SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO-11)
Zavarovalnica na Vaši strani
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKE ODGOVORNOSTI (AO-11)
1. člen Zavarovane nevarnosti
2. člen Nezavarovane nevarnosti
3. člen Izguba zavarovalnih pravic
4. člen Zavarovančeve obveznosti
5. člen Obveznosti zavarovalnice
6. člen Območje veljavnosti zavarovanja
7. člen Začetek in konec zavarovalnega kritja
8. člen Določanje zavarovalne premije na podlagi škodnega dogajanja
9. člen Plačilo premije; posledice, če premija ni plačana; povračilo premije
10. člen Pisna oblika
11. člen Sprememba naslova
12. člen Sprememba zavarovalnih pogojev in premijskega cenika
13. člen Protikorupcijska klavzula
14. člen Pristojnost v primeru spora
15. člen Uporaba zakona
Izrazi, navedeni v teh pogojih, pomenijo:
zavarovalec oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico in se zaveže plačati premijo;
zavarovanec oseba, katere premoženjski interes je zavarovan; sozavarovane osebe osebe, na katere se razširja zavarovalno kritje;
zavarovalni primer dogodek, ki mu kot posledica sledi uveljavljanje odškodninskih zahtevkov oškodovanca;
xxxxxxxxxxx vsota vsota, do katere je zavarovan premoženjski interes;
premija znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
polica listina o zavarovalni pogodbi.
1. člen Zavarovane nevarnosti
(1) Zavarovalnica povrne škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov tretjih oseb na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti vozila, navedenega v polici, prišlo do:
• smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja neke osebe (škoda zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja);
• uničenja ali poškodovanja stvari (škoda zaradi uničenja in poškodovanja stvari).
(2) Poleg lastnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika opravek z vozilom (uporabnik, voznik, spremljevalec in podobno), t.i. sozavarovane osebe. Vse pravice in obveznosti, ki so s temi pogoji določene za zavarovanca, veljajo tudi za sozavarovane osebe.
(3) Z zavarovanjem motornega vozila je krita tudi škoda, ki jo povzroči prikolica, dokler je speta z njim in potem, ko ločena od vlečnega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za polprikolico in vsako vozilo, ki ga zaradi okvare ali drugega vzroka vleče zavarovano vozilo.
(4) Dogovorjeni zavarovalni vsoti za škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja neke osebe in za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari predstavljata zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za vsak posamezni zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če škode nastanejo zaradi istega vzroka.
Ob zvišanju predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot veljajo višje zavarovalne vsote tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred povišanjem zavarovalnih vsot, ki so nastali po uveljavitvi povišanja. Denarni zneski predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot se zvišujejo v skladu z določbami veljavnega zakona, ki ureja obvezna zavarovanja v prometu.
2. člen Nezavarovane nevarnosti
(1) Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) ki po pogodbi ali po posebnem pisnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvirajo iz pravnih predpisov o odgovornosti;
2) ki se nanašajo na stvari, za katere skrbi zavarovanec ali katera druga zavarovana oseba, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani;
3) voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
4) zavarovalca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;
5) oškodovancev, ki jim je škoda nastala:
• zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah in prireditvah, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost, ali pri vadbenih vožnjah;
• zaradi uporabe vozila za motoskiring;
• zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;
• zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.
(2) Če je s premijskim cenikom za razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena dodatna premija in ta ni plačana, ima zavarovalnica:
1) pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med dodatno premijo, ki ni bila plačana, in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana;
2) pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški po določbi prejšnje točke tudi takrat, kadar je prepustil vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost, in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije.
Za povečano nevarnost se skladno s premijskim cenikom za zavarovanje avtomo bilske odgovornosti šteje posest in uporaba vozila:
• v zakupu ali v najemu,
• za taksi službo,
• pri prevozu nevarnih snovi,
• ki ga vozi voznik z manj kot 3 leti vozniških izkušenj.
3. člen
Izguba zavarovalnih pravic
(1) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja:
1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;
2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tistih kategorij, v katere spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;
3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije, če mu je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Voznik je pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:
a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma če ima v krvi več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi (promila alkohola) ali če se ne glede na količino alkohola v krvi ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti;
b) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);
c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče.
Voznik je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi,
d) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali če po prometni nesreči uživa mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče;
e) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi, jo odkloni oziroma odkloni možnost ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu.
5) če je voznik škodo povzročil namenoma;
1
6) če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno. Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če:
• ni imelo veljavnega tehničnega pregleda ali
• je bilo kakorkoli v neskladju z zakonom, ki določa stanje in opremljenost vozila za varno uporabo.
7) če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
(2) Zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po prejšnjih določbah tega člena:
1) če zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokaže:
a) da ni kriv za obstajanje okoliščin iz 2., 6. in 7. točke 1. odstavka tega člena,
b) da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo ali uživanjem mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
2) za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ker je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 1., 2., 3., 4. in 6. točke 1. odstavka tega člena (deljena odgovornost) in so mu te okoliščine morale biti znane, če ta del škode zavarovalnica izplača, čeprav je oškodovančev zahtevek v tem delu neutemeljen.
(3) Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki so izgubile svoje pravice iz zavarovanja po 1. odstavku tega člena, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu. V primeru iz 5. točke 1. odstavka tega člena pa lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.
4. člen Zavarovančeve obveznosti
(1) Zavarovanec je dolžan obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
(2) Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovalnici pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti, zato ji mora dati samo resnične in izčrpne podatke o poteku prometne nesreče in njenih okoliščinah.
(3) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava, če je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravnokazenskem postopku, je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi ji je zavarovalni primer že prijavil.
(4) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali je proti njemu vložena odškodninska tožba ali premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku, mora o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki vsebujejo te zahtevke.
(5) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(6) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen, da bi zahtevke zavrnil, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(7) Kršitvi teh obveznosti sledi zmanjšanje dajatev zavarovalnice za toliko, za kolikor je škoda zaradi teh kršitev večja. Pri tem je mišljena zlasti škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.
5. člen Obveznosti zavarovalnice
(1) Zavarovalnica je dolžna ob sklenitvi zavarovanja zavarovalcu izročiti veljavne zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
(2) Zavarovalnica je dolžna preučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini, poravnati upravičene zahtevke v rokih, določenih s predpisi odškodninskega prava ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Če zavarovalnica krši to svojo obveznost, ki jo ima proti zavarovancu, mu je odškodninsko odgovorna, še zlasti pa ni upravičena zneska zamudnih obresti, ki jih je treba plačati od glavnice, vračunati v zavarovalno vsoto ali njen preostanek.
(3) Zavarovalnica je pooblaščena, da v imenu zavarovanca daje vse izjave, ki so po njenem mnenju potrebne glede povračila škode ali obrambe pred neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki.
(4) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku povrne zavarovalnica samo v primeru, če je izrecno pristala na zagovornika in se zavezala k povračilu stroškov.
(5) Stroške pravdnega postopka zavarovalnica povrne, če se je zavarovanec pravdal s soglasjem zavarovalnice ali če je zavarovanca zastopala oseba, ki jo je določila zavarovalnica. Ti stroški se povrnejo v celoti, ne glede na višino zavarovalne vsote. Če pride do pravde, ne da bi povod zanjo dala zavarovalnica, nosi ona le tisti del pravdnih stroškov, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in prisojeno odškodnino.
(6) Zavarovalnica postane prosta obveznosti do zavarovanca iz prejšnjih odstavkov tega člena, če mu povrne dotedanje pravdne stroške in izplača ali da na voljo zavarovalno vsoto oziroma njen preostanek.
6. člen
Območje veljavnosti zavarovanja
(1) Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije in držav, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic, na območju držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) ter območju ostalih držav.
(2) Zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v državah, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, če so te višje od zavarovalnih vsot, dogovorjenih z zavarovalno pogodbo. Če pa so pogodbene vsote višje od najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, prevzema zavarovalnica obveznost do teh višjih vsot.
(3) V vseh ostalih državah prevzema zavarovalnica obveznost do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot v Republiki Sloveniji in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu Republike Slovenije.
7. člen
Začetek in konec zavarovalnega kritja
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno in je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja ni bila vročena zavarovalčeva izjava, da ne pristane na takšno podaljšanje. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje. Zavarovalna premija za to podaljšano obdobje se določa na enak način kot zavarovalna premija za dogovorjeni čas veljavnosti zavarovalne pogodbe.
8. člen
Določanje zavarovalne premije na podlagi škodnega dogajanja
(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod.
(2) Prijavljena škoda je odškodninski zahtevek, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oziroma je ta ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.
(3) Določanje zavarovalne premije na podlagi števila prijavljenih škod se uporablja pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti vseh vrst vozil, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebni obliki zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevajoč pretekli čas trajanja zavarovanja vozila določene vrste brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem letu.
(4) Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se leta določi na podlagi razvrstitve v ustrezni premijski razred, s katerim je določen odstotek izhodiščne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upoštevati. Izhodiščna zavarovalna premija je zavarovalna premija, ki je s premijskim cenikom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti določena za zavarovanje vozila določene vrste, tehničnih lastnosti ter višine kritnih obveznosti. Premijski razredi in odstotki izhodiščne zavarovalne premije so:
Premijski razred | 0 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
% izhodiščne zav.premije | 40 | 42,5 | 45 | 47,5 | 50 | 55 | 60 |
Premijski razred | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 |
% izhodiščne zav.premije | 65 | 70 | 75 | 80 | 85 | 90 | 95 |
Premijski razred | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 |
% izhodiščne zav.premije | 100 | 110 | 120 | 135 | 150 | 170 | 200 |
(5) Razvrščanje v določeni premijski razred se opravlja takole:
1) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil za vozilo prvič, in zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil po preteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;
2) vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode za vozilo iste vrste omogoča raz vrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);
3) vsaki prijavljeni škodi v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju z vozilom iste vrste sledi razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus), s tem da se pri tem upošteva največ štiri prijavljene škode v istem zavarovalnem letu oziroma obdobju;
4) pri zavarovanju vsakega kakršnegakoli naslednjega vozila se zavarovalna premija določi enako kot za novo zavarovanje;
5) razvrščanje do sedaj že zavarovanih vozil v premijske razrede po teh zavarovalnih pogojih se opravi na podlagi ugotovljenega odstotka obračunane izhodiščne zavarovalne premije za zadnje zavarovalno obdobje in škodnega poteka v tem obdobju.
2
(6) Pri določanju zavarovalne premije veljajo ob upoštevanju števila prijavljenih škod še te določbe:
1) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od enega leta, se to zavarovanje v naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;
2) zavarovanec, ki ima ob sklenitvi ali podaljšanju zavarovanja po teh pogojih pravico do razvrstitve v 6. ali nižji premijski razred, lahko s plačilom dodatne premije odkupi posledice prve škode, zaradi katere bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal;
3) če zavarovanec odkupi posledice prve škode in v tekočem zavarovalnem obdobju prijavi eno ali več škod, zaradi katerih bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal, se v naslednjem zavarovalnem obdobju za razvrščanje zavarovanca v premijski razred v skladu s 3. točko 5. odstavka tega člena upošteva dejansko število prijavljenih škod, ki vplivajo na povišanje premijskega razreda, zmanjšano za eno, razen v primerih iz 1. odstavka 3. člena teh pogojev;
4) če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto vozilo ali drugo vozilo iste vrste pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in če prekinitev ni trajala dlje kot 3 leta. Pogoj je, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe škoda ni bila prijavljena. Če je do prekinitve zavarovanja prišlo po izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda, in škoda ni prijavljena tudi v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa, kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, če prekinitev ni trajala dlje kot 3 leta;
5) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca (darovalec s tem izgubi bonus). Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobnem prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iste vrste. Bonus oziroma malus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v 3 letih;
6) zavarovanec se pri zamenjavi zavarovalnice razvrsti v ustrezni premijski razred na podlagi pisnega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod. Če zavarovanec tega potrdila ne predloži, se ga razvrsti v 14. premijski razred.
(7) Zavarovalnica in zavarovanec imata pravico zahtevati ponoven obračun bonusa oziroma malusa, če se kasneje ugotovi, da pri obračunu niso upoštevani utemeljeni odškodninski zahtevki.
9 člen
Plačilo premije; posledice, če premija ni plačana; povračilo premije
(1) Prvo ali enkratno zavarovalno premijo plača zavarovalec ob prejemu police, vsako naslednjo premijo pa do prvega dneva vsakega zavarovalnega obdobja.
(2) Kombinirano zavarovanje je zavarovanje, pri katerem je po eni zavarovalni polici posebej zavarovanih več zavarovalnih vrst. Posamezne zavarovalne vrste kombiniranega zavarovanja predstavljajo pravno gledano samostojne zavarovalne pogodbe. Pri kombiniranem zavarovanju se v primeru delnega plačila premije plačani znesek sorazmerno porazdeli na posamezne zavarovalne pogodbe.
(3) Če je tako dogovorjeno, se premija lahko plačuje v obrokih. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti premije do dneva plačila. Zavarovalec je dolžan zavarovalnici povrniti vse stroške, ki nastanejo zaradi neplačila premije (npr. stroške opomina). Pri plačevanju na obroke zapadejo v plačilo še vsi neplačani obroki, v kolikor zavarovalec ne poravna dveh zaporednih obrokov.
(4) Zavarovalec mora pošiljati premijo zavarovalnici na svoje tveganje in svoje stroške.
(5) Zavarovalec lahko plača zavarovalno premijo na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu. Če je premija plačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu, velja kot dan plačila premije dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu in je bilo zavarovalcu izdano potrdilo o plačilu zavarovalne premije.
(6) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(7) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 6. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 6. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(8) V skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu bo zavarovalnica o tem, da je zavarovanec prenehal izpolnjevati obveznosti iz zavarovalne pogodbe in je ta zato prenehala veljati, obvestila pristojno upravno enoto oziroma drug pristojen organ, ki bo zavarovancu, če se ne izkaže z zavarovanjem, sklenjenim pri drugi zavarovalnici, odvzela registrske tablice.
(9) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe. Če je do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo.
(10) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom zavarovalnega kritja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.
(11) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja, tatvine, odsvojitve vozila ali odjave vozila je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanj od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera. Pri odjavi vozila iz prometa zavarovanje preneha po predhodnem pisnem dogovoru zavarovalca in zavarovalnice. Povračilo premije se na zahtevo zavarovanca lahko opravi na podlagi predloženih dokazil o izpolnitvi pogojev za povračilo premije.
10. člen Pisna oblika
(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki se dajejo po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki, z izjemo obvestila zavarovalnice po 12. členu teh pogojev.
11. člen Sprememba naslova
Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oziroma sedeža ali svojega imena oziroma imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe. Če je zavarovalec spremenil naslov, pa tega v predpisanem roku ni sporočil zavarovalnici, velja, da je bil zavarovalec pravilno obveščen, če pošlje zavarovalnica obvestilo na njegov zadnji znani naslov.
12. člen
Sprememba zavarovalnih pogojev in premijskega cenika
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način (dnevno časopisje, radio, televizija in podobno).
(2) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, leta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved.
13. člen Protikorupcijska klavzula
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
14. člen Pristojnost v primeru spora
Morebitne medsebojne spore rešujeta zavarovalec oziroma zavarovanec na eni stani in zavarovalnica na drugi strani sporazumno, v kolikor pa to ni mogoče, jih rešuje Pritožbena komisija GRAWE Zavarovalnice d.d. ali sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe.
15. člen Uporaba zakona
Za razmerja, ki niso urejena s temi pogoji, veljajo določbe Obligacijskega zakonika in Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
Organ, pristojen za zavarovalni nadzor: Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1502 Ljubljana.
Uprava GRAWE Zavarovalnice d.d. je te pogoje sprejela na seji z dne 18.10.2011 in pričnejo veljati dne 10.11.2011.
GRAWE Zavarovalnica d.d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor
3