KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
mıklošıčeva cesta 19, ljubljana
11-7
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti
PG-aod
Uvodne določbe
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
♦ zavarovalec
osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;
♦ zavarovanec
osebo, katere premoženjski interes je zavarovan;
♦ sozavarovane osebe
osebe, na katere se razširja zavarovalno kritje
♦ zavarovalni primer
dogodek, ki utegne imeti za posledico uveljavljanje odškodninskih zahtevkov oškodovanca;
♦ zavarovalna vsota
vsoto, do katere je zavarovan premoženjski interes;
♦ premija
znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
♦ polica
listino o zavarovalni pogodbi.
1. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica povrne škodo, ki je posledica uveljavljanja odškod- ninskih zahtevkov tretjih oseb na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi in posesti vozila, navedenega v polici, prišlo do:
1) smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja neke osebe (škoda zaradi smrti, telesne poškodbe in prizadetega zdravja);
2) uničenja ali poškodovanja stvari (škoda zaradi uničenja in poško- dovanja stvari).
(2) Poleg lastnika vozila so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika opravek z vozilom (uporabnik, voznik, sprevodnik, spremlje- valec in podobno), kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega lastnika oziroma uporabnika – sozavarovane osebe.
(3) Z zavarovanjem motornega vozila je krita tudi škoda, ki jo povzroči priklopno vozilo, dokler je speto z njim in potem, ko ločeno od motornega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za vsako vlečeno vozilo, ki ga zaradi okvare ali drugega vzroka vleče zavarovano vozilo.
(4) Dogovorjeni zavarovalni vsoti za škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja neke osebe in za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari predstavljata zgornjo mejo obveznosti zavaro- valnice za vsak posamezni zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavaro- valni primer, če škode nastanejo zaradi istega vzroka.
Ob zvišanju predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot veljajo višje zavarovalne vsote tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred povišanjem zavarovalnih vsot, ki so nastali po uveljavitvi povišanja. Denarni zneski predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot se zvišujejo v skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu in objavo ministra, pristojnega za finance.
2. člen - NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) ki po pogodbi ali po posebnem pisnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti;
2) ki se nanašajo na stvari, ki jih ima zavarovanec ali kaka druga zavarovana oseba na skrbi, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani;
3) voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
4) zavarovalca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;
5) oškodovancev, ki jim je škoda nastala:
- zaradi uporabe vozila na športnih prireditvah, za katere so bila izdana uradna dovoljenja, pri katerih je pomembno, da se doseže največja hitrost ali pri vadbenih vožnjah;
- zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;
- zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek.
(2) Če je s premijskim cenikom za razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica:
1) pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med dodatno premijo, ki ni bila plačana in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana;
2) pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški po določbi prejšnje točke tudi takrat, kadar je prepustil vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije.
Za povečano nevarnost ali razširitev kritja se skladno s premijskim cenikom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti šteje posest in uporaba vozila:
- pri sodelovanju na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih tekmovanjih, za katera niso bila izdana uradna dovoljenja,
- za čas mobilizacije ali zasega s strani oblasti v mirnodobnem stanju,
- v zakupu ali v najemu (rent-a-car),
- za taksi službo,
- med testiranjem,
- med moto skiringom,
- pri prevozu nevarnih snovi,
- pri prevozu drugega poškodovanega vozila,
- v lasti pravne osebe,
- ki ga vozi voznik z manj kot 3 leti vozniških izkušenj ali voznik, ki vozi s spremljevalcem v skladu z veljavno zakonodajo. Vozniške izkušnje se pričnejo šteti z dnem prve pridobitve vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije.
3. člen - IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja:
1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;
2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;
3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
4) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:
a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v krvi več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi oziroma če ima več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
b) če ne glede na koncentracijo alkohola kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu;
c) če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholizi- ranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);
PG-aod/11-7
d) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholizi- ranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče.
Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:
e) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali če po prometni nesreči uživa mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče;
f) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi ali jo odkloni oziroma odkloni možnost ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu.
5) če je voznik škodo povzročil namenoma;
6) če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno; Šteje se, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega tehničnega pregleda.
7) če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
(2) Zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po prejšnjih določbah tega člena:
1) če zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokaže:
a) da ni kriv za obstajanje okoliščin iz 2), 6) in 7) točke (1) odstavka tega člena,
b) da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo ali uživanjem mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
2) za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ker je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 1), 2), 3), 4) in 6) točke (1) odstavka tega člena (deljena odgovornost) in so mu te okoliščine morale biti znane, če ta del škode zavarovalnica izplača, čeprav je oškodovančev zahtevek v tem delu neutemeljen.
(3) Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki so izgubile svoje pravice iz zavarovanja po (1) odstavku tega člena, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu. V primeru iz 5) točke (1) odstavka tega člena pa lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.
4. člen - ZAVAROVANČEVE OBVEZNOSTI
(1) Zavarovanec je dolžan obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
(2) Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavaro- valnici pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Zato ji mora dati samo resnične in izčrpne podatke o poteku prometne nesreče in njenih okoliščinah.
(3) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava, ali če je vložena obto- žnica, ali če je izdana odločba v upravno-kazenskem postopku, je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi ji je zavarovalni primer že prijavil.
(4) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali je proti njemu vložena odškodninska tožba, ali premoženjsko-pravni zahtevek v kazenskem postopku, mora o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki vsebujejo te zahtevke.
(5) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(6) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen, da bi zahtevke zavrnil, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(7) Kršitev teh obveznosti ima za posledico zmanjšanje dajatev zava- rovalnice za toliko, za kolikor je škoda zaradi teh kršitev večja. Pri tem je mišljena zlasti škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.
5. člen - OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica je dolžna ob sklenitvi zavarovanja zavarovalcu izročiti veljavne zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
(2) Zavarovalnica je dolžna preučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini, poravnati upravičene zahtevke v rokih, dolo- čenih s predpisi odškodninskega prava ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Če zavarovalnica krši to svojo obveznost, ki jo ima proti zavarovancu, mu je odškodninsko odgovorna, še zlasti pa ni upravičena do zneska zamudnih obresti, ki jih je treba plačati od glavnice, vračunati v zavarovalno vsoto ali njen preostanek.
(3) Zavarovalnica je pooblaščena, da v imenu zavarovanca daje vse izjave, ki so po njenem mnenju potrebne glede povračila škode ali obrambe pred neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki.
(4) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku povrne zavaro- valnica samo v primeru, če je izrecno pristala na zagovornika in se zavezala k povračilu stroškov.
(5) Stroške pravdnega postopka zavarovalnica povrne, če se je zava- rovanec pravdal s soglasjem zavarovalnice, ali če je zavarovanca zastopala oseba, ki jo je določila zavarovalnica. Ti stroški se povrnejo v celoti, ne glede na višino zavarovalne vsote. Če pride do pravde, ne da bi povod zanjo dala zavarovalnica, nosi ona le tisti del pravdnih stroškov, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in prisojeno odškodnino.
(6) Zavarovalnica postane prosta obveznosti do zavarovanca iz prejšnjih odstavkov tega člena, če mu povrne dotedanje pravdne stroške in izplača ali da na voljo zavarovalno vsoto oziroma njen preostanek.
6. člen - IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, ki je zahtevek obravnavala.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, pri kateri naj bi kršitev nastala.
7. člen - OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije in držav, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma območju držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) ter območju ostalih držav.
(2) Zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v državah, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, če so te višje od zavarovalnih vsot, dogovorjenih z zavarovalno pogodbo. Če pa so pogodbene vsote višje od najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane dežele, prevzema zavarovalnica obveznost do teh višjih vsot.
(3) V vseh ostalih državah prevzema zavarovalnica obveznost do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot v Republiki Sloveniji in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu Republike Slovenije.
(4) Za vozila s tujo registracijo, za katera je sklenjeno mejno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po teh zavarovalnih pogojih, velja zavarovanje samo v državah Evropskega gospodarskega prostora in Švici. V teh državah zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v skladu z določili 2. odstavka tega člena. Mednarodne zelene karte v zvezi s tem zavarovanjem ni mogoče izdati.
8. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku
24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če ni drugače dogovorjeno, in če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno leto, se obojestranske obveznosti in pravice iz pogodbe podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja ni bila vročena zavarovalčeva izjava, da ne pristane na takšno podaljšanje. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovalec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.
PG-aod/11-7
(4) Če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, obveznost zavarovalnice preneha ob 24. uri dneva, ko novi lastnik vozila sklene zavarovalno pogodbo za to vozilo. Obveznost zavarovalnice pa preneha prej, če je pred tem časom že začela učinkovati nova zavarovalna pogodba.
(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
9. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA
(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva na enega izmed načinov:
- za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod ali
- za skupino 11 ali več vozil v odvisnosti od razmerja med likvidi- ranimi škodami in plačano zavarovalno premijo.
(2) Prijavljena škoda je odškodninski zahtevek, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oziroma je ta ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.
(3) Prvi način pri določanju zavarovalne premije na podlagi števila prijavljenih škod se uporablja pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti vseh vrst vozil, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevajoč pretekli čas trajanja zavarovanja vozila določene vrste brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem letu.
(4) Če se je zavarovanec, ki zavaruje hkrati najmanj 11 vozil katerekoli vrste na katerikoli način za katerikoli obseg, odločil za drugi način prilagajanja zavarovalne premije škodnemu dogajanju, se določi zavarovalna premija za vsa ta vozila, upoštevajoč tudi razmerje med likvidiranimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih.
Na ta način se zavarovalna premija določa tudi za vozila v času popravila v delavnicah vseh vrst, kakor tudi pri posebnih oblikah zavarovanj za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
Razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno pre- mijo po prejšnjem odstavku se ugotavlja tako, da se poprej opravi revalorizacija likvidiranih škod in plačane zavarovalne premije na vrednosti zadnjega opazovanega leta pred letom,za katerega se ugotavlja bonus oziroma malus. Faktorji revalorizacije se določajo na podlagi gibanja maloprodajnih cen v Republiki Sloveniji v razdobjih od 1. 10. vsakega prejšnjega leta do 1. 10. zadnjega opazovanega leta.
10. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD
(1) Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode, oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se le-ta določi na podlagi razvrstitve v ustrezni premijski razred, s katerim je določen odstotek izhodiščne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upošte- vati. Izhodiščna zavarovalna premija je zavarovalna premija, ki je s premijskim cenikom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti določena za zavarovanje vozila določene vrste, tehničnih lastnosti ter višine kritnih obveznosti.
Premijski razredi in odstotki izhodiščne zavarovalne premije so:
Premijski razred | Odstotki izho zavarovalne | diščne premije | Premijski razred | Odstotki izho zavarovalne | diščne premije | |
4 | 50 | 13 | 95 | |||
5 | 55 | 14 | 100 | |||
6 | 60 | 15 | 110 | |||
7 | 65 | 16 | 120 | |||
8 | 70 | 17 | 135 | |||
9 | 75 | 18 | 150 | |||
10 | 80 | 19 | 170 | |||
11 | 85 | 20 | 200 | |||
12 | 90 | |||||
(2) Razvrščanje v določeni premijski razred se opravlja takole:
1) za vsako novo zavarovanje se premija določi po 14. premijskem razredu. Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil za vozilo prvič in zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil po preteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;
2) vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode za vozilo iste vrste omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus);
3) vsaka prijavljena škoda v preteklem zavarovalnem letu oziroma obdobju z vozilom iste vrste ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus), s tem da se pri tem upošteva največ štiri prijavljene škode v istem zavarovalnem letu oziroma obdobju;
4) pri zavarovanju vsakega kakršnegakoli naslednjega vozila se zavarovalna premija določi enako kot za novo zavarovanje;
5) razvrščanje do sedaj že zavarovanih vozil v premijske razrede po teh zavarovalnih pogojih se opravi na podlagi ugotovljenega odstotka obračunane izhodiščne zavarovalne premije za zadnje zavarovalno obdobje in škodnega poteka v tem obdobju.
11. člen - DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI RAZMERJA MED LIKVIDIRANIMI ŠKODAMI IN PLAČANO ZAVAROVALNO PREMIJO
Če je ob sklenitvi zavarovanja dogovorjeno, da se pri določanju zava- rovalne premije upošteva razmerje med likvidiranimi škodami in plačano premijo, se zavarovalna premija določi takole:
- zavarovancu, pri katerem je razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo manj kot 68,0 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zniža (bonus) v višini polovice razlike med 68,0 % in v odstotku izraženega doseženega razmerja;
- zavarovanec, ki v preteklih treh letih ni imel likvidirane škode, ima pravico do 50 % bonusa;
- zavarovancu, pri katerem je razmerje med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo več kot 93,5 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zviša (malus) v odstotku, ki je enak polovici razlike med doseženim razmerjem in 93,5 %, s tem da zvišanje ne more znašati več kot 85,0 %.
12. člen - DRUGE DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU
(1) Pri določanju zavarovalne premije veljajo ob upoštevanju števila prijavljenih škod še tele določbe:
1) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od enega leta, se to zavarovanje v naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;
2) če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi za isto vozilo ali drugo vozilo iste vrste pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavaro- valnega leta in če prekinitev ni trajala dalj kot 3 leta, ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena škoda.
Če je do prekinitve zavarovanja prišlo po izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda in škoda ni prijavljena tudi v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa, kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, da prekinitev ni trajala dalj kot 3 leta;
3) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastni- ka oziroma uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca (darovalec s tem izgubi bonus). Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobno prej zavarova- nega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iste vrste.
Bonus oziroma malus se obračunava od zavarovalne premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v 3. letih;
4) zavarovanec se pri zamenjavi zavarovalnice razvrsti v ustrezni premijski razred na podlagi pisnega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod. Če zavarovanec tega potrdila ne predloži, se ga razvrsti v
14. premijski razred.
(2) Za določanje zavarovalne premije na podlagi razmerja med likvidi- ranimi škodami in plačano zavarovalno premijo veljajo še tele določbe:
1) bonus oziroma malus se po teh pogojih obračunava tudi za vozila, ki jih zavarovanec nabavi med tekočim zavarovalnim letom;
2) v primeru prekinitve zavarovanja in ponovne sklenitve zavaro- valne pogodbe se zavarovancu obračuna bonus oziroma malus na podlagi rezultata zadnjih treh koledarskih let trajanja zavarovanj. Če je prekinitev trajala več kot dve leti, se obračuna premija brez bonusa in malusa;
3) kadar zavarovalnica nima na voljo podatkov o škodah in premijah za najmanj tri predhodna koledarska leta, ker zavarovanec prej
PG-aod/11-7
ni bil zavarovan v dovolj dolgem razdobju, se za ugotavljanje bonusa in malusa uporabijo razpoložljivi podatki za dve oziroma samo za eno koledarsko leto;
4) določbe o določanju zavarovalne premije z upoštevanjem razmerja med likvidiranimi škodami in plačano zavarovalno premijo se uporabljajo le pri zavarovancih, ki imajo ob koncu preteklega koledarskega leta zavarovanih 11 ali več vozil.
(3) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če je v roku 3 let likvidirana brez izplačila odškodnine ali je celotni izplačani znesek iz kakršnegakoli naslova regresiran, zavarovanec sam povrne škodo, škodo povzroči nepooblaščen voznik, za čigar ravnanje ni odgovoren zavarovanec in ni član ožje družine, škoda z zavarovanim vozilom nastane v času mobilizacije ali zasega oblasti v mirnodobnem času.
(4) Zavarovalnica in zavarovanec imata pravico zahtevati ponoven obra- čun bonusa oziroma malusa, če se kasneje ugotovi, da pri obračunu niso upoštevani utemeljeni odškodninski zahtevki.
13. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno zavarovalno premijo plača zavarovalec ob prejemu police, vsako naslednjo premijo pa do prvega dneva vsakega zavaro- valnega obdobja.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke lahko zaračunava doplačilna premija na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih in ni obračunana doplačilna premija na odlog plačila, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(3) Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na svoje tveganje in svoje stroške.
(4) Zavarovalec lahko plača zavarovalno premijo na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu.
(5) Če je premija plačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu, velja kot dan plačila premije dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu in je bil zavarovalcu izdan dokument (dokaz) o plačilu zavarovalne premije.
(6) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral sklenitelj zavarovanja plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
14. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino oziroma zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino oziroma zavarovalnino od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
15. člen - PRENEHANJE ZAVAROVANJA IN VRAČILO PREMIJE
(1) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja, odsvojitve ali odjave vozila pri pristojnem organu je zavarovalnica na zahtevo zava- rovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, zmanjšano za administrativne stroške, od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera. Pri odjavi vozila zavarovanje preneha po predhodnem pisnem dogovoru zavarovalca in zavarovalnice.
(2) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva veljavnosti pogodbe. Če je do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati odškodnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno obdobje.
16. člen - PISNA OBLIKA
(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki se dajejo po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki, z izjemo obvestila zavarovalnice o spremembi zavarovalnih pogojev in premijskega cenika.
17. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV IN PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca na primeren način (individualno obvestilo, objava v javnih občilih ali na spletni strani in podobno).
(2) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved.
18. člen - SPREMEMBA PODATKOV IN OBVEŠČANJE S STRANI ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma imena firme v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če zavarovalec spremeni svoj naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča oziroma sedeža ali ga naslovi na njegovo zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) Vročitev priporočenega obvestila, poslanega s strani zavarovalnice, se šteje za opravljeno petnajsti dan po tem, ko je pošiljka oziroma sporočilo o pošiljki dostavljeno zavarovalcu na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža oziroma na njegovo zadnje znano ime oziroma firmo.
19. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebne podatke iz zavarovalne pogodbe obdeluje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana podjetja ter pooblaščena podjetja za zastopane in posredovanje zavarovanj ter da se ti podatki uporabljajo v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo navedena podjetja. Pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje so podjetja, ki so z zavarovalnico sklenila pogodbo o zavarovalnem zastopanju oziroma posredovanju in pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.
(2) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zavarovalnica obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namen neposrednega trženja zase in za povezane družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in so navedene na seznamu dostopnem na: xxx0.xxx-xxxxxxx.xx/xxxxxxx triglav/stran.asp?id=51. Zavarovalec lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo, poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.
20. člen - PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe, ali po posebnem dogovoru Xxxxxxxxx pri Zavarovalnici Xxxxxxx, d.d., ali pa po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
21. člen - UPORABA ZAKONA
Za razmerja, ki niso urejena s temi pogoji, veljajo določbe Obligacijskega zakonika in Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ti pogoji z oznako PG-aod/11-7 se uporabljajo od 1. julija 2011.