SPORAZUM

med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija, in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu: Švica, v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (1) (v nadaljnjem besedilu: Pridru žitveni sporazum s Švico).

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Unija je z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavila instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost.

(2) Uredba (EU) št. 515/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Pridružitvenega sporazuma s Švico.

(3) Ker Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (3) neposredno vpliva na uporabo določb Uredbe (EU) št. 515/2014, s čimer spreminja njen pravni okvir, in ker so bili za sprejetje Uredbe (EU) št. 514/2014, o katerem je bila Švica uradno obveščena, uporabljeni postopki iz Pridružitvenega sporazuma s Švico, pogodbenici priznavata, da Uredba (EU) št. 514/2014 pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Pridružitvenega sporazuma s Švico v obsegu, v katerem je potrebna za izvajanje Uredbe (EU) št. 515/2014.

(4) Člen 5(7) Uredbe (EU) št. 515/2014 določa, da države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda – med njimi Švica –, sodelujejo v instrumentu v skladu z določbami uredbe ter da se sklenejo dogovori o finančnih prispevkih teh držav in sprejmejo dopolnilna pravila, potrebna za tako sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije.

(5) Instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi) je poseben instrument v okviru schengenskega pravnega reda, ki je bil zasnovan za zagotavljanje delitve bremena in finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumske politike v državah članicah in pridruženih državah.

(6) Člen 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa pravila o posrednem upravljanju, ki se uporabljajo, kadar so tretjim državam, vključno s pridruženimi državami, poverjene naloge izvrševanja proračuna.

(7) Člen 17(4) Uredbe (EU) št. 514/2014 določa, da so izdatki, ki so odgovornemu organu, ki še ni bil uradno imenovan, nastali v letu 2014, upravičeni, s čimer je zagotovljen gladek prehod s Sklada za zunanje meje na Sklad za notranjo varnost. Prav tako je pomembno, da se enako odraža v tem sporazumu. Glede na to, da ta sporazum ni začel veljati pred koncem leta 2014, je nujno zagotoviti upravičenost izdatkov, nastalih pred tem in do uradnega imenovanja odgovornega organa, pod pogojem, da so bili sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko isti kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

(1) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(2) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(3) Uredba (EU) št. 514/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o splošnih določbah o Skladu za migracije, azil in

vključevanje ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz (UL L 150, 20.5.2014, str. 112).

(4) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za

splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 574/2014 z dne 15. maja 2014 (UL L 163, 29.5.2014, str. 18).

(8) Za poenostavitev izračuna in uporabe letnih prispevkov Švice za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi bodo prispevki Švice za obdobje 2014–2020 plačani v petih letnih obrokih od leta 2016 do leta 2020. Za leta od 2016 do 2018 so letni prispevki določeni v fiksnih zneskih, prispevka za leti 2019 in 2020 pa bosta določena v letu 2019 na podlagi bruto domačega proizvoda vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, pri čemer se bodo upoštevala dejansko opravljena plačila –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe

Ta sporazum določa dopolnilna pravila, potrebna za sodelovanje Švice v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu z Uredbo (EU) št. 515/2014.

Člen 2

Finančno poslovodenje in nadzor

1. Švica sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti z določbami, ki zadevajo finančno poslovodenje in nadzor in so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in pravu Unije, ki ima pravno podlago v PDEU.

V prvem pododstavku navedene določbe PDEU in sekundarne zakonodaje zajemajo naslednje določbe: (a) člen 287(1), (2) in (3) PDEU;

(b) člene 30, 32 in 57, točka (i) člena 58(1)(c), člen 60 ter člena 79(2) in 108(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(d) Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (2);

(e) Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za spremembo tega seznama.

2. Švica na svojem ozemlju uporablja določbe iz odstavka 1 v skladu s tem sporazumom.

Člen 3

Spoštovanje načela dobrega finančnega poslovodenja

Sredstva, dodeljena Švici v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, se uporabijo v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.

Člen 4

Spoštovanje načela izogibanja navzkrižju interesov

Vsem finančnim udeležencem in kateri koli drugi osebi, ki sodeluje pri izvrševanju in upravljanju proračuna, vključno s pripravljalnimi akti v zvezi s tem, reviziji ali kontroli proračuna na ozemlju Švice, je prepovedano vsakršno dejanje, ki bi lahko povzročilo navzkrižje njihovih interesov z interesi Unije.

(1) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

(2) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za

zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(3) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (XXXX), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

Člen 5

Izvrševanje

Sklepi Komisije, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, so izvršljivi na ozemlju Švice.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v Švici. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi vlada Švice ter o tem obvesti Komisijo, priloži izvršilni nalog sklepu, ki ga je treba izvršiti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen potrditve verodostojnosti sklepa.

Ko so te formalnosti na zahtevo Komisije izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo neposredno predloži pristojnemu organu.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb pa so pristojna sodišča Švice.

Člen 6

Zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami

1. Švica:

(a) preprečuje goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, ki delujejo odvračilno in so takšni, da v Švici omogočajo učinkovito zaščito;

(b) za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, sprejme enake ukrepe, kot jih sprejme za prepre čevanje goljufij, ki škodijo njenim lastnim finančnim interesom, ter

(c) usklajuje svoje ukrepe, katerih cilj je zaščita finančnih interesov Unije pred goljufijami, z državami članicami in Komisijo.

2. Švica sprejme ukrepe, enakovredne ukrepom, ki jih je sprejela Unija v skladu s členom 325(4) PDEU, in ki veljajo na dan podpisa tega sporazuma.

Pogodbenici se lahko z medsebojnim dogovorom odločita za sprejetje ukrepov, enakovrednih vsem poznejšim ukrepom, ki jih sprejme Unija v skladu z navedenim členom.

Člen 7

Pregledi in inšpekcije na kraju samem, ki jih opravi Komisija (XXXX)

Brez poseganja v njene pravice na podlagi člena 5(8) Uredbe (EU) št. 514/2014 je Komisija (Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF) pooblaščena za opravljanje pregledov in inšpekcij na kraju samem na ozemlju Švice v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96.

Organi Švice olajšujejo preglede in inšpekcije na kraju samem, ki jih lahko, če ti organi tako želijo, opravijo skupaj.

Člen 8

Računsko sodišče

V skladu s členom 287(3) PDEU in poglavjem 1 naslova X prvega dela Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ima Računsko sodišče možnost, da v zvezi s Skladom za notranjo varnost – meje in vizumi opravlja revizije v prostorih katerega koli organa, ki vodi računovodske evidence prihodkov ali odhodkov v imenu Unije na ozemlju Švice, ter tudi v prostorih katere koli fizične ali pravne osebe, ki prejema plačila iz proračuna.

Računsko sodišče opravlja revizije v Švici v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi ali – če ti nimajo potrebnih pooblastil – s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi Švice sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. Ti organi ali službe obvestijo Računsko sodišče, ali nameravajo sodelovati pri reviziji.

Računsko sodišče ima najmanj enake pravice kot Komisija, kakor so določene v členu 5(7) Uredbe (EU) št. 514/2014 in členu 7 tega sporazuma.

Člen 9

Javno naročanje

Švica uporablja nacionalno zakonodajo s področja javnega naročanja v skladu z določbami Priloge 4 k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (Sporazum o javnih naročilih) (1) in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o nekaterih vidikih vladnih naročil (2).

Švica Komisiji predloži opis svojih postopkov za oddajo javnih naročil.

Poleg tega predloži informacije o postopkih za oddajo javnih naročil, ki se uporabljajo, v vsakem letnem poročilu o izvajanju iz člena 54 Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 10

Finančni prispevki

1. Švica za leta od 2016 do 2018 izvrši letna plačila v proračun Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi v skladu z naslednjo razpredelnico:

(Vsi zneski v EUR)

	2016	2017	2018
Švica	25 106 140	25 106 140	25 106 140

2. Prispevki Švice za leti 2019 in 2020 se izračunajo v skladu z njenim bruto domačim proizvodom (BDP) v ustreznem letu kot odstotkom BDP vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi, v skladu s formulo, opredeljeno v Prilogi.

3. Švica plača finančne prispevke iz tega člena ne glede na datum sprejetja nacionalnega programa iz člena 14 Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 11

Uporaba finančnih prispevkov

1. Skupni znesek letnih plačil za leti 2016 in 2017 se razporedi na naslednji način:

(a) 75 % za vmesni pregled iz člena 8 Uredbe (EU) št. 515/2014;

(b) 15 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 30. junija 2017 sprejeti ustrezni pravni akti Unije;

Če se znesek iz točke (b) tega odstavka ne dodeli ali porabi, ga Komisija v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 ponovno dodeli za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014.

Če ta sporazum ne začne veljati ali se začasno uporabljati do 1. junija 2017, se celoten prispevek Švice uporabi v skladu z odstavkom 2 tega člena.

(1) UL L 336, 23.12.1994, str. 273.

(2) UL L 114, 30.4.2002, str. 430.

2. Skupni znesek letnih plačil za leta 2018, 2019 in 2020 se razporedi na naslednji način:

(a) 40 % za posebne ukrepe iz člena 7 Uredbe (EU) št. 515/2014;

(b) 50 % za razvoj informacijskih sistemov iz člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014, če bodo do 31. decembra 2018 sprejeti ustrezni pravni akti Unije;

3. Dodatni zneski, dodeljeni za vmesni pregled, ukrepe Unije, posebne ukrepe ali program o razvoju informacijskih sistemov, se uporabijo v skladu z ustreznim postopkom iz ene od naslednjih določb:

(a) člena 6(2) Uredbe (EU) št. 514/2014;

(b) člena 8(7) Uredbe (EU) št. 515/2014;

(d) drugega pododstavka člena 15 Uredbe (EU) št. 515/2014.

4. Komisija lahko iz plačil, ki jih je izvršila Švica, na leto porabi do 181 424 EUR za financiranje upravnih odhodkov v zvezi z osebjem ali zunanjim osebjem, potrebnim za podporo izvajanju Uredbe (EU) št. 515/2014 in tega sporazuma s strani Švice.

Člen 12

Zaupnost

Informacije, sporočene ali pridobljene v kakršni koli obliki na podlagi tega sporazuma, so poslovna skrivnost in se varujejo tako, kot je za podobne informacije določeno z določbami, ki veljajo za institucije Unije, in z zakonodajo Švice. Take informacije se smejo sporočati le osebam v institucijah Unije, državah članicah ali v Švici, ki morajo biti zaradi svoje funkcije z njimi seznanjene, in se ne smejo uporabljati v drug namen kot za zagotavljanje učinkovitega varovanja finančnih interesov pogodbenic.

Člen 13

Imenovanje odgovornega organa

1. Švica uradno obvesti Komisijo o uradnem imenovanju na ministrski ravni odgovornega organa, pristojnega za upravljanje in nadzor izdatkov v okviru Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi, in sicer čim prej po odobritvi nacionalnega programa.

2. Imenovanje iz odstavka 1 se organu podeli, če izpolnjuje merila za imenovanje v zvezi z notranjim okoljem, dejavnostmi nadzora, obveščanjem, sporočanjem ter spremljanjem, kakor so določena v Uredbi (EU) št. 514/2014 oziroma na podlagi te uredbe.

3. Imenovanje odgovornega organa temelji na mnenju revizijskega telesa, ki je lahko revizijski organ in ki oceni, ali odgovorni organ izpolnjuje merila za imenovanje. To revizijsko telo je lahko avtonomna javna institucija, pristojna za spremljanje, vrednotenje in revizijo uprave. Revizijsko telo deluje neodvisno od odgovornega organa in svoje delo opravlja skladno z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi. Švica lahko svojo odločitev o imenovanju utemelji na podlagi tega, ali so sistemi upravljanja in nadzora dejansko enaki kot tisti, ki so se uporabljali v predhodnem obdobju, in ali so delovali učinkovito. Če obstoječi rezultati revizije in nadzora pokažejo, da imenovani organ ne izpolnjuje več meril za imenovanje, Švica s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovi, da so pomanjkljivosti pri izvajanju nalog tega organa odpravljene, med drugim tudi s preklicem imenovanja.

Člen 14

Opredelitev proračunskega leta

Za namene tega sporazuma proračunsko leto iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zajema plačane izdatke in prejete prejemke, ki so bili knjiženi v računovodski izkaz odgovornega organa v obdobju od 16. oktobra leta „N – 1“ do 15. oktobra leta „N“.

Člen 15

Upravičenost izdatkov

Z odstopanjem od člena 17(3)(b) in (4) Uredbe (EU) št. 514/2014 so izdatki upravičeni tudi, kadar jih je odgovorni organ plačal, preden je bil uradno imenovan v skladu s členom 13 tega sporazuma, pod pogojem, da so sistemi upravljanja in nadzora, ki so se uporabljali pred uradnim imenovanjem, dejansko enaki kot sistemi, ki so veljavni po uradnem imenovanju odgovornega organa.

Člen 16

Zahtevek za plačilo letne razlike

1. Do 15. februarja leta, ki sledi proračunskemu letu, Švica Komisiji predloži dokumente in informacije, ki se zahtevajo v točkah (b) in (c) prvega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Z odstopanjem od člena 44(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Švica Komisiji predloži mnenje iz drugega pododstavka člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 najpozneje do 15. marca leta, ki sledi proračunskemu letu.

Predloženi dokumenti iz tega odstavka se uporabijo kot zahtevek za plačilo letne razlike.

2. Dokumenti iz odstavka 1 tega člena se pripravijo v skladu s predlogami, ki jih je Komisija sprejela na podlagi člena 44(3) Uredbe (EU) št. 514/2014.

Člen 17

Poročilo o izvajanju

Z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe (EU) št. 514/2014 in v skladu s tretjim pododstavkom člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Švica Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa v preteklem proračunskem letu do 15. februarja vsakega leta do vključno leta 2022 in lahko te informacije objavi na ustrezni ravni.

Prvo letno poročilo o izvajanju nacionalnega programa se predloži prvega 15. februarja po začetku veljavnosti ali začasne uporabe tega sporazuma.

Prvo poročilo zajema proračunska leta od 2014 do proračunskega leta pred letom, v katerem je bilo treba predložiti prvo letno poročilo v skladu z drugim odstavkom. Švica predloži končno poročilo o izvajanju nacionalnega programa do 31. decembra 2023.

Člen 18

Sistem elektronske izmenjave podatkov

V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 514/2014 se vse uradne izmenjave informacij med Švico in Komisijo izvedejo s sistemom elektronske izmenjave podatkov, ki ga za ta namen zagotovi Komisija.

Člen 19

Začetek veljavnosti

1. Depozitar tega sporazuma je generalni sekretar Sveta Evropske unije.

2. Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki. O dokončanju teh postopkov se medsebojno uradno obvestita.

3. Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca, ki sledi predložitvi zadnjega uradnega obvestila iz odstavka 2.

4. Pogodbenici začasno uporabljata ta sporazum, razen člena 5, od dneva, ki sledi dnevu podpisa Sporazuma, brez poseganja v ustavne zahteve.

Člen 20

Veljavnost in prenehanje

1. Unija ali Švica lahko ta sporazum odpovesta z uradnim obvestilom drugi pogodbenici o taki odločitvi. Sporazum preneha veljati tri mesece po dnevu tega uradnega obvestila. Projekti in dejavnosti, ki so v trenutku prenehanja v teku, se nadaljujejo v skladu s pogoji, določenimi v tem sporazumu. Pogodbenici z medsebojnim dogovorom urejata vse morebitne ostale posledice prenehanja.

2. Ta sporazum preneha veljati, ko preneha veljati Pridružitveni sporazum s Švico v skladu s členom 7(4), členom 10(3) ali členom 17 Pridružitvenega sporazuma s Švico.

Člen 21

Jeziki

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Съставено в Брюксел на петнадесети март две хиляди и осемнадесета година. Hecho en Bruselas, el quince de marzo de dos mil dieciocho.

V Bruselu dne patnáctého března dva tisíce osmnáct. Udfærdiget i Bruxelles den femtende marts to tusind og atten.

Geschehen zu Brüssel am fünfzehnten März zweitausendachtzehn.

Kahe tuhande kaheksateistkümnenda aasta märtsikuu viieteistkümnendal päeval Brüsselis. Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα πέντε Μαρτίου δύο χιλιάδες δεκαοκτώ.

Done at Brussels on the fifteenth day of March in the year two thousand and eighteen. Fait à Bruxelles, le quinze mars deux mille dix-huit.

Sastavljeno u Bruxellesu petnaestog ožujka godine dvije tisuće osamnaeste. Fatto a Bruxelles, addì quindici marzo duemiladiciotto.

Briselē, divi tūkstoši astoņpadsmitā gada piecpadsmitajā martā.

Priimta du tūkstančiai aštuonioliktų metų kovo penkioliktą dieną Briuselyje.

Xxxx Xxxxxxxxxxx, a kétezer-tizennyolcadik év március havának tizenötödik napján. Magħmul fi Brussell, fil-ħmistax-il jum ta’ Marzu fis-sena elfejn u tmintax.

Gedaan te Brussel, vijftien maart tweeduizend achttien.

Sporządzono w Brukseli dnia piętnastego marca roku dwa tysiące osiemnastego. Feito em Bruxelas, em quinze de março de dois mil e dezoito.

Întocmit la Bruxelles la cincisprezece martie două mii optsprezece. V Bruseli pätnásteho marca dvetisícosemnásť.

V Bruslju, dne petnajstega marca leta dva tisoč osemnajst.

Tehty Brysselissä viidentenätoista päivänä maaliskuuta vuonna kaksituhattakahdeksantoista. Som skedde i Bryssel den femtonde mars år tjugohundraarton.

За Европейския съюз Рог la Unión Europea Za Evropskou unii

For Den Europæiske Union Für die Europäische Union Euroopa Liidu nimel

Για την Ευρωπαϊκή Ένωση For the European Union Pour l'Union européenne Za Europsku uniju

Per l'Unione europea Eiropas Savienības vārdā – Europos Sąjungos vardu Az Európai Unió részéről Għall-Unjoni Ewropea Voor de Europese Unie

W imieniu Unii Europejskiej Pela União Europeia

Pentru Uniunea Europeană Za Európsku úniu

Za Evropsko unijo Euroopan unionin puolesta För Europeiska unionen

За Конфедерация Швейцария Por la Confederación Suiza Za Švýcarskou konfederaci For Det Schweiziske Forbund

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft Šveitsi Konföderatsiooni nimel

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία For the Swiss Confederation Pour la Confédération suisse Za Švicarsku Konfederaciju

Per la Confederazione Svizzera Šveices Konfederācijas vārdā – Šveicarijos Konfederacijos vardu A Svájci Államszövetség részéről Għall-Konfederazzjoni Svizzera Voor de Zwitserse Bondsstaat

W imieniu Konfederacji Szwajcarskiej Pela Confederação Suíça

Pentru Confederația Elvețiană Za Švajčiarsku konfederáciu Za Švicarsko konfederacijo Sveitsin valaliiton puolesta För Schweiziska edsförbundet

PRILOGA

Formula za izračun finančnih prispevkov za leti 2019 in 2020 in podrobnosti o plačilu

(1) Finančni prispevek Švice v Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi iz drugega in tretjega pododstavka člena 5(7) Uredbe št. 515/2014 se za leti 2019 in 2020 izračuna na naslednji način:

za vsako posamezno leto od 2013 do 2017 se zadnja končna vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Švice, ki je na voljo 31. marca 2019, deli z vsoto vrednosti BDP za ustrezno leto vseh držav, ki sodelujejo v Skladu za notranjo varnost – meje in vizumi. Povprečje petih tako dobljenih odstotkov za leta od 2013 do 2017 se uporabi pri seštevku dejanskih letnih odobritev za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leta od 2014 do 2019 ter letne odobritve za prevzem obveznosti za Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi za leto 2020, kakor je vključena v predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020, ki ga je sprejela Komisija, da se dobi skupni znesek, ki ga mora Švica plačati v celotnem obdobju izvajanja Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi. Od tega zneska se odštejejo letna plačila, ki jih je Švica dejansko izvršila v skladu s členom 10(1) tega sporazuma, da se dobi skupni znesek prispevkov Švice za leti 2019 in 2020. Polovica tega zneska se plača leta 2019, druga polovica pa leta 2020.

(2) Finančni prispevek se plača v eurih.

(3) Švica plača svoj finančni prispevek za ustrezno leto najpozneje v 45 dneh po prejemu obvestila o dolgovanem znesku. Za vsako zamudo pri plačilu prispevka se plačajo zamudne obresti, in sicer od zneska, ki je dolgovan na datum zapadlosti. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca roka za plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.

Document Metadata

SPORAZUM

Document Metadata