VISOKE POGODBENICE SO SE –

9. PROTOKOL O POGODBI TER aKTU O PRISTOPU ČEŠKE REPUBLIKE, REPUBLIKE ESTONIJE, REPUBLIKE CIPER, REPUBLIKE LaTVIJE, REPUBLIKE LITVE, REPUBLIKE MaDŽaRSKE, REPUBLIKE

MaLTE, REPUBLIKE POLJSKE, REPUBLIKE SLOVENIJE IN SLOVaŠKE REPUBLIKE

OB SKLICEVaNJU Na DEJSTVO, da so 1. maja 2004 Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper,

Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika pristopile k Evropskima skupnostima in k Evropski uniji, ustanovljeni s Pogodbo o Evropski uniji,

GLEDE Na TO, da točka e) drugega odstavka IV-437. člena Ustave predvideva razveljavitev Pogodbe z dne 16. aprila 2003 o zgoraj omenjenih pristopih,

GLEDE Na TO, da mnoge določbe akta, ki je priloga k tej pogodbi o pristopu, ostajajo relevantne; da drugi odstavek IV-

437. člena Ustave določa, da morajo biti takšne določbe navedene v protokolu ali se je treba nanje v protokolu sklicevati, da bi ostale v veljavi in bi se njihovi pravni učinki ohranili,

GLEDE Na TO, da je treba te določbe ustrezno tehnično prilagoditi, če naj bodo združljive z Ustavo, ne da bi se s tem spremenili njihovi pravni učinki –

DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene k Pogodbi o Ustavi za Evropo in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo:

PRVI DEL

DOLOČBE V ZVEZI Z AKTOM O PRISTOPU Z DNE 16. APRILA 2003

I. NaSLOV

NAČELA

1. člen

V tem protokolu:

a) izraz „akt o pristopu z dne 16. aprila 2003“ pomeni akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in o prilagoditvah

pogodb, na katerih temelji Evropska unija;

b) izraza „Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti“ („Pogodba ES“) in „Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo“ („Pogodba Euratom“) pomenita ti pogodbi, kakor sta bili dopolnjeni ali spremenjeni s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred 1. majem

2004;

c) izraz „Pogodba o Evropski uniji“ („Pogodba EU“) pomeni to pogodbo, kakor je bila dopolnjena ali spremenjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred 1. majem 2004;

d) izraz „Skupnost“ pomeni eno oziroma obe skupnosti iz točke b) tega člena;

e) izraz „sedanje države članice“ pomeni naslednje države članice: Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Helensko republiko, Francosko republiko, Kraljevino

Španijo, Irsko, Italijansko republiko, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Kraljevino Nizozemsko, Republiko avstrijo, Portugalsko republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske;

f) izraz „nove države članice“ pomeni naslednje države članice: Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in

Slovaško republiko.

2. člen

Pravice in obveznosti iz točke e) drugega odstavka IV-437. člena Ustave, ki izhajajo iz Pogodbe o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike, so začele učinkovati v skladu s pogoji, določenimi z omenjeno pogodbo, od 1. maja 2004.

3. člen

(1) Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Unije s protokolom, ki je priložen Pogodbi o Ustavi za Evropo (v nadaljevanju „Schengenski protokol“), in akti, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, našteti v Prilogi I akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, kakor tudi vsi nadaljnji takšni akti, ki so sprejeti pred 1. majem 2004, so zavezujoči in se uporabljajo v novih državah članicah od 1. maja 2004.

(2) Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Unije, in določbe aktov, ki na njih temeljijo oziroma so z njim kako drugače povezane in jih prejšnji odstavek ne zajema, so zavezujoče za nove države članice od 1. maja 2004, vendar se v novi državi članici uporabljajo šele na podlagi ustreznega evropskega sklepa Sveta, ki se sprejme po preveritvi v skladu s schengenskimi postopki ocenjevanja, da so v tej novi državi članici izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda.

Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom s soglasjem svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere določbe iz tega odstavka že veljajo, in predstavnika vlade države članice, za katero se morajo določbe še uveljaviti. Člani Sveta, ki predstavljajo vladi Irske in Združenega

kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, sodelujejo pri teh odločitvah, kolikor te zadevajo določbe schengenskega pravnega reda in aktov, ki na njem temeljijo, ali so z njim kako drugače povezane, v katerih ti državi članici sodelujeta.

(3) Sporazumi, ki jih v skladu s 6. členom Schengenskega protokola sklene Svet, so od 1. maja 2004 zavezujoči za nove države članice.

(4) Nove države članice morajo v zvezi s tistimi konvencijami ali instrumenti s področja pravosodja in notranjih zadev, ki so neločljivo povezani z doseganjem ciljev Pogodbe EU:

a) pristopiti k tistim, ki so jih sedanje države članice do 1. maja 2004 odprle za podpis, in k tistim, ki jih je Svet pripravil v skladu z naslovom VI Pogodbe EU in jih državam članicam priporočil v sprejetje;

b) uvesti upravne in druge ukrepe, take kot so jih do 1. maja 2004 sprejele sedanje države članice ali Svet, da bi olajšale dejansko sodelovanje med institucijami in organizacijami držav članic na področju pravosodja in notranjih zadev.

4. člen

Vse nove države članice od 1. maja 2004 sodelujejo v ekonomski in monetarni uniji kot države

članice s posebno ureditvijo v smislu III-197. člena Ustave.

5. člen

(1) Nove države članice, ki so z aktom o pristopu z dne 16. aprila 2003 pristopile k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad in držav članic v okviru Sveta, morajo pristopiti k vsem drugim sporazumom, ki so jih sedanje države članice sklenile v zvezi z delovanjem Unije ali ki so povezani z njenimi dejavnostmi.

(2) Nove države članice morajo pristopiti h konvencijam iz člena 293 Pogodbe ES in k tistim, ki so neločljivo povezane z doseganjem ciljev iz Pogodbe ES, če še vedno veljajo, ter tudi k protokolom o razlagi omenjenih konvencij s strani Sodišča, ki so jih podpisale sedanje države članice, in morajo v ta namen z njimi začeti pogajanja zaradi potrebnih prilagoditev le-teh.

6. člen

(1) Nove države članice morajo pod pogoji iz tega protokola pristopiti k sporazumom ali konvencijam, ki so jih sedanje države članice in Unija ali Evropska skupnost za atomsko energijo sklenile skupaj ali jih skupaj začasno uporabljajo, ter k sporazumom, ki so jih sklenile te države in so povezani z omenjenimi sporazumi ali konvencijami.

Pristop novih držav članic k sporazumom ali konvencijam iz četrtega odstavka tega člena, kakor tudi k sporazumom z Belorusijo, Kitajsko, Čilom, Mercosurjem in Švico, ki so jih Skupnost in sedanje države članice sklenile ali podpisale skupaj, se opravi s sklenitvijo protokola k tem sporazumom ali konvencijam med Svetom, ki nastopa soglasno v imenu držav članic, in zadevno tretjo državo ali državami ali mednarodno organizacijo. Ta postopek ne vpliva na pristojnosti Unije ali Evropske skupnosti za atomsko energijo in ne vpliva na porazdelitev pristojnosti med njima in državami članicami glede sklenitve takšnih sporazumov v prihodnje ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom. Na podlagi pogajalskih smernic, ki jih s soglasjem odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, se o teh protokolih v imenu držav članic pogaja Komisija. Komisija Svetu predloži osnutke protokolov v sklenitev.

(2) Ob pristopu k sporazumom in konvencijam iz prejšnjega odstavka pridobijo nove države članice iste pravice in obveznosti iz teh sporazumov in konvencij, kot jih imajo sedanje države članice.

(3) Nove države članice morajo pod pogoji iz tega protokola pristopiti k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (1) v skladu s členom 128 Sporazuma.

(4) Od 1. maja 2004 in po potrebi, dokler niso sklenjeni potrebni protokoli iz prvega odstavka tega

člena, nove države članice uporabljajo določbe sporazumov, ki so jih skupaj sklenile sedanje države

članice in Skupnost z alžirijo,

armenijo,

azerbajdžanom, Bolgarijo, Egiptom, Gruzijo, Hrvaško,

Izraelom, Jordanijo, Južno afriko, Južno Korejo, Kazahstanom, Kirgizistanom, Libanonom,

Marokom, Mehiko, Moldavijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Romunijo, Rusko federacijo, San Marinom, Sirijo, Tunizijo, Turčijo, Turkmenistanom, Ukrajino in Uzbekistanom, kakor tudi določbe drugih sporazumov, ki so jih sedanje države članice in Skupnost skupaj sklenile pred

1. majem 2004.

Vse prilagoditve teh sporazumov se uredijo s protokoli, ki se sklenejo z državami sopogodbenicami skladno z določbami drugega pododstavka prvega odstavka tega člena. Če protokoli do 1. maja 2004 niso sklenjeni, Unija, Evropska skupnost za atomsko energijo in države članice v okviru svojih pristojnosti sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev tega stanja.

(5) Od 1. maja 2004 nove države članice uporabljajo dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop novih držav članic.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne začnejo veljati do 1. maja 2004, Unija sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, da bi se upošteval pristop novih držav članic.

(1) UL L št. 1, z dne 3.1.1994, str. 3.

(6) Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja za uvoz jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic v nove države članice v letih neposredno pred podpisom pristopne pogodbe.

(7) Sporazume o ribolovu, ki so jih nove države članice sklenile s tretjimi državami pred 1. majem 2004, upravlja Unija.

Pravice in obveznosti novih držav članic, ki izhajajo iz teh sporazumov, ostanejo v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov prehodno ohranjajo, nespremenjene.

Čim prej, vsekakor pa pred potekom sporazumov iz prvega pododstavka tega odstavka, Svet na predlog Komisije za vsak posamezni primer sprejme ustrezne evropske sklepe o nadaljevanju ribolovne dejavnosti, ki izhaja iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljševanja nekaterih sporazumov za obdobje največ enega leta.

(8) Z učinkom od 1. maja 2004 nove države članice odstopijo od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini.

Kolikor sporazumi med eno ali več novimi državami članicami na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi strani niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz Ustave in zlasti iz tega protokola, nove države članice ukrenejo vse potrebno, da odpravijo ugotovljene neskladnosti. Če se nova država članica soočas težavami pri prilagoditvi sporazuma, ki ga je pred pristopom sklenila z eno ali več tretjimi državami, od tega sporazuma odstopi v skladu s pogoji, določenimi v sporazumu.

(9) Nove države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kadar je to potrebno, da svoj položaj v razmerju do mednarodnih organizacij in do mednarodnih sporazumov, katerih stranka je tudi Unija ali Evropska skupnost za atomsko energijo ali druge države članice, prilagodijo glede na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njihovega pristopa k Uniji.

Še zlasti s 1. majem 2004 ali kakor hitro po tem dnevu je to mogoče odstopijo od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopijo iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih stranka je tudi Unija, razen če se njihovo članstvo nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

7. člen

akti, ki so jih sprejele institucije in na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega protokola,

ohranijo svojo pravno naravo; zlasti se še naprej uporabljajo postopki za spremembe omenjenih aktov.

8. člen

Določbe akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, katerih namen ali učinek je, drugače kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte, ki so jih sprejele institucije, organi, uradi ali agencije Skupnosti ali Evropske unije, ustanovljene s Pogodbo o Evropski uniji, kakor jih razlagata Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje, ostanejo v veljavi ob upoštevanju drugega odstavka tega člena.

Te določbe imajo isto pravno naravo kakor akti, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za omenjene akte.

9. člen

Besedila aktov institucij, organov, uradov ali agencij Skupnosti ali Evropske unije, ustanovljene s Pogodbo o Evropski uniji, in besedila aktov Evropske centralne banke, ki so bila sprejeta pred

1. majem 2004 in ki so bila sestavljena v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku, so od tega dne verodostojna pod enakimi pogoji kakor besedila, sestavljena in verodostojna v drugih jezikih.

10. člen

Evropski zakon Sveta lahko razveljavi prehodne določbe iz tega protokola, ki se več ne uporabljajo. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

11. člen

Pri uporabi Ustave in aktov, ki so jih sprejele institucije, veljajo izjeme, predvidene v tem protokolu kot prehodni ukrep.

II. NaSLOV

TRAJNE DOLOČBE

12. člen

Prilagoditve aktov, naštetih v Prilogi III k aktu o pristopu z dne 16. aprila 2003, ki so potrebne zaradi pristopa, se oblikujejo skladno s smernicami iz omenjene priloge in v skladu s postopkom ter pod pogoji iz 36. člena tega protokola.

13. člen

Ukrepi, našteti v Prilogi IV k aktu o pristopu z dne 16. aprila 2003, se uporabijo pod pogoji, ki jih določa omenjena priloga.

14. člen

Svet lahko z evropskim zakonom sprejme prilagoditve določb tega protokola glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale za potrebne zaradi spremembe prava Unije. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

III. NaSLOV

ZAČASNE DOLOČBE

15. člen

Ukrepi, navedeni v Prilogah V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII, XIII in XIV k

aktu

o pristopu z dne

16. aprila 2003, se za nove države članice uporabljajo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.

16. člen

(1) Prihodek, določen kot „dajatve skupne carinske tarife in druge dajatve“ iz člena 2(1)(b) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (1) ali ustrezna določba katerega koli sklepa, ki ga nadomesti, vključuje carinske dajatve izračunane na podlagi stopenj iz skupne carinske tarife in iz katere koli tarifne koncesije glede skupne

carinske tarife, ki jo Unija uporablja za trgovino novih držav članic s tretjimi državami.

(2) Usklajena osnova za odmero DDV in osnova BND (bruto nacionalnega dohodka) za vsako novo državo članico iz členov 2(1)(c) in (d) Sklepa 2000/597/ES, Euratom je za leto 2004 enaka dvema tretjinama letne osnove. Osnova BND za vsako novo državo članico, ki se upošteva pri izračunu financiranja popravka proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva iz člena 5(1) Sklepa 2000/597/ES, je prav tako enaka dvema tretjinama letne osnove.

(3) Za namene določitve zamrznjene stopnje v skladu s členom 2(4)(b) Sklepa 2000/597/ES, Euratom za leto 2004, se omejene osnove za DDV za nove države članice izračunajo na podlagi dveh tretjin njihove neomejene osnove za DDV in dveh tretjin njihovega BND.

17. člen

(1) Proračun Unije za proračunsko leto 2004 se je s spremembo proračuna, ki je začnel veljati s

1. majem 2004, prilagodil tako, da se je upošteval pristop novih držav članic.

(2) Dvanajst mesečnih dvanajstin DDV in prihodki na osnovi BND, ki jih nove države članice vplačajo v skladu s spremembo proračuna iz prejšnjega odstavka, ter retroaktivna prilagoditev mesečnih dvanajstin za obdobje od januarja do aprila 2004, ki se uporabi le za sedanje države članice, se pretvorijo v osmine, ki predstavljajo prevzete obveznosti za obdobje od maja do decembra 2004. Retroaktivne prilagoditve, ki izhajajo iz morebitnih naknadnih sprememb proračuna v letu 2004, se prav tako pretvorijo v enake dele, ki predstavljajo prevzete obveznosti v preostanku leta.

(1) UL L 253, 7.10.2000, str. 42.

18. člen

Unija na prvi delovni dan vsakega meseca izplača Češki, Cipru, Malti in Sloveniji kot postavko porabe iz proračuna Unije eno osmino od 1. maja 2004 dalje v letu 2004 ter eno dvanajstino v letih 2005 in 2006 od naslednjih zneskov začasnih proračunskih kompenzacij:

(v milijonih eurov, po cenah iz leta 1999)

	2004	2005	2006
Češka	125,4	178,0	85,1
Ciper	68,9	119,2	112,3
Malta	37,8	65,6	62,9
Slovenija	29,5	66,4	35,5

19. člen

Unija na prvi delovni dan vsakega meseca izplača Češki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški kot postavko porabe iz proračuna Unije eno osmino od 1. maja 2004 dalje v letu 2004 ter eno dvanajstino v letih 2005 in 2006 od naslednjih zneskov posebnega povračila za krepitev denarnega toka:

(v milijonih eurov, po cenah iz leta 1999)

	2004	2005	2006
Češka	174,7	91,55	91,55
Estonija	15,8	2,90	2,90
Ciper	27,7	5,05	5,05
Latvija	19,5	3,40	3,40
Litva	34,8	6,30	6,30
Madžarska	155,3	27,95	27,95
Malta	12,2	27,15	27,15
Poljska	442,8	550,00	450,00
Slovenija	65,4	17,85	17,85
Slovaška	63,2	11,35	11,35

1 milijarda eurov za Poljsko in 100 milijonov eurov za Češko, ki so vključeni v posebno povračilo za krepitev denarnega toka, se upoštevajo pri vseh izračunih razdelitve sredstev iz strukturnih skladov za leta 2004, 2005 in 2006.

20. člen

(1) Spodaj naštete nove države članice vplačajo v Raziskovalni sklad za premog in jeklo iz Sklepa 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo (1) naslednje zneske:

(v milijonih eurov, po tekočih cenah)

Češka	39,88
Estonija	2,5
Latvija	2,69
Madžarska	9,93
Poljska	92,46
Slovenija	2,36
Slovaška	20,11

(2) Prispevek v Raziskovalni sklad za premog in jeklo se opravi v štirih obrokih z začetkom v letu 2006 in se vplača kot sledi, vedno na prvi delovni dan prvega meseca v letu:

2006:	15 %
2007:	20 %
2008:	30 %
2009:	35 %.

21. člen

(1) Če ta protokol ne določa drugače, se po 31. decembru 2003 preneha prevzemati finančne obveznosti v okviru programa Phare (2), programa Phare za čezmejno sodelovanje (3), predpristopnih sredstev za Ciper in Malto (4), programa ISPa (5) in programa SaPaRD (6) v korist novih držav članic.

(1) UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

(2) Uredba (EGS) št. 3906/89 (UL C 375, 23.12.1989, str. 11).

(3) Uredba (ES) št. 2760/98 (UL L 345, 19.12.1998, str. 49).

(4) Uredba (ES) št. 555/2000 (UL L 68, 16.3.2000, str. 3).

(5) Uredba (ES) št. 1267/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 73).

(6) Uredba (ES) št. 1268/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 87).

Nove države članice se od 1. januarja 2004 glede odhodkov v okviru prvih treh postavk finančnega načrta, kot je opredeljen v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999 (1), obravnavajo enako kot sedanje države članice, ob upoštevanju posamičnih spodaj naštetih specifikacij in izjem ali drugačnih določb tega protokola. Maksimalne dodatne odobrene pravice za širitev za postavke 1, 2, 3 in 5 finančnega načrta so navedene v Prilogi XV akta o pristopu z dne 16. aprila 2003. Vendar se v okviru proračuna za leto 2004 pred pristopom zadevne države članice ne sme prevzeti nikakršnih finančnih obveznosti za katerikoli program ali agencijo.

(2) Prejšnji odstavek se v skladu s členi 2(1), 2(2) in 3(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne

17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (2) ne uporablja za odhodke Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ki bodo v skladu z 2. členom tega protokola upravičeni do financiranja s strani Skupnosti šele od 1. maja 2004.

Vendar pa se prejšnji odstavek v skladu s členom 47a Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (3) uporablja za odhodke za razvoj podeželja v okviru Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega

sklada, ob upoštevanju pogojev iz spremembe te uredbe iz Priloge II k

16. aprila 2003.

aktu

o pristopu z dne

(3) Ob upoštevanju zadnjega stavka prvega odstavka tega člena nove države članice od 1. januarja 2004 sodelujejo v programih in agencijah Unije pod enakimi pogoji kot sedanje države članice, s financiranjem iz splošnega proračuna Unije.

(4) Če so potrebni ukrepi za olajšanje prehoda iz predpristopne ureditve na ureditev, ki izhaja iz uporabe tega člena, potrebne ukrepe sprejme Komisija.

22. člen

(1) Od 1. maja 2004 z javnimi razpisi, oddajanjem naročil in izplačili predpristopne pomoči v okviru programa Phare, programa Phare za čezmejno sodelovanje ter predpristopnih sredstev za Ciper in Malto upravljajo izvajalske agencije v novih državah članicah.

V skladu z merili in pogoji iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1266/1999 z dne 21. junija 1999 o usklajevanju pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe

(1) Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (UL C 172, 18.6.1999, str. 1).

(2) UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

(3) UL L 160, z dne 26.6.1999, str. 80.

(EGS) št. 3906/89 (1) po pozitivni oceni razširjenega decentraliziranega izvajalskega sistema (EDIS) Komisija sprejme evropske sklepe o opustitvi ex-ante nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

Če ti sklepi o opustitvi ex-ante nadzora niso sprejeti pred 1. majem 2004, pogodbe, podpisane med

1. majem 2004 in dnem, ko Komisija sprejme sklepe, niso upravičene do predpristopne pomoči.

Če sklepi Komisije o opustitvi ex-ante nadzora niso sprejeti do 1. maja 2004 iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati novi državi članici, pa lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma dopusti, da so pogodbe podpisane med 1. majem 2004 in datumom teh sklepov upravičene do predpristopne pomoči in da se v omejenem obdobju nadaljuje izvajanje predpristopne pomoči, ob upoštevanju ex-ante nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

(2) Za skupne proračunske obveznosti prevzete pred 1. majem 2004 v okviru predpristopnih finančnih instrumentov iz prejšnjega odstavka, vključno s sklepanjem in registracijo posamičnih pravnih zavez in plačil opravljenih po 1. maju 2004, se še naprej uporabljajo pravila in uredbe o predpristopnih instrumentih financiranja in se do zaključka zadevnih programov in projektov zaračunajo ustreznim proračunskim poglavjem. Ne glede na to se postopki javnih naročil po 1. maju 2004 vodijo v skladu z ustreznimi akti Unije.

(3) Zadnje programiranje za predpristopno pomoč iz prvega odstavka tega člena se izvede v zadnjem polnem letu pred 1. majem 2004. Pogodbe za oddajo naročil v okviru teh programov bo treba skleniti v dveh letih in izplačila bo treba izvesti, kot to določa finančni memorandum (2), običajno do konca tretjega leta po zavezi. Roka za oddajo naročil ni mogoče podaljšati. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobri omejeno podaljšanje roka za izplačila.

(4) Da bi se zagotovilo potrebno postopno ukinjanje predpristopnih finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena in programa ISPa ter gladek prehod od pravil, ki so se uporabljala pred

1. majem 2004, k tistim, ki se uporabljajo po tem dnevu, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, da se v obdobju največ petnajst mesecev po 1. maju 2004 zagotovi ohranitev potrebnih statutarnih uslužbencev v novih državah članicah. V tem obdobju uradniki, ki so bili na delovna mesta v novih državah članicah razporejeni pred 1. majem 2004 in ki morajo po tem dnevu ostati v službi v teh državah, delajo izjemoma v istih finančnih in materialnih pogojih, kot jih je uporabljala Komisija pred 1. majem 2004 v skladu s Prilogo X h Kadrovskim predpisom za uradnike in pogojem zaposlovanja drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (3). Odhodki za poslovanje, potrebni za upravljanje s predpristopno pomočjo, vključno s plačami za

(1) UL L 232, 2.9.1999, str. 34.

(2) Smernice Phare (SEC (1999) 1596, posodobljene dne 6.9.2002 s C 3303/2). (3) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

drugo osebje, se za celotno leto 2004 in do konca julija 2005 krijejo iz postavke „podporni odhodki za ukrepe“ (nekdanji del B proračuna) ali iz ustreznih postavk zadevnih predpristopnih proračunov za finančne instrumente iz prvega odstavka tega člena in za program ISPa.

(5) Če projektov, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1258/1999, ni več mogoče financirati v okviru tega instrumenta, se jih lahko vključi v programiranje za razvoj podeželja in se jih financira iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Če so s tem v zvezi potrebni posebni prehodni ukrepi, jih Komisija sprejme v skladu s postopki iz člena 50(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/ 1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (1).

23. člen

(1) Med 1. majem 2004 in koncem leta 2006 Unija zagotavlja novim državam članicam začasno finančno pomoč, v nadaljnjem besedilu „prehodni vir“, za razvoj in okrepitev njihove upravne usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje prava Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo in za podporo izmenjavi najboljše prakse.

(2) Pomoč je namenjena stalni potrebi po okrepitvi institucionalne usposobljenosti na določenih področjih z ukrepi, ki jih ni mogoče financirati iz strukturnih skladov, predvsem na naslednjih področjih:

a) pravosodje in notranje zadeve (okrepitev pravosodnega sistema, kontrola na zunanjih mejah, strategija za boj proti korupciji, okrepitev kazenskega pregona);

b) finančni nadzor;

c) varstvo finančnih interesov Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo in boj proti goljufijam;

d) notranji trg, vključno s carinsko unijo;

e) okolje;

f) veterinarske službe in okrepitev upravne usposobljenosti v zvezi z varnostjo hrane;

g) upravne in nadzorne strukture za razvoj kmetijstva in podeželja, vključno z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (IaCS);

(1) UL L 161, 26.6.1999, str. 1.

h) jedrska varnost (okrepitev učinkovitosti in sposobnosti organov za jedrsko varnost in organizacij za tehnično podporo ter javnih agencij za ravnanje z odpadki);

i) statistika;

j) okrepitev javne uprave v skladu s potrebami, opredeljenimi v izčrpnem spremljevalnem poročilu Komisije, za katere se ne uporabljajo strukturni skladi.

(3) Pomoč v okviru prehodnega vira se sprejme v skladu s postopkom iz člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (1).

(4) Program se izvaja v skladu s členom 53(1)(a) in (b) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), ali z evropskim zakonom, ki jo nadomesti. Za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med javnimi upravami z namenom vzpostavljanja institucij se še naprej uporablja postopek zbiranja ponudb preko mreže kontaktnih točkv državah članicah, kot ga predvidevajo okvirni sporazumi s sedanjimi državami članicami za predpristopno pomoč.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za prehodni vir po cenah iz 1999 so 200 milijonov eurov v letu 2004, 120 milijonov eurov v letu 2005 in 60 milijonov eurov v letu 2006. Letne pravice za prevzem obveznosti odobri organ, pristojen za proračun, v mejah finančnega načrta, kakor je opredeljen z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 6. maja 1999.

24. člen

(1) Kot začasni instrument se ustanovi schengenski vir za pomoč upravičenim državam članicam med 1. majem 2004 in koncem leta 2006 pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

Da se odpravi pomanjkljivosti, ki so bile identificirane med pripravami za sodelovanje v schengnu, so do financiranja iz schengenskega vira upravičene naslednje vrste ukrepov:

a) naložbe v izgradnjo, obnovo ali posodobitev infrastrukture mejnih prehodov in drugih objektov na mejnih prehodih;

b) naložbe v kakršno koli opremo (npr. laboratorijsko opremo, naprave za odkrivanje, strojno in programsko opremo za schengenski informacijski sistem – SIS II, prevozna sredstva);

c) usposabljanje mejnih straž;

(1) UL L 375, 23.12.1989, str. 11.

(2) Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

d) prispevek k stroškom za logistiko in obratovanje.

(2) V okviru schengenskega vira se upravičenim državam članicam, ki so naštete spodaj, v obliki nepovratnih pavšalnih plačil dajo na razpolago naslednji zneski:

(v milijonih eurov, po cenah iz leta 1999)

	2004	2005	2006
Estonija	22,90	22,90	22,90
Latvija	23,70	23,70	23,70
Litva	44,78	61,07	29,85
Madžarska	49,30	49,30	49,30
Poljska	93,34	93,33	93,33
Slovenija	35,64	35,63	35,63
Slovaška	15,94	15,93	15,93

(3) Za izbiro in izvajanje posameznih operacij v skladu s tem členom so odgovorne upravičene države članice. Prav tako so odgovorne za usklajevanje uporabe schengenskega vira s pomočjo iz drugih instrumentov Unije, za zagotavljanje združljivosti s politikami in ukrepi Unije ter upoštevanje finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, ali evropskega zakona, ki jo nadomesti.

Nepovratna pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila in morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva se povrnejo Komisiji. Najkasneje šest mesecev po izteku triletnega roka upravičene države članice predložijo izčrpno poročilo o porabi nepovratnih pavšalnih plačil vključno z izkazi, ki opravičujejo odhodke.

Upravičena država izvršuje to odgovornost ne glede na odgovornost Komisije za izvajanje proračuna Unije in v skladu z določbami omenjene finančne uredbe ali evropskega zakona, ki jo nadomesti, ki se uporabljajo za decentralizirano upravljanje.

(4) Preko urada za boj proti goljufijam (OLaF) Komisija ohrani pravico preverjanja. Komisija in

Računsko sodišče lahko v skladu z ustreznimi postopki izvajata preglede na kraju samem.

(5) Komisija lahko sprejme potrebne tehnične določbe za delovanje schengenskega vira.

25. člen

Zneski iz 18., 19., 23. in 24. člena tega protokola se vsako leto prilagodijo v okviru tehničnih prilagoditev iz odstavka 15 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999.

(1) Če se do konca obdobja, ki traja največ tri leta po 1. maju 2004, v katerem koli gospodarskem sektorju pojavijo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko nova država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi ta sektor prilagodila gospodarstvu notranjega trga.

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov glede ene ali več novih držav članic.

(2) Na prošnjo zadevne države članice Komisija po hitrem postopku sprejme evropske uredbe ali sklepe s katerimi določi zaščitne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

V resnih gospodarskih težavah in na izrecno prošnjo zadevne države članice Komisija odloči v petih delovnih dneh po prejemu prošnje, ki so ji priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh zadevnih strank in nimajo za posledico mejnih kontrol.

(3) Ukrepi, dovoljeni na podlagi prejšnjega odstavka, lahko vsebujejo izjeme od pravil, predvidenih z Ustavo in zlasti s tem protokolom v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz prvega odstavka tega člena. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga.

27. člen

Če nova država članica ni izpolnila zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z obveznostmi v vseh sektorskih politikah, povezanih z gospodarskimi aktivnostmi s čezmejnim učinkom, in je s tem povzročila hujšo nepravilnost v delovanju notranjega trga ali grozečo nevarnost take nepravilnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po 1. maju 2004, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo sprejme evropske uredbe ali sklepe s katerimi določi ustrezne ukrepe.

Ukrepi so sorazmerni, prednost pa imajo tisti, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga in, kjer je to primerno, uporaba obstoječih sektorskih zaščitnih mehanizmov. Ti zaščitni ukrepi se ne smejo uveljavljati kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno in bodo v vsakem primeru ukinjeni, ko bo ustrezna zaveza izpolnjena. Dokler ustrezne zaveze niso izpolnjene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prejšnjem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne nove države članice pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem evropskih uredb ali sklepov, s katerimi so bili določeni zaščitni ukrepi, Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Če v novi državi članici obstajajo hujše pomanjkljivosti ali grozi nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu, stanju izvajanja ali uporabi okvirnih sklepov ali drugih ustreznih zavez, instrumentov sodelovanja in sklepov o vzajemnem priznavanju na področju kazenskega prava iz Naslova VI Pogodbe EU in direktiv ter uredb o vzajemnem priznavanju v civilnih zadevah iz Naslova IV Pogodbe ES ter evropskih zakonov in okvirnih zakonov, sprejetih na podlagi 3. in 4. oddelka IV. poglavja

III. naslova III. dela Ustave, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta od 1. maja 2004, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami, sprejme evropske uredbe ali sklepe, s katerimi določi ustrezne ukrepe ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

Ne glede na nadaljevanje tesnega pravosodnega sodelovanja so ti ukrepi lahko sprejeti v obliki začasne odložitve izvajanja ustreznih določb in sklepov v odnosih med novo državo članico in katerokoli drugo oz. drugimi državami članicami. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in bodo v vsakem primeru ukinjeni, ko bodo pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prejšnjem odstavku. Ob upoštevanju ukrepa, s katerim nova država članica popravi opredeljene pomanjkljivosti, lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

29. člen

Da pravilno delovanje notranjega trga ne bi bilo ovirano, izvrševanje nacionalnih predpisov novih držav članic v prehodnih obdobjih iz Prilog od V do XIV k aktu o pristopu z dne 16. aprila 2003 ne sme imeti za posledico mejnih kontrol med državami članicami.

30. člen

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v novih državah članicah na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega protokola, Komisija sprejme take ukrepe v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne

19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1) ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali evropskih zakonov, ki jih bodo nadomestili, ali v skladu z ustreznim postopkom, kot je opredeljen v veljavni zakonodaji. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od 1. maja 2004 in njihova uporaba je omejena na to obdobje. Z evropskim zakonom Sveta se to obdobje lahko podaljša. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

(1) UL L 178, 30.6.2001, str. 1.

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v novih državah članicah na ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Unije, Komisija sprejme take ukrepe v skladu z ustreznim postopkom, kot je opredeljen v veljavni zakonodaji. Ti ukrepi se sprejmejo v obdobju treh let od 1. maja 2004 in njihova uporaba je omejena na to obdobje.

32. člen

(1) Mandat novih članov odborov, skupin in drugih organov, ki so našteti v Prilogi XVII akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo 1. maja 2004.

(2) Mandat novih članov odborov in skupin, ki jih ustanovi Komisija in ki so našteti v Prilogi XVII akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo 1. maja 2004.

IV. NaSLOV

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

33. člen

Od 1. maja 2004 se šteje, da so direktive in odločbe iz člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe Euratom naslovljene na nove države članice, če so bile omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. Z izjemo direktiv in odločb, ki začnejo veljati skladno s členoma 254(1) in 254(2) Pogodbe ES, se šteje, da so bile te direktive in odločbe novim državam članicam notificirane 1. maja 2004.

34. člen

Nove države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da od 1. maja 2004 upoštevajo določbe direktiv in odločb iz člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe Euratom, če v prilogah iz 15. člena ali v kateri koli določbi tega protokola ni predviden drugačen rok.

35. člen

Razen če ni določeno drugače, Svet na predlog Komisije sprejme potrebne evropske uredbe in sklepe za izvajanje določb iz Prilog III in IV akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 iz 12. in 13. člena tega protokola.

(1) Če je treba akte institucij zaradi pristopa prilagoditi pred 1. majem 2004 in če ta protokol potrebnih prilagoditev ne predvideva, se te prilagoditve opravijo skladno s postopkom iz drugega odstavka tega člena. Prilagoditve začnejo veljati 1. maja 2004.

(2) Svet na predlog Komisije oziroma Komisija, glede na to, katera od teh dveh institucij je sprejela izvirne akte, v ta namen sprejme potrebne akte.

37. člen

O določbah zakonov in drugih predpisov za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemljih novih držav članic pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja te države v skladu s členom 33 Pogodbe Euratom obvestijo Komisijo v treh mesecih po 1. maju 2004.

DRUGI DEL

DOLOČBE O PROTOKOLIH,

PRILOŽENIH AKTU O PRISTOPU Z DNE 16. APRILA 2003

I. NaSLOV

PREHODNE DOLOČBE O EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

38. člen

Kraljevina Španija plača znesek v višini 309 686 775 eurov, kot svoj delež kapitala, vplačanega za povečanje vpisanega kapitala. Ta prispevek se vplača v osmih enakih obrokih, ki zapadejo

30. septembra 2004, 30. septembra 2005, 30. septembra 2006, 31. marca 2007, 30. septembra 2007, 31. marca 2008, 30. septembra 2008 in 31. marca 2009.

Kraljevina Španija v osmih enakih obrokih, ki zapadejo na zgornje datume, prispeva k rezervam in rezervacijam v višini rezerv ter tudi k znesku, ki bo šele odobren za rezerve in rezervacije in ki ga določa saldo bilance uspeha na koncu meseca aprila 2004, kot je bil prikazan v bilanci banke, z zneski v višini 4,1292 % rezerv in rezervacij.

39. člen

S 1. majem 2004 nove države članice vplačajo naslednje zneske, ki ustrezajo njihovim deležem vplačanega vpisanega kapitala, kot je opredeljen v 4. členu Statuta Evropske investicijske banke:

Poljska 170 563 175 eurov

Češka 62 939 275 eurov

Madžarska 59 543 425 eurov

Slovaška 21 424 525 eurov

Slovenija 19 890 750 eurov

Litva 12 480 875 eurov

Ciper 9 169 100 eurov

Latvija 7 616 750 eurov

Estonija 5 882 000 eurov

Malta 3 490 200 eurov

Ti prispevki se vplačajo v osmih enakih obrokih, ki zapadejo 30. septembra 2004, 30. septembra 2005, 30. septembra 2006, 31. marca 2007, 30. septembra 2007, 31. marca 2008, 30. septembra

2008 in 31. marca 2009.

40. člen

Nove države članice v osmih enakih obrokih, ki zapadejo na datume iz prejšnjega člena, prispevajo k rezervam in rezervacijam v višini rezerv, ter tudi k znesku, ki bo šele odobren za rezerve in rezervacije in ki ga določa saldo bilance uspeha na koncu meseca aprila 2004, kot je bil prikazan v bilanci Evropske investicijske banke, z zneski, ki ustrezajo naslednjim odstotkom rezerv in rezervacij:

Poljska	2,2742 %
Češka	0,8392 %
Madžarska	0,7939 %
Slovaška	0,2857 %
Slovenija	0,2652 %
Litva	0,1664 %
Ciper	0,1223 %
Latvija	0,1016 %
Estonija	0,0784 %
Malta	0,0465 %

Kraljevina Španija in nove države članice kapital in plačila iz 38., 39. in 40. člena tega protokola vplačajo v gotovini v eurih, razen če svet guvernerjev soglasno določi posebno ureditev.

II. NaSLOV

DOLOČBE O PRESTRUKTURIRANJU ČEŠKE JEKLARSKE INDUSTRIJE

42. člen

(1) Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave se državna pomoč, ki jo je podelila Češka v namene prestrukturiranja določenim delom češke jeklarske industrije od 1997 do 2003, šteje za združljivo z notranjim trgom pod pogojem, da:

a) se obdobje iz člena 8(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Češko republiko na drugi strani (1) podaljša do 1. maja 2004;

b) se v celotnem obdobju 2002-2006 spoštuje pogoje, ki so določeni v načrtu za prestrukturiranje, na podlagi katerega je bila veljavnost zgornjega protokola podaljšana;

c) se izpolni pogoje, ki so določeni v tem naslovu, in

d) se češki jeklarski industriji od 1. maja 2004 ne izplača nobene državne pomoči za prestrukturiranje.

(2) Prestrukturiranje češkega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih

podjetij, ki so našteta v Prilogi 1 k Protokolu št. 2

akta

o pristopu z dne 16. aprila 2003 (v

nadaljevanju „upravičena podjetja“), in skladno s pogoji iz tega naslova se konča najkasneje

31. decembra 2006 (v nadaljnjem besedilu „konec obdobja prestrukturiranja“).

(3) Le upravičena podjetja so upravičena do državne pomoči v okviru češkega programa za prestrukturiranje jeklarstva.

(4) Upravičeno podjetje ne sme:

a) v primeru združitve s podjetjem, ki ni vključeno v Prilogo 1 k Protokolu št. 2 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, prenesti koristi od pomoči, ki je bila podeljena upravičenemu podjetju;

(1) UL L 360, 31.12.1994, str. 2.

b) prevzeti sredstev podjetja, ki ni vključeno v Prilogo 1 k Protokolu št. 2 akta o pristopu z dne

16. aprila 2003 in ki je v obdobju do 31. decembra 2006 v stečaju.

(5) Vsaka naknadna privatizacija kateregakoli upravičenega podjetja spoštuje pogoje in načela o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti, ki so opredeljeni v tem naslovu.

(6) Skupna pomoč za prestrukturiranje, ki se podeli upravičenim podjetjem, se določi z utemeljitvami v odobrenem češkem načrtu za prestrukturiranje jeklarstva in v posamičnih poslovnih načrtih, kakor jih je odobril Svet. V vsakem primeru pa je izplačana pomoč v obdobju 1997-2003 omejena na največji znesek 14 147 425 201 CZK. Od te skupne vsote prejme Nová Huť največ 5 700 075 201 CZK, Vítkovice Steel prejme največ 8 155 350 000 CZK in Válcovny Plechu Frýdek Místek prejme največ 000 000 000 CZK, v odvisnosti od zahtev iz odobrenega načrta za prestrukturiranje. Ta pomoč se podeli le enkrat. Češka jeklarski industriji v namene prestrukturiranja ne podeli nobenih nadaljnjih pomoči.

(7) Neto zmanjšanje zmogljivosti, ki ga doseže Češka za končne proizvode v obdobju 1997-2006 je 590 000 ton.

Zmanjšanje zmogljivosti se meri le na podlagi trajnega zapiranja proizvodnih zmogljivosti s takim fizičnim uničenjem, da njihovo delovanje ni več mogoče. Stečaj jeklarskega podjetja se ne šteje za zmanjšanje zmogljivosti.

Zgornja stopnja neto zmanjšanja zmogljivosti skupaj s katerimkoli drugim zmanjšanjem zmogljivosti, ki je opredeljeno kot potrebno v programih za prestrukturiranje, se dosežejo skladno s časovnim razporedom v Prilogi 2 k Protokolu št. 2 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003.

(8) Češka do pristopa v skladu s pravnim redom Unije odstrani trgovinske ovire na trgu premoga, kar omogoči češkim jeklarskim podjetjem dostop do premoga po mednarodnih tržnih cenah.

(9) Izvede se poslovni načrt za upravičeno podjetje Nová Huť, predvsem:

a) obrat Vysoké Pece Ostrava (VPO) se s pridobitvijo polnega lastništva prenese v organizacijski okvir Nová Huť. Za združitev se določi ciljni datum, vključno z določitvijo odgovornosti za njegovo izvedbo;

b) Prizadevanja za prestrukturiranje se osredotočijo na naslednje:

1. razvoj Nová Huť iz proizvodno naravnane v tržno naravnano in izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti njenega poslovnega upravljanja, vključno z večjo preglednostjo stroškov;

2. Nová Huť bo morala spremeniti svojo ponudbo in se preusmeriti na trge z večjo dodano vrednostjo;

3. Nová Huť mora izvesti potrebne investicije, da bi se v kratkem času po podpisu Pogodbe o pristopu doseglo boljšo kakovost končnih izdelkov;

c) Izvede se prestrukturiranje zaposlovanja. Do 31. decembra 2006 se na podlagi konsolidiranih podatkov zadevnih upravičenih podjetij doseže ravni produktivnosti, primerljive s tistimi, ki jih dosegajo jeklarske skupine v Uniji;

d) skladnost s pravnim redom Skupnosti na okoljevarstvenem področju začne veljati s 1. majem 2004. Naložbe, potrebne za ta namen se upoštevajo v poslovnem načrtu. V skladu s poslovnim načrtom se do 1. novembra 2007 izvede tudi potrebne bodoče naložbe v zvezi z IPPC, da bi se zagotovilo upoštevanje Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (1).

(10) Izvede se poslovni načrt za upravičeno podjetje Vítkovice Steel, predvsem:

a) najkasneje do 31. decembra 2006 se Duo Mill dokončno zapre. V primeru, da podjetje kupi strateški investitor, se sklene kupno pogodbo s pogojem zaprtja do tega datuma;

b) prizadevanja za prestrukturiranje se osredotočijo na naslednje:

1. povečanje neposredne prodaje in večje osredotočenje na zmanjšanje stroškov, kar je bistveno za bolj učinkovito poslovno upravljanje;

2. prilagoditev povpraševanju na trgu in preusmeritev na trge proizvodov z višjo dodano vrednostjo;

3. prenos predlaganih naložb v sekundarnem procesu izdelave jekla iz leta 2004 v leto 2003, da bi podjetje lahko konkuriralo predvsem po kakovosti in ne po ceni;

c) Skladnost s pravnim redom Skupnosti na okoljevarstvenem področju se uresničuje z 1. majem 2004. Naložbe, potrebne za ta namen, se upoštevajo v poslovnem načrtu, tako kot tudi bodoče naložbe, ki bodo potrebne v zvezi z bodočimi naložbami v IPPC.

(1) UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

(11) Izvede se poslovni načrt za upravičeno podjetje Válcovny Plechu Frýdek Místek (VPFM), predvsem:

a) do konca leta 2004 se dokončno zapreta valjarni št. 1 in 2;

b) prizadevanja za prestrukturiranje se osredotočijo na naslednje:

1. izvedejo se potrebne investicije, da bi se v kratkem času po podpisu Pogodbe o pristopu doseglo boljšo kakovost končnih izdelkov;

2. dajanje prednosti izvajanju opredeljenih ključnih možnosti za povečanje dobička (vključno s prestrukturiranjem zaposlovanja, zmanjšanjem stroškov, izboljšanjem donosnosti in preusmeritvijo distribucije).

(12) Z vsemi naknadnimi spremembami v splošnem načrtu za prestrukturiranje in v posamičnih načrtih se mora strinjati Komisija in, kadar je to primerno, tudi Svet.

(13) Prestrukturiranje se izvede v pogojih popolne preglednosti in na podlagi načel zdravega tržnega gospodarstva.

(14) Komisija in Svet pred in po 1. maju 2004 do konca obdobja prestrukturiranja v skladu z petnajstim do osemnajstim odstavkom tega člena natančno spremljata izvajanje prestrukturiranja in izpolnjevanje pogojev iz tega naslova o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti. V ta namen Komisija poroča Xxxxx.

(15) Komisija in Svet spremljata kazalce prestrukturiranja iz Priloge 3 Protokola št. 2 akta o

pristopu z dne 16. aprila 2003. Sklicevanja v tej prilogi na odstavek 16 Protokola se štejejo kot sklicevanja na šestnajsti odstavek tega člena.

(16) Spremljanje vključuje neodvisno ocenjevanje, ki se izvede v letih 2003, 2004, 2005 in 2006. Komisijin preizkus rentabilnosti je pomemben element pri oceni, da so izpolnjeni pogoji za rentabilnost.

(17) Češka bo v celoti sodelovala sodeluje s Komisijo v zvezi z vsemi ureditvami za spremljanje: Predvsem velja:

a) Češka Komisiji najkasneje do 15. marca in 15. septembra v vsakem letu do konca obdobja prestrukturiranja predloži šestmesečna poročila o prestrukturiranju upravičenih podjetij;

b) če Komisija ne odloči drugače, prvo poročilo prispe v Komisijo do 15. marca 2003 in zadnje poročilo do 15. marca 2007;

c) poročila vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za spremljanje procesa prestrukturiranja in za spremljanje zmanjševanja in uporabe zmogljivosti, in zagotavljajo zadostne finančne podatke, ki omogočajo oceno ali so izpolnjeni pogoji in zahteve, ki jih vsebuje ta naslov. Poročila vsebujejo najmanj podatke, navedene v prilogi 4 protokola št. 2 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, za katere si Komisija pridržuje pravico spremembe skladno z izkušnjami, ki jih je pridobila v procesu spremljanja. Poleg posamičnih poslovnih poročil upravičenih podjetij se pripravi tudi poročilo o splošnem položaju češkega jeklarskega sektorja, vključno z makroekonomskim razvojem v letih neposredno pred podpisom Pogodbe o pristopu;

d) Češka obveže upravičena podjetja, da razkrijejo vse ustrezne podatke, ki bi se jih v drugih okoliščinah lahko štelo za zaupne. V svojem poročanju Svetu Komisija zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij, ki zadevajo posamezna podjetja.

(18) Komisija lahko kadar koli pooblasti neodvisnega svetovalca, da oceni rezultate spremljanja, izvede potrebne preiskave in poroča Komisiji in Svetu.

(19) Če Komisija na podlagi poročil iz sedemnajstega odstavka tega člena ugotovi, da je prišlo do znatnih odstopanj od finančnih podatkov, na katerih je bila narejena ocena rentabilnosti, lahko od Češke zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe za okrepitev ukrepov za prestrukturiranje zadevnih upravičenih podjetij.

(20) Če spremljanje pokaže:

a) da pogoji za prehodne ureditve iz tega naslova niso bili izpolnjeni ali

b) da obveznosti, prevzete v okviru podaljšanja obdobja, v katerem lahko Češka izjemoma podeli državno pomoč za prestrukturiranje svoje jeklarske industrije v skladu z Evropskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Češko na drugi strani (1), niso bile izpolnjene ali

c) da je Češka v obdobju prestrukturiranja jeklarski industriji in predvsem upravičenim podjetjem podelila dodatne nezdružljive državne pomoči,

prehodne ureditve iz tega naslova ne veljajo.

Komisija naredi vse potrebno, da se od zadevnih podjetij zahteva povrnitev vseh pomoči, ki so bile podeljene s kršenjem pogojev iz tega naslova.

(1) UL L 360, 31.12.1994, str. 2.

III. NaSLOV

DOLOČBE O SUVERENIH CONAH ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE NA CIPRU

43. člen

(1) Suvereni coni sta vključeni v carinsko ozemlje Unije in v ta namen se akti carinske in skupne trgovinske politike Unije, ki so našteti v Prvem delu Priloge k Protokolu št. 3 akta o pristopu z dne

16. aprila 2003 skupaj s spremembami iz te priloge, uporabljajo za suvereni coni. V tej prilogi se sklicevanje na „ta protokol“ šteje kot sklicevanje na ta naslov.

(2)

akti

Unije o prometnem davku, trošarinah in drugih oblikah posredne obdavčitve, našteti v

Drugem delu Priloge k Protokolu št. 3

akta

o pristopu z dne 16. aprila 2003, se uporabljajo za

suvereni coni skupaj s spremembami iz te priloge in z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za Ciper v skladu s tem protokolom.

(3) akti Unije, našteti v Tretjem delu Priloge k Protokolu št. 3 akta o pristopu z dne 16. aprila

2003, se spremenijo v skladu s to prilogo, da se Združenemu kraljestvu omogoči ohraniti oprostitve od dajatev in davkov na dobave svojim silam in pripadajočemu osebju, ki jih predvideva Pogodba o ustanovitvi Republike Ciper (v nadaljevanju „Pogodba o ustanovitvi“).

44. člen

Za suvereni coni se uporabljajo III-225. do III-232. člen Ustave skupaj z določbami sprejetimi na njuni podlagi in določbe, sprejete v skladu s točko b) četrtega odstavka III-278. člena Ustave.

45. člen

Xxxxx, ki prebivajo ali delajo na ozemlju suverenih con in za katere se v skladu z aranžmaji, sklenjenimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi, in pripadajočo izmenjavo not z dne 16. avgusta 1960 uporablja zakonodaja o socialni varnosti Republike Ciper, se za namene Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/ 71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (1), obravnavajo, kot da prebivajo, ali kot da so zaposleni na ozemlju Republike Ciper.

(1) UL L 149, 5.7.1971, str. 2.

46. člen

(1) Republiki Ciper ni treba izvajati pregledov oseb, ki prehajajo njene celinske in morske meje s suverenima conama, in za te osebe se ne uporabljajo omejitve Unije za prehod zunanjih meja.

(2) Združeno kraljestvo izvršuje kontrolo oseb, ki prehajajo zunanje meje suverenih con, v skladu z zavezami iz Četrtega dela Priloge k Protokolu št. 3 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003.

47. člen

Svet lahko, da zagotovi učinkovito izvajanje ciljev tega naslova, na predlog Komisije sprejme evropski

sklep, ki spremeni 43. do 46. člen tega protokola, vključno s Prilogo k Protokolu št. 3 akta o

pristopu z dne 16. aprila 2003, ali za suvereni coni pod pogoji, ki jih določi, uporablja druge določbe Ustave in akte Unije. Svet odloča soglasno. Preden predstavi predlog, se Komisija posvetuje z Združenim kraljestvom in Republiko Ciper.

48. člen

(1) Pod pogoji iz drugega odstavka tega člena je Združeno kraljestvo odgovorno za izvajanje tega naslova v suverenih conah, zlasti:

a) je Združeno kraljestvo odgovorno za uporabo ukrepov Unije, ki so določeni v tem naslovu na področju carin, posredne obdavčitve in skupne trgovinske politike v zvezi z blagom, ki vstopi ali zapusti ozemlje otoka Ciper preko pristanišča ali letališča v suverenih conah Združenega kraljestva;

b) se carinske kontrole blaga, ki ga sile Združenega kraljestva uvažajo na ali izvažajo iz otoka Ciper preko pristanišča ali letališča Republike Ciper, lahko izvršujejo v suverenih conah Združenega kraljestva;

c) je Združeno kraljestvo odgovorno za izdajanje dovoljenj, odobritev ali potrdil, ki se jih lahko zahteva v skladu z ukrepi Unije glede blaga, ki ga sile Združenega kraljestva uvažajo ali izvažajo z otoka Ciper.

(2) Republika Ciper je odgovorna za upravljanje in izplačilo morebitnih sredstev Unije, do katerih so upravičene osebe iz suverenih con Združenega kraljestva zaradi uporabe skupne kmetijske politike v suverenih conah v skladu s 44. členom tega protokola in Republika Ciper glede teh odhodkov odgovarja Komisiji.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko Združeno kraljestvo na pristojne organe Republike Ciper v skladu z aranžmaji, sklenjenimi na podlagi Pogodbe o ustanovitvi, prenese izvajanje dolžnosti držav članic, ki jim jih nalagajo določbe 43. do 46. člena tega protokola.

(4) Združeno kraljestvo in Republika Ciper sodelujeta pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja tega naslova v suverenih conah Združenega kraljestva in, če je to primerno, skleneta nadaljnje aranžmaje glede prenosa izvajanja katerih koli določb iz 43. do 46. člena tega protokola. Kopija takih aranžmajev se predloži Komisiji.

49. člen

Xxxxx namen ureditve iz tega naslova je ureditev posebnega položaja suverenih con Združenega kraljestva na Cipru. Ta ureditev se ne uporablja za druga ozemlja ter v svoji celoti ali s svojim delom ne sme predstavljati precedensa za druge posebne ureditve, ki že obstajajo ali bi se jih lahko predvidelo za kakšno drugo evropsko ozemlje iz IV-440. člena Ustave.

50. člen

Komisija vsakih pet let od 1. maja 2004 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju določb tega naslova.

51. člen

Določbe tega naslova se uporabljajo v luči lzjave o suverenih conah Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske na Cipru, ki prevzema preambulo iz Protokola št. 3 akta o pristopu z dne

16. aprila 2003 ne da bi s tem spreminjala njene pravne učinke.

IV. NaSLOV

DOLOČBE O JEDRSKI ELEKTRARNI IGNALINA V LITVI

52. člen

Ob priznavanju pripravljenosti Unije, da zagotovi zadostno dodatno pomoč naporom Litve za razgradnjo Jedrske elektrarne Ignalina, in ob poudarku tega izraza solidarnosti se je Litva zavezala, da pred letom 2005 zapre Enoto 1 Jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 Enoto 2 te elektrarne ter ju nato razgradi.

53. člen

(1) Med obdobjem 2004-2006 Unija zagotovi Litvi dodatno finančno pomoč v podporo njenim naporom za razgradnjo Jedrske elektrarne Ignalina in da se sooči s posledicami zaprtja in razgradnje

te elektrarne (v nadaljevanju „načrt Ignalina“).

(2) Ukrepi iz načrta Ignalina se sprejmejo in izvajajo v skladu z določbami iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne 18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (1).

(3) Načrt Ignalina med drugim vključuje: ukrepe v podporo razgradnji Jedrske elektrarne Ignalina; ukrepe za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom Unije in posodobitev obstoječih zmogljivosti proizvodnje, ki so potrebne za nadomestitev proizvodnih zmogljivosti dveh reaktorjev Jedrske elektrarne Ignalina; in druge ukrepe, ki izvirajo iz odločitve o zaprtju in razgradnji te elektrarne in ki prispevajo k potrebnem prestrukturiranju, sanaciji okolja in posodobitvi proizvodnje energije in sektorjev prenosa in distribucije, kakor tudi k večji varnosti dobave energije in k izboljšanju energetske učinkovitosti v Litvi.

(4) Načrt Ignalina vključuje ukrepe, ki v obdobju pred zaprtjem in med razgradnjo omenjenih reaktorskih enot omogočajo podporo uslužbencem elektrarne, da se obdrži visoka raven varnosti obratovanja v Xxxxxxx elektrarni Ignalina.

(5) V obdobju 2004-2006 bo načrt Ignalina znašal 285 milijonov eurov odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki se bodo odobrile v enakih letnih tranšah.

(6) Prispevek v skladu z načrtom Ignalina lahko za določene ukrepe znaša do 100 % skupnih izdatkov. Storiti je treba vse potrebno, da se nadaljuje postopek sofinanciranja, ki je bil določen v predpristopni pomoči za litovske napore razgradnje, kakor tudi, da se pritegne sofinanciranje iz drugih virov, kjer je to ustrezno.

(7) Pomoč iz načrta Ignalina ali njeni deli se lahko dajo na razpolago kot prispevek Unije Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo Ignaline, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

(8) Javna pomoč iz nacionalnih, mednarodnih virov ali virov Unije:

a) za sanacijo okolja v skladu s pravnim redom Unije in ukrepi posodobitve litovske Termoelektrarne v kraju Elektrenai kot ključni nadomestitvi proizvodnih zmogljivosti dveh reaktorjev Jedrske elektrarne Ignalina in

b) za razgradnjo Jedrske elektrarne Ignalina je združljiva z notranjim trgom, kot to določa Ustava.

(1) UL L 375, 23.12.1989, str. 11.

(9) Javna pomoč iz nacionalnih, mednarodnih virov ali virov Unije, ki je podpora litovskim naporom, da se soočijo s posledicami zaprtja in razgradnje Jedrske elektrarne Ignalina je lahko, od primera do primera, združljiva – v skladu z Ustavo – z notranjim trgom, še posebej javna pomoč dodeljena za večjo varnost dobave energije.

54. člen

(1) Ob priznavanju, da je razgradnja Jedrske elektrarne Ignalina dolgoročne narave in predstavlja za Litvo izredno finančno breme, ki ni sorazmerno z njeno velikostjo in gospodarsko močjo, Unija v solidarnosti z Litvo, zagotovi zadostno dodatno pomoč za napore razgradnje po letu 2006.

(2) Načrt Ignalina v ta namen neprekinjeno poteka in se nadaljuje tudi po letu 2006. Izvedbene določbe za podaljšani načrt Ignalina se sprejmejo v skladu s postopkom iz 35. člena tega protokola in začnejo veljati najkasneje na dan izteka veljavnosti finančnega načrta, kot je opredeljen v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999.

(3) Načrt Ignalina, ki je podaljšan v skladu z določbami prejšnjega odstavka, temelji na istih elementih in načelih, kot so opisani v 53. členu tega protokola.

(4) Povprečna skupna sredstva, ki se odobrijo v obdobju naslednjega finančnega načrta za podaljšani načrt Ignalina, morajo biti zadostna. Načrtovanje teh virov je utemeljeno na dejanskih plačilih in absorpcijski sposobnosti.

55. člen

Če je dobava energije v Litvi motena, se do 31. decembra 2012 ne glede na določbe 52. člena tega protokola uporablja splošna zaščitna klavzula iz 26. člena tega protokola.

56. člen

Ta naslov se uporablja v luči lzjave o Xxxxxxx elektrarni Ignalina v Litvi, ki prevzema preambulo iz Protokola št. 4 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 ne da bi s tem spreminjala njene pravne učinke.

V. NaSLOV

DOLOČBE O TRANZITU OSEB PO KOPNEM MED OBMOČJEM KALININGRADA IN DRUGIMI DELI RUSKE FEDERACIJE

57. člen

Pravila in ureditve Unije o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije in še posebej Uredba Sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega

tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (1) same po sebi ne odložijo ali preprečijo polnega sodelovanja Litve v schengenskem pravnem redu, vključno z odstranitvijo kontrole na notranjih mejah.

58. člen

Unija pomaga Litvi pri izvajanju pravil in ureditev za tranzit oseb med območjem Kaliningrada in ostalimi deli Ruske federacije, da bi Litva čim hitreje polno sodelovala v območju Schengna.

Unija Litvi pomaga pri upravljanju tranzita oseb med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije in zlasti nosi vse dodatne stroške, ki nastanejo z izvajanjem posebnih določb pravnega reda Unije o tem tranzitu.

59. člen

Ne glede na suverene pravice Litve vsak nadaljnji akt o tranzitu oseb med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije sprejme Svet na predlog Komisije. Svet odloča soglasno.

60. člen

Ta naslov se uporablja v luči lzjave o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in

drugimi deli Ruske federacije, ki prevzema preambulo iz Protokola št. 5

16. aprila 2003 ne da bi s tem spreminjala njene pravne učinke.

VI. NaSLOV

akta

o pristopu z dne

DOLOČBE O PRIDOBITVI SEKUNDARNIH PREBIVALIŠČ NA MALTI

61. člen

Ob upoštevanju zelo omejenega števila prebivališč na Malti in velike omejenosti razpoložljivih zazidljivih zemljišč, ki zadostujejo le za zadovoljitev osnovnih potreb izhajajočih iz demografskega razvoja sedanjih prebivalcev, lahko Malta na podlagi nediskriminacije ohrani v veljavi pravila iz Zakona o nepremičnem premoženju (pridobitev s strani nerezidentov) (Poglavje 246) glede pridobitve in posesti nepremičnin za sekundarna prebivališča s strani državljanov držav članic, ki so na Malti zakonito prebivali manj kot pet let.

(1) UL L 99, 17.4.2003, str. 8.

Malta uporablja postopek dovoljenja za pridobitev nepremičnin na Malti za sekundarna prebivališča, ki temelji na objavljenih, objektivnih, trajnih in preglednih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminatorno in ne razlikujejo med državljani Malte in drugih držav članic. Malta zagotavlja, da se državljanov držav članic v nobenem primeru ne obravnava bolj restriktivno od državljanov tretjih držav.

Dovoljenje se da v primeru, da vrednost posamične nepremičnine, ki jo je kupil državljan države članice, presega prage iz malteške zakonodaje, t.j. 30 000 malteških lir za stanovanja ter 50 000 malteških lir za druge vrste nepremičnin (razen stanovanj in nepremičnin zgodovinskega pomena). Malta lahko prage iz te zakonodaje spremeni tako, da odražajo spremembe cen na nepremičninskem trgu na Malti.

VII. NaSLOV

DOLOČBE O SPLAVU NA MALTI

62. člen

Nobena določba iz Pogodbe o Ustavi za Evropo ali iz pogodb in aktov, ki jo spreminjajo ali prilagajajo, ne vpliva na uporabo nacionalne zakonodaje o splavu na ozemlju Malte.

VIII. NaSLOV

DOLOČBE O PRESTRUKTURIRANJU POLJSKE JEKLARSKE INDUSTRIJE

63. člen

(1) Ne glede na III-167. in III-168. člen Ustave se državna pomoč, ki jo je podelila Poljska v namene prestrukturiranja določenim delom poljske jeklarske industrije, šteje za združljivo z notranjim trgom, pod pogojem, da:

a) se obdobje iz člena 8(4) Protokola 2 o proizvodih ESPJ k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Poljsko na drugi strani (1) podaljša do 1. maja 2004;

b) se v celotnem obdobju 2002‑2006 spoštuje pogoje, ki so določeni v načrtu za prestrukturiranje, na podlagi katerega je bila veljavnost zgornjega protokola podaljšana;

c) so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v tem naslovu in

(1) UL L 348, 31.12.1993, str. 2.

d) se poljski jeklarski industriji od 1. maja 2004 ne izplača nobene državne pomoči za prestrukturiranje.

(2) Prestrukturiranje poljskega jeklarskega sektorja, kot je opisano v posameznih poslovnih načrtih

podjetij, ki so našteta v Prilogi 1 k Protokolu št. 8

akta

o pristopu z dne 16. aprila 2003 (v

nadaljevanju „upravičena podjetja“), in skladno s pogoji iz tega naslova se konča najkasneje

31. decembra 2006 (v nadaljnjem besedilu „konec obdobja prestrukturiranja“).

(3) Le upravičena podjetja so upravičena do državne pomoči v okviru poljskega programa za prestrukturiranje jeklarstva.

(4) Upravičeno podjetje ne sme:

a) v primeru združitve s podjetjem, ki ni vključeno v Prilogo 1 k Protokolu št. 8 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003, prenesti koristi od pomoči, ki je bila podeljena upravičenemu podjetju;

b) prevzeti sredstev podjetja, ki ni vključeno v Prilogo 1 k Protokolu št. 8 dne 16. aprila 2003 in ki je v obdobju do 31. decembra 2006 v stečaju.

akta

o pristopu z

(5) Vsaka naknadna privatizacija kateregakoli upravičenega podjetja se izvede ob upoštevanju potrebe po transparentnosti in spoštuje pogoje in načela o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti, ki so opredeljeni v tem naslovu. S prodajo podjetja ali posamičnih sredstev se ne podeli nobene nadaljnje državne pomoči.

(6) Pomoč za prestrukturiranje, ki se podeli upravičenim podjetjem, se določi z utemeljitvami v odobrenem poljskem načrtu za prestrukturiranje jeklarstva in v posamičnih poslovnih načrtih, kakor jih je odobril Svet. V nobenem primeru pa izplačana pomoč v obdobju 1997-2003 in njen skupni znesek ne presegajo 3 387 070 000 PLN.

Od te skupne vsote:

a) glede Polskie Huty Stali (v nadaljnjem besedilu „PHS“) že dodeljena pomoč za prestrukturiranje ali pomoč, ki še bo podeljena, od leta 1997 do konca leta 2003 ne presega 3 140 360 000 PLN. V obdobju 1997-2001 je PHS prejel že 62 360 000 PLN pomoči za prestrukturiranje; v letih 2002

in 2003 v odvisnosti od zahtev iz odobrenega načrta za prestrukturiranje prejme nadaljnjo pomoč za prestrukturiranje, ki ne preseže 3 078 000 000 PLN (ki se v celoti izplača v letu 2002, če je podaljšanje obdobja spregleda iz Protokola 2 Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Poljsko na drugi strani odobreno do konca leta 2002, oz. v letu 2003);

b) glede Huta xxxxxxx X.x., Huta Bankowa Sp. z o.o., Huta Xxxxxx S.a., Xxxx Xxxxxx S.a., Xxxx L.W.

Sp. z o.o., Huta Łabędy

S.a. in Huta Pokój

S.a. (v nadaljnjem besedilu „druga upravičena

podjetja“) že dodeljena pomoč za prestrukturiranje ali pomoč, ki bo še podeljena, od leta 1997 do konca leta 2003 ne presega 246 710 000 PLN. Ta podjetja so v obdobju 1997-2001 že prejela 37 160 000 PLN pomoči za prestrukturiranje; v odvisnosti od zahtev iz odobrenega načrta za

prestrukturiranje prejmejo nadaljnjo pomoč za prestrukturiranje, ki ne preseže 210 210 000

PLN (od katerih 182 170 000 PLN v letu 2002 in 27 380 000 PLN v letu 2003, če je podaljšanje obdobja spregleda iz Protokola 2 Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Poljsko na drugi strani odobreno do konca leta 2002, oz. drugače 210 210 000 PLN v letu 2003).

Poljska svoji jeklarski industriji v namene prestrukturiranja ne podeli nobenih nadaljnjih pomoči.

(7) Xxxx zmanjšanje zmogljivosti, ki ga doseže Poljska za končne proizvode v obdobju 1997-2006 je najmanj 1 231 000 ton. Ta skupna vsota vključuje neto zmanjšanje zmogljivosti za najmanj 715 000 ton letno za vroče valjane izdelke in 716 000 ton letno za hladno valjane izdelke ter povečanje največ 200 000 ton letno za druge končne proizvode.

Xxxx zmanjšanja zmogljivosti iz Priloge 2 Protokola št. 8 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 so najmanjša zmanjšanja in dejanska neto zmanjšanja, ki jih je treba doseči, in njihovi časovni okviri se določijo na podlagi poljskega dokončnega programa prestrukturiranja in posamičnih poslovnih načrtov v okviru Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Poljsko na drugi strani, ob upoštevanju cilja do 31. decembra 2006 zagotoviti rentabilnost upravičenih podjetij.

(8) Izvede se poslovni načrt za upravičeno podjetje PHS, predvsem:

a) prizadevanja za prestrukturiranje se osredotočijo na naslednje:

1. reorganiziranje proizvodne zmogljivosti PHS po izdelkih in zagotovitev funkcionalne horizontalne organizacije (nabava, proizvodnja, prodaja);

2. vzpostavitev poenotene poslovodne strukture PHS, kar bo omogočilo popolni izkoristek sinergij v postopku konsolidacije;

3. razvoj strateške osredotočenosti PHS od proizvodno naravnane v tržno naravnano;

4. izboljšava učinkovitosti in uspešnosti poslovnega upravljanja PHS in zagotovitev boljšega nadzora neposredne prodaje;

5. PHS na podlagi zdravih gospodarskih razlogov ponovno pregleda strategijo oddeljenih (spin- off) podjetij in, če je to primerno, storitve ponovno integrira v matično podjetje;

6. PHS spremeni svojo ponudbo, zmanjša presežne zmogljivosti za dolge vmesne proizvode in se nasploh preusmeri na trge proizvodov z višjo dodano vrednostjo;

7. PHS investira, da bi dosegel boljšo kakovost končnih izdelkov; posebna pozornost se posveti doseganju kakovosti 3-Sigma v obratu PHS v Krakovu do datuma iz časovnega razporeda za izvajanje programa za prestrukturiranje PHS in najkasneje do konca leta 2006;

b) v obdobju prestrukturiranja PHS maksimizira prihranke stroškov s povečanjem energetske učinkovitosti, z izboljšano nabavo in z zagotavljanjem ravni produktivnosti, ki je primerljiva z ravnijo v Uniji;

c) izvede se prestrukturiranje zaposlovanja; do 31. decembra 2006 se na podlagi konsolidiranih podatkov, ki vključujejo posredno zaposlenost v storitvenih podjetjih v popolni lasti, doseže ravni produktivnosti, primerljive s tistimi, ki jih dosegajo jeklarske skupine v Uniji;

d) vsaka privatizacija se izvede ob spoštovanju potrebe po transparentnosti in v celoti upošteva tržno vrednost PHS. S prodajo se ne podeli nobene nadaljnje državne pomoči.

(9) Izvede se poslovni načrt za druga upravičena podjetja, predvsem:

a) za vsa druga upravičena podjetja se napori za prestrukturiranje osredotočijo na naslednje:

1. razvoj strateške usmeritve od proizvodno naravnane v tržno naravnano;

2. izboljšava učinkovitosti in uspešnosti poslovnega upravljanja podjetij in zagotovitev boljšega nadzora neposredne prodaje;

3. ponovni pregled strategije oddeljenih (spin-off) podjetij na podlagi zdravih gospodarskih razlogov in, če je to primerno, ponovna integracija storitev v matična podjetja;

b) glede Huta Bankowa se izvede program za zmanjševanje stroškov;

c) glede Xxxx Xxxxxx se pridobi potrebna finančna pomoč posojilodajalcev in lokalnih finančnih institucij in se izvede program za zmanjševanje stroškov, vključno z zmanjšanjem stroškov naložb s prilagoditvijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti;

d) glede Huta Łabędy se izvede program za zmanjševanje stroškov in zmanjša odvisnost od rudarske industrije;

e) glede Huta Pokój v hčerinskih podjetjih se doseže mednarodne standarde produktivnosti, prihranke pri porabi energije in se odreče predlaganim investicijam v oddelku za predelavo in konstrukcijo;

f) glede Huta Xxxxxx se doseže sporazum o reprogramiranju vračila dolgov in investicijskih posojilih s posojilodajalci in finančnimi institucijami. Podjetje prav tako zagotovi znatno dodatno zmanjšanje stroškov, povezano s prestrukturiranjem zaposlovanja in izboljšanjem donosov;

g) glede Huta

xxxxxxx

se z izpogajanjem sporazuma med trenutnimi posojilodajalci podjetja,

dolgoročnimi posojilodajalci, komercialnimi posojilodajalci in finančnimi institucijami zagotovi trdne finančne osnove za njegov razvoj. Izvesti je treba dodatne investicije v valjarno in program zmanjšanja osebja;

h) glede Huta L.W. se izvede investicije v zvezi s projektom podjetja glede valjarn, z dvižno opremo in z okoljevarstvenim ugledom. Podjetje prav tako doseže s prestrukturiranjem zaposlovanja in zmanjšanjem stroškov za zunanje storitve višje ravni produktivnosti.

(10) Z vsemi naknadnimi spremembami v splošnem načrtu za prestrukturiranje in v posamičnih načrtih se mora strinjati Komisija in, kadar je to primerno, tudi Svet.

(11) Prestrukturiranje se izvede v pogojih popolne preglednosti in na podlagi načel zdravega tržnega gospodarstva.

(12) Komisija in Svet pred in po 1. maju 2004 do konca obdobja prestrukturiranja v skladu s trinajstim do osemnajstim odstavkom tega člena natančno spremljata izvajanje prestrukturiranja in izpolnjevanje pogojev iz tega naslova o rentabilnosti, državnih pomočeh in zmanjšanju zmogljivosti. V ta namen Komisija poroča Xxxxx.

(13) Poleg spremljanja državnih pomoči Komisija in Svet spremljata kazalce prestrukturiranja iz Priloge 3 Protokola št. 8 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003. Sklicevanja na odstavek 14 Protokola v tej prilogi se štejejo za sklicevanja na štirinajsti odstavek tega člena.

(14) Spremljanje vključuje neodvisno ocenjevanje, ki se izvede v letih 2003, 2004, 2005 in 2006. Uporabi se Komisijin preizkus rentabilnosti in kot del ocenjevanja se meri produktivnost.

(15) Poljska v celoti spoštuje vse ureditve za spremljanje, predvsem:

a) Poljska Komisiji najkasneje do 15. marca in 15. septembra v vsakem letu do konca obdobja prestrukturiranja predloži šestmesečna poročila o prestrukturiranju upravičenih podjetij;

b) če Komisija ne odloči drugače, prvo poročilo prispe v Komisijo do 15. marca 2003 in zadnje poročilo do 15. marca 2007;

c) Poročila vsebujejo vse podatke, ki so potrebni za spremljanje procesa prestrukturiranja, za spremljanje državnih pomoči ter za spremljanje zmanjševanja in uporabe zmogljivosti, in zagotavljajo zadostne finančne podatke, ki omogočajo oceno, ali so izpolnjeni pogoji in zahteve,

ki jih vsebuje ta naslov. Poročila vsebujejo vsaj podatke iz Priloge 4 Protokola št. 8 akta o

pristopu z dne 16. aprila 2003, za katere si Komisija pridržuje pravico spremembe skladno z izkušnjami, ki jih je pridobila v procesu spremljanja. V Prilogi 4 Protokola št. 8 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 se sklicevanje na odstavek 14 Protokola šteje za sklicevanje na štirinajsti odstavek tega člena. Poleg posamičnih poslovnih poročil upravičenih podjetij se pripravi tudi poročilo o splošnem položaju poljskega jeklarskega sektorja, vključno z zadnjim makroekonom- skim razvojem;

d) Poljska mora prav tako priskrbeti vse dodatne informacije, ki so potrebne za neodvisno ocenjevanje iz prejšnjega odstavka;

e) Poljska zahteva od upravičenih podjetij, da razkrijejo vse ustrezne podatke, ki bi se v drugih okoliščinah lahko šteli za zaupne. V svojem poročanju Svetu Komisija zagotovi, da se ne razkrije zaupnih informacij, ki zadevajo posamezna podjetja.

(16) Komisija lahko kadar koli pooblasti neodvisnega svetovalca, da oceni rezultate spremljanja, izvede potrebne preiskave in poroča Komisiji in Svetu.

(17) Če Komisija na podlagi spremljanja ugotovi, da je prišlo do znatnih odstopanj od finančnih podatkov, na katerih je bila narejena ocena rentabilnosti, lahko od Poljske zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe za okrepitev ali spremembo ukrepov za prestrukturiranje zadevnih upravičenih podjetij.

(18) Če spremljanje pokaže:

a) da pogoji za prehodne ureditve iz tega naslova niso bili izpolnjeni ali

b) da obveznosti, prevzete v okviru podaljšanja obdobja, v katerem lahko Poljska izjemoma podeli državno pomoč za prestrukturiranje svoje jeklarske industrije v skladu z Evropskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Poljsko na drugi strani, niso bile izpolnjene, ali

c) da je Poljska v obdobju prestrukturiranja jeklarski industriji in predvsem upravičenim podjetjem podelila dodatne nezdružljive državne pomoči,

prehodne ureditve iz tega naslova ne veljajo.

Komisija naredi vse potrebno, da se od zadevnih podjetij zahteva povrnitev vseh pomoči, ki so bile podeljene s kršenjem pogojev iz tega naslova.

IX. NaSLOV

DOLOČBE O ENOTI 1 IN ENOTI 2 JEDRSKE ELEKTRARNE BOHUNICE V1 NA SLOVAŠKEM

64. člen

Slovaška se je zavezala, da bo najkasneje do 31. decembra 2006 zaprla Enoto 1 Jedrske elektrarne Bohunice V1 in do 31. decembra 2008 Enoto 2 te elektrarne in ju nato razgradila.

65. člen

(1) Med obdobjem 2004-2006 Unija zagotovi Slovaški finančno pomoč v podporo njenim naporom za razgradnjo in soočenje s posledicami zaprtja in razgradnje Enote 1 in Enote 2 Jedrske elektrarne Bohunice V1 (v nadaljevanju „pomoč“).

(2) Pomoč se določi in izvaja v skladu z določbami iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 z dne

18. decembra 1989 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope (1).

(3) V obdobju 2004 - 2006 pomoč znaša 90 milijonov eurov odobrenih pravic za prevzem obveznosti, ki se bodo odobrile v enakih letnih tranšah.

(4) Pomoč ali njeni deli se lahko dajo na razpolago kot prispevek Unije k Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice, ki ga upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.

66. člen

Unija priznava, da se mora razgradnja Jedrske elektrarne Bohunice V1 nadaljevati preko finančnega načrta, določenega v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999, in da to prizadevanje predstavlja Slovaški znatno finančno breme. Odločitev o nadaljevanju pomoči Unije po letu 2006 na tem področju bo upoštevala to stanje.

67. člen

Določbe tega naslova se uporabljajo v luči lzjave o Enoti 1 in Enoti 2 Jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem, ki prevzema preambulo iz Protokola št. 9 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 ne da bi s tem spreminjala njene pravne učinke.

(1) UL L 375, 23.12.1989, str. 11.

X. NaSLOV

DOLOČBE O CIPRU

68. člen

(1) Uporaba pravnega reda Skupnosti in Unije se odloži na tistih območjih Republike Ciper, ki niso pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper.

(2) Svet na podlagi predloga Komisije odloči o umiku odložitve iz prejšnjega odstavka. Svet odloča soglasno.

69. člen

(1) Svet na podlagi predloga Komisije opredeli pogoje, pod katerimi se določbe prava Unije uporabljajo za črto med območji iz prejšnjega člena in območji, ki so pod dejanskim nadzorom Vlade Republike Ciper. Svet odloča soglasno.

(2) Meja med Vzhodno suvereno cono in območji iz prejšnjega člena se za namene Xxxx XX Priloge k Protokolu št. 3 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 o suverenih conah Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske na Cipru v času trajanja odložitve uporabe pravnega reda Skupnosti in Unije v skladu s prejšnjim členom obravnava kot del zunanjih meja suverenih con.

70. člen

(1) Nobena določba tega naslova ne izključuje ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja območij iz 68. člena tega protokola.

(2) Ti ukrepi ne vplivajo na uporabo pravnega reda Skupnosti in Unije pod pogoji, določenimi v tem protokolu, v drugih delih Republike Ciper.

71. člen

V primeru rešitve ciprskega vprašanja Svet na podlagi predloga Komisije odloči o prilagoditvah pogojev pristopa Cipra k Uniji z ozirom na turško ciprsko skupnost. Svet odloča soglasno.

72. člen

Določbe tega naslova se uporabljajo v luči lzjave o Cipru, ki prevzema preambulo iz Protokola št. 10 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 ne da bi s tem spreminjala njene pravne učinke.

TRETJI DEL

DOLOČBE O PRILOGaH K aKTU O PRISTOPU Z DNE 16. aPRILa 2003

Priloge I in III do XVII k

aktu

73. člen

o pristopu z dne 16. aprila 2003, njihovi dodatki in priloge k

Protokolom 2, 3 in 8 akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 (1) so sestavni del tega protokola.

74. člen

(1) Xxxxxxxxxxx v prilogah iz 73. člena tega protokola na „Pristopno pogodbo“ se štejejo za sklicevanja na Pogodbo iz točke e), drugega odstavka člena IV-437. Ustave, sklicevanja na dan ali čas

podpisa te pogodbe se štejejo za sklicevanja na 16. april 2003 in sklicevanja na dan pristopa se štejejo za sklicevanja na 1. maj 2004.

(2) Ne glede na drugi pododstavek tega odstavka se sklicevanja v prilogah iz prejšnjega člena na „ta akt“ štejejo za sklicevanja na akt o pristopu z dne 16. aprila 2003.

Sklicevanja v prilogah iz prejšnjega člena na določbe akta o pristopu z dne 16. aprila 2003 se štejejo za sklicevanja na ta protokol v skladu z naslednjo korelacijsko tabelo:

akt o pristopu z dne 16. aprila 2003

Protokol

Člen 21

Člen 12

Člen 22

Člen 13

Člen 24

Člen 15

Člen 32

Člen 21

Člen 37

Člen 26

Člen 52

Člen 32

(3) Spodaj navedeni izrazi, ki se pojavljajo v prilogah iz prejšnjega člena, imajo pomen iz naslednje korelacijske tabele, razen če se nanašajo izključno na pravne situacije pred začetkom veljavnosti Ustave.

(1) Slovenska posebna izdaja UL, Posebna številka z dne 23.9.2003, str. 33.

Izrazi, uporabljeni v prilogah iz 73. člena	Pomen
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti	Ustava
Pogodba o Evropski uniji	Ustava
Pogodbe, na katerih temelji Evropska unija	Ustava
(Evropska) Skupnost	Unija
razširjena Skupnost	Unija
Skupnosti	Unije
EU	Unija
razširjena Unija ali razširjena EU	Unija

Ne glede na prejšnji pododstavek ostaja pomen izraza „Skupnosti“, kadar se pojavlja v povezavi s

„prednostno obravnavo“ in „ribištvom“, nespremenjen.

(4) Sklicevanja v prilogah iz prejšnjega člena na dele ali določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti se štejejo za sklicevanja na dele ali določbe Ustave v skladu z naslednjo korelacijsko tabelo:

Pogodba ES	Ustava
Tretji del, Xxxxxx I	3. oddelek I. poglavja III. naslova III. dela
Tretji del, Xxxxxx I, Poglavje 1	1. pododdelek 3. oddelka I. poglavja III. naslova III. dela
Tretji del, Naslov II	4. oddelek III. poglavja III. naslova III. dela
Tretji del, Naslov III	2. in 4. oddelek I. poglavja III. naslova III dela
Tretji del, Naslova VI, Poglavje 1	5. oddelek I. poglavja III. naslova III. dela
Člen 31	III-155. člen
Člen 39	III-133. člen
Člen 49	III-144. člen
Člen 58	III-158. člen
Člen 87	III-167. člen
Člen 88	III-168. člen
Člen 226	III-360. člen
Priloga I	Priloga I

(5) Kjer je v prilogah iz prejšnjega člena določeno, da Svet ali Komisija sprejemata pravne akte, se ti akti sprejmejo v obliki evropskih uredb ali sklepov.

Document Metadata

Table of Contents

VISOKE POGODBENICE SO SE –

Document Metadata