila zavarovanec najmanj 30 dni pred potekom vsakega polletnega obdobja sporoči SID znesek obstoječe [in rezervirane] zavarovalne vsote, ki predstavlja do takrat še neodplačane obroke glavnice [in rednih pogodbenih obresti] posojila. Na podlagi tega obvestila SID obračuna premijo za naslednje polletno zavarovalno obdobje, ki jo je zavarovanec dolžan plačati za naslednje zavarovalno obdobje. Če za naslednje zavarovalno obdobje ni sporočeno drugače, SID obračuna premijo kot v predhodnem zavarovalnem obdobju.
18 SID v skladu z veljavno Politiko trajnostnega zavarovanja, objavljeno na spletni strani xxx.xxx.xx, ocenjuje vplive posameznih izvoznih poslov/projektov na okolje in človekove/socialne pravice. Ocena vplivov in predvideni ukrepi (brezpogojno nadaljevanje obravnave zavarovanja, dodatne aktivnosti v zvezi z analizo vplivov oz. odpravo ali ustrezno omejitvijo negativnih vplivov, zavrnitev zavarovanja), se izvajajo praviloma pri izvoznih kreditih z ročnostjo dve leti ali več in kjer gre hkrati za izvoz kapitalnih dobrin, poleg tega pa mora biti posel povezan z občutljivim sektorjem (samo v primeru (proti)vrednosti posla nad 10 mio SDR) in/ali lociran na občutljivem območju.
Od primera do primera lahko SID Politiko trajnostnega zavarovanja uveljavi tudi pri poslih, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, če je to z okoljevarstvenega vidika smiselno.
V prvem koraku je potrebno odgovoriti samo na vprašanja, navedena v zahtevku, na tej podlagi pa strokovni sodelavci za zavarovanje presodijo in obvestijo vlagatelja zahtevka ali je potrebno vložiti dodatne posebej za ta namen predvidene zahtevke in ostalo dokumentacijo ali ne.
Postopek ocene vplivov izvoznih poslov na okolje, človekove in socialne pravice, seznam potrebne dokumentacije, okoljevarstveni standardi, kriteriji, dodatni vprašalniki, seznama občutljivih sektorjev in območij (predstavljena tudi v nadaljevanju teh navodil), ter ostale podrobnosti so dosegljive na omenjeni spletni strani.
19 Indikativen seznam občutljivih sektorjev (izvirna definicija sektorjev – EBRD Environmental Policy):
rafinerije surove nafte (z izključitvijo proizvodnje olj iz surove nafte) in obrati za plinifikacijo ali utekočinjenje premoga, ki presegajo 500 ton predelave na dan;
termoelektrarne in druge kurilne naprave z nazivno izhodno toplotno močjo 300 MW ali več ter jedrske elektrarne ali drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih objektov za proizvodnjo in pretvorbo cepljivih in oplodljivih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovat (kW) stalne toplotne obremenitve);
obrati za proizvodnjo ali obogatitev jedrskega goriva, za predelavo, skladiščenje in končno odlaganje ožarčenega jedrskega goriva ali za predelavo, skladiščenje in končno odlaganje radioaktivnih odpadkov;
obrati, ki so namenjeni taljenju litega železa ali jekla, proizvodnji surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitskimi procesi;
obrati za proizvodnjo, predelavo azbesta ali azbestnih izdelkov: azbestno-cementne končne izdelke z letno proizvodnjo, ki presega 20 tisoč ton, azbestne polproizvode z letno proizvodnjo, ki presega 50 ton azbesta v končnih izdelkih ter ostale izdelke, ki vsebujejo azbest in njihova letna proizvodnja presega 200 ton azbesta;
kemični obrati za proizvodnjo (na industrijski ravni s kemično predelavo snovi ali skupin snovi: osnovnih organskih kemikalij, osnovnih anorganskih kemikalij, fosfornih, dušikovih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih), osnovnih sredstev za varstvo rastlin in biocidov; kemični obrati, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov, obrati za proizvodnjo eksplozivnih snovi;
gradnja avtocest, hitrih cest in prog za železniški promet na dolge razdalje ter letališč z osnovno dolžino vzletnih stez 2100 m ali več; gradnja novih štiri- ali večpasovnih cest ali premestitev in/ali razširitev obstoječih cest v štiri- ali večpasovne ceste; če je neprekinjena dolžina vsake nove ali premeščene in/ali razširjene ceste 10 ali več km;
cevovodi, terminali in povezani objekti za plin, nafto in kemikalije;
morska in rečna pristanišča za promet po notranjih plovnih poteh za plovila z nosilnostjo več kot 1350 ton ter notranje plovne poti, trgovska pristanišča, pomoli za natovarjanje in raztovarjanje, povezani s kopnim, in zunanja pristanišča (razen trajektnih pomolov), ki lahko sprejmejo plovila z nosilnostjo več kot 1350 ton;
obrati za sežiganje, predelavo, kemično obdelavo ali odlaganje nevarnih odpadkov;
jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno skladiščenje vode;
črpanje podtalnice ali sistemi za umetno bogatenje podtalnice, če je letna količina načrpane ali obogatene vode enaka ali večja od 10 milijonov kubičnih metrov;
industrijski obrati za proizvodnjo papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknenih materialov ter proizvodnjo papirja in lepenke s proizvodno zmogljivostjo več kot 200 ton suhega zraka/dan;
kamnolomi, površinski kopi ter obrati za predelavo kovinskih rud ali premoga;
komercialno črpanje nafte in zemeljskega plina;
objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z zmogljivostjo 200.000 ton ali več;
večji gozdarski posegi;
čistilne naprave za odpadno vodo z zmogljivostjo za več kot 150.000 populacijskih ekvivalentov;
mestna smetišča in obrati za predelavo trdih odpadkov;
azvoj turizma v večjem obsegu;
gradnja nadzemne električne napeljave;
večji obrati za recikliranje;
večji posegi na kmetijskih, gozdarskih površinah (sprememba naravnih okolij);
obrati za strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan;
obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot 40 000 mest za perutnino oz. 2 000 mest za pitance (težje od 30 kg) ali 750 mest za plemenske svinje.
20 Občutljiva območja (izvirna definicija sektorjev – EBRD Environmental Policy):
V primeru, da je realizacija projekta locirana na občutljivem območju in/ali je predviden očiten negativen vpliv projekta na okolje, je le-ta klasificiran v skupino A (v skladu s postopkom klasifikacije poslov –Trajnostne politika SID).
Občutljiva območja vključujejo nacionalne parke, zaščitena območja s strani nacionalne ali mednarodne zakonodaje ter ostale občutljive lokacije regijskega, nacionalnega ali mednarodnega pomena, kot so: močvirja, gozdovi, območja arheološkega ali kulturnega pomena ter ostala območja, pomembna za lokalno skupnost, ki bo predvidoma občutilo posledice obremenitev okolja.
21 Temeljne zahteve v zvezi pravic iz dela se v skladu s standardi IFC (xxx.xxx.xxx) nanašajo na pošteno obravnavo, nediskriminacijo in enake možnosti delavcev, vzpostavitev, vzdrževanje in izboljšanje odnosa med delavcem in vodstvom, spodbujanje skladnosti z nacionalno zakonodajo o zaposlovanju in delovnem pravu, zaščito delavcev, vključno z ranljivimi kategorijami delavcev, kot so otroci, delavci migranti, delavci, ki jih zaposlijo tretje osebe, in delavci v naročnikovi dobavni verigi, spodbujanju varnih in zdravih delovnih pogojev ter zdravja delavcev in izogibanju uporabi prisilnega dela. Področje med drugim urejajo Konvencije ILO št. 87 o svobodi združevanja in zaščiti pravice do organiziranja, št. 98 o pravici do organiziranja in kolektivnega pogajanja, št. 100 o enakih prejemkih, št. 111 o diskriminaciji (zaposlovanje in poklic) ter Konvencija ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov.
22 Prepoved dela otrok in prisilnega dela se v skladu s standardi IFC (xxx.xxx.xxx) nanaša na zaščito ranljivih kategorij delavcev, kot so otroci, spodbujanju varnih in zdravih delovnih pogojev ter zdravja delavcev in izogibanju uporabi prisilnega dela. Področje med drugim urejajo Konvencija ILO št. 29 o prisilnem delu, št. 105 o odpravi prisilnega dela, 138 o minimalni starosti (zaposlitve), št. 182 o najhujših oblikah dela otrok ter Konvencija ZN o otrokovih pravicah, člen 32.1.
23 Pridobivanje zemljišč in neprostovoljna preselitev v skladu s standardi IFC (xxx.xxx.xxx) pomenijo pridobivanje zemljišč v povezavi s projektom in omejitve rabe zemljišča, ki lahko negativno vplivajo na skupnosti in osebe, ki to zemljišče uporabljajo. Neprostovoljna preselitev se nanaša tako na fizično preselitev (preselitev ali izguba zavetišča) kot na ekonomsko preselitev (izguba sredstev ali dostopa do sredstev, ki vodi do izgube virov dohodka ali drugih sredstev za preživljanje). Preselitev se šteje za neprostovoljno, če prizadete osebe ali skupnosti nimajo pravice zavrniti pridobitve zemljišča ali omejitev uporabe zemljišča, ki povzročijo fizično ali ekonomsko preselitev.
24 Vpliv na kulturno dediščino področja v skladu s standardi IFC (xxx.xxx.xxx) pomeni vpliv na (i) materialne oblike kulturne dediščine, kot so opredmeteni premični ali nepremični predmeti, premoženje, najdišča, strukture ali skupine struktur, ki imajo arheološke (prazgodovinske), paleontološke, zgodovinske, kulturne, umetniške in verske vrednote; (ii) edinstvene naravne značilnosti ali oprijemljive predmete, ki poosebljajo kulturne vrednote, kot so sveti nasadi, skale, jezera in slapovi; in (iii) nekatere primere nematerialnih oblik kulture, ki se predlagajo za uporabo v komercialne namene, kot so kulturno znanje, inovacije in prakse skupnosti, ki poosebljajo tradicionalni življenjski slog.
25 Vpliv na avtohtona ljudstva v skladu s standardi IFC (xxx.xxx.xxx) avtohtona ljudstva predstavljajo družbene skupine z identitetami, ki se razlikujejo od običajnih skupin v nacionalnih družbah in so pogosto med najbolj marginaliziranimi in ranljivimi segmenti prebivalstva. V mnogih primerih njihov gospodarski, socialni in pravni status omejuje njihovo sposobnost, da branijo svoje pravice in interese do zemljišč ter naravnih in kulturnih virov ter lahko omejijo njihovo zmožnost sodelovanja pri razvoju in prejemanju koristi od razvoja. Avtohtoni prebivalci so še posebej ranljivi, če se njihova zemljišča in viri za življenje spremenijo s posegi v njih ali znatno degradacijo. Ogroženi so lahko tudi njihovi jeziki, kulture, vere, duhovna prepričanja in institucije. Posledično je avtohtono ljudstvo lahko bolj ranljivo za škodljive učinke, povezane z razvojem projektov, kot neavtohtone skupnosti. Ta ranljivost lahko vključuje izgubo identitete, kulture in preživetja, ki temelji na naravnih virih, pa tudi izpostavljenost obubožanju in boleznim.
14