Splošni pogoji za požarno zavarovanje
Splošni pogoji za požarno zavarovanje
veljajo od 2. 11. 2016
P 01/16
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo in se zaveže plačati premijo; zavarovanec – oseba, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; polica – listina o zavarovalni pogodbi;
premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici v višini in rokih, navedenih v zavarovalni pogodbi;
zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača zavarovancu/upravičencu na podlagi zavarovalne pogodbe;
zavarovalnica – Zavarovalnica Sava d.d.
1. člen – PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so lahko vse stvari, razen tistih, ki so po teh pogojih izključene iz zavarovanja.
(2) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni pogodbi, in sicer pri:
1) zavarovanju zgradb in drugih nepremičnin so zavarovani vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, ki predstavlja sestavni del zgradbe (dvigala, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji, solarne naprave, antenske naprave, vgrajene omare, markize, ki so pritrjene na objekt in vse vrste peči).
Če je zavarovana zgradba v gradnji, je zavarovan tudi gradbeni material na gradbišču, namenjen za vgraditev v to zgradbo.
2) zavarovanju premičnin velja, če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru ob času sklenitve pogodbe, kakor tudi one, ki so bile dodane kasneje.
(3) Če ni posebej dogovorjeno, niso zavarovane:
1) stvari delavcev in stvari drugih oseb, prevzete v popravilo, predelavo, obdelavo, hrambo, prodajo, ročno zastavo, najem, na posodo in podobno
2) trdno grajeni: jezovi in pregrade (kamen, beton, les, kovina ipd.), ter nasuti jezovi in pregrade z vodotesnim jedrom, ki so z vodne strani obloženi s trdnim gradivom
3) železniške proge
4) trdno zgrajene obale, pomoli, valolomi, prepusti (kamen, beton, les, kovina ipd.)
5) s trdnim gradivom obloženi nasipi
6) mostovi
7) ograje, oporni zidovi, ceste, poti, letališke steze, pločniki in tlakovana dvorišča
8) žične mreže s stebri v vinogradih, hmeljiščih, sadovnjakih ipd.
9) melioracije in regulacije
10) podzemsko, nadzemsko in podvodno omrežje (vodovodno, odvodno, telefonsko, plinsko, električno ipd.), ki niso sestavni del zgradbe
11) športni tereni, tereni otroških igrišč, odprtih kopališč in drsališč
12) denar in vrednostni papirji, umetnine, zlatnina, starine in druge dragocenosti
13) oprema rudnikov pod zemljo
14) stvari na razstavah in sejemski prodaji
15) traktorji, samovozni delovni stroji in prikolice kmetijskih gospodarstev
(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.) in morska voda v predelavi
2) nasute: obale, pomoli, valolomi in prepusti
3) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.) razen sadnega drevja ob zgradbah
4) kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, razen kadar so trgovska ali carinska zaloga ali kadar so dani v popravilo, vzdrževanje in hrambo. Predmet zavarovanja pa so lahko traktorji, samovozni stroji in prikolice kmetijskih gospodarstev
5) plovila na vodi
6) zračna plovila vseh vrst
7) blago med prevozom
8) ribe in druge živali v vodi
9) ceste in poti brez spodnjega ustroja
2. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, padca zračnega plovila, manifestacije in demonstracije.
(2) Po posebnem dogovoru lahko zavarovanje krije le naslednje temeljne nevarnosti: požar, strela, eksplozija in padec zračnega plovila.
(3) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, odtrganja zemljišča, snežnega plazu, izteka (lekaže), samovžiga zalog, izliva žareče mase, udarca neznanega
1
motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, meteornih vod, teže snega in delovanja žledu.
(4) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi izginitev zavarovanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom na zavarovani stvari.
(5) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge posredne škode ali izgub zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub).
(6) Zavarovanje ne krije škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije, vibracij, potresa, ekološke škode, škode zaradi vojnih dogodkov, vstaj, drugih oboroženih akcij.
(7) Zavarovanje prav tako ne krije škode, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti karšnihkoli stroškov, ki so nastali kot posledica tega xxxxxxx.Xx teroristično dejanje se šteje nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, ne glede na to, ali je to dejanje izvedeno samostojno ali v povezavi s kakšno organizacijo ali oblastjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na katerokoli vlado ali ima namen ustrahovati ali ustrahovati javnost oziroma katerikoli njen del.
3. člen – POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.)
2) pregorela, se osmodila, zadimila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ali pri pripravi hrane ter kratkega stika na električnih instalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz 1. odstavka tega člena.
(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
4. člen – STRELA
(1) Zavarovanje krije tudi škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči direktni udarec strele s toplotno in rušilno močjo ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar. Posledice direktnega udara strele morajo biti vidne kot poškodbe na zavarovanih stvareh.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, odvodnikih prenapetosti in podobnih napravah.
2) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, ogrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Taka škoda je predmet strojelomnega zavarovanja.
5. člen – EKSPLOZIJA
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi
2) izbruha iz peči in podobnih naprav
3) eksplozije biološkega izvora
4) preboja zvočnega zidu
5) eksplozije, ki nastane v posodah (kotlih, ceveh ipd.), pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi, krita pa je škoda na drugih zavarovanih stvareh zaradi eksplozije posode
6. člen – VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se,da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki Agencije RS za okolje, Urada za meteorologijo.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta ali slabo zatesnjena okna ter druge odprtine na zgradbah. Krita pa je škoda zaradi zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
2) zaradi dežja in drugih padavin, ki jo te povzročijo na stvareh na prostem (v kopicah, stogih, ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah
3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana
4) na razprostrtih plastičnih folijah toplih gred, rastlinjakov, nadstrešnic in markiz.
7. člen – TOČA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši, ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje ne krije škode na razprostrtih plastičnih folijah toplih gred, rastlinjakov, nadstrešnic in markiz, steklu toplih gred ter rastlinjakov, na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.
8. člen – UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA
Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih zgradbah zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delovnega stroja.
9. člen – PADEC ZRAKOPLOVA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar poškodovalo ali uničil zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.
10. člen – MANIFESTACIJA ALI DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, kadar so manifestanti oziroma demonstranti na kakršenkoli način uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
DODATNE NEVARNOSTI
11. člen – POPLAVA, TALNA VODA, VISOKA VODA
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik).
(3) Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja.
(4) Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov. Kritje velja samo za vodogradbene objekte.
(5) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh med trajanjem zavarovane nevarnosti ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(6) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi posedanja tal;
4) zaradi delovanja podzemne vode v nadkopih, podkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;
5) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave;
6) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje);
7) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal;
8) zaradi zaledne vode.
12. člen – IZLIV VODE
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi, iz naprav za vodno ali parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
2
(2) Krita so vsa gradbeno obrtniška dela, brez instalacijskih del (delo in material).
(3) Če je posebej dogovorjeno, krije zavarovanje tudi škodo zaradi izliva vode iz odprtih pip.
(4) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi izgube vode;
4) na zalogah blaga, ki ni uskladiščeno najmanj 10 cm od nivoja gotovih tal;
5) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, zamašitve ipd.;
6) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;
7) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;
8) na vseh napravah, kotlih, aparatih, strojih, instalacijah in armaturah iz katerih je prišlo do izlitja vode.
13. člen – ZEMELJSKI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.)
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah
5) zaradi živega peska, gorskega udara in rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudniških jamah.
(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.
14. člen – UTRGANJE ZEMLJIŠČA
(1) Utrganje zemljišča ali tal je geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal.
(2) Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovani stvari zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jo pri tem uničil ali poškodoval.
(3) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, s katerih so se utrgali kosi zemlje ali tal.
15. člen – SNEŽNI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
16. člen – IZTEK (LEKAŽA)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode, cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočin ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa izginil zaradi slabe tesnitve.
17. člen – IZLIV ŽAREČE MASE
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči izliv žareče mase zunaj kraja, določenega za izpuščanje ali odvod, čeprav ne nastane požar. Škoda na napravi za taljenje in odvod mase je krita le, če jo povzroči žareča tekoča masa od zunaj.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo na razliti masi.
18. člen – SAMOVŽIG ZALOG
(1) Samovžig je proces, med katerim snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temparatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
19. člen – TEŽA SNEGA
Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči teža snega na zavarovani stvari. Škoda na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah ni krita.
20. člen – METEORNE VODE, ŽLED, ZMRZAL
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči prelitje meteorne vode iz žlebov in odtočnih cevi na zavarovanih stvareh, zaradi izredno močnih kratkotrajnih padavin in nenadne zamašitve odtočnih cevi.
(2) Zavarovanje zmrzali krije škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane v posledici zamrznitve cevi in žlebov za odvajanje meteornih voda.
(3) Žled je ledena obloga, ki nastane v posledici padanja dežja ali topljenja snega z nenadno zamrznitvijo in s svojo težo poškoduje zavarovano stvar.
21. člen – UDAREC NEZNANEGA MOTORNEGA VOZILA ALI PREMIČNEGA DELOVNEGA STROJA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovani zgradbi zaradi udarca neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja. Škoda, nastala z udarcem neznanega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, je krita samo v primeru, če je zavarovanec škodni dogodek prijavil policijski postaji.
22. člen – ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v polici, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje velja tudi takrat, kadar se vse zavarovane stvari premestijo iz kraja, navedenega v polici, v drug kraj, vendar le na območju R. Slovenije.
(3) Premičnine kmetijskih gospodarstev, ki so zavarovane z eno polico (pavšalno zavarovanje), so zavarovane kjerkoli na posestvu zavarovanca, na trgu, v kraju predelave, obdelave, popravila in tam, kamor so dane na posodo. Te stvari so zavarovane tudi med prevozom v te kraje in nazaj, razen med prevozom z javnimi prevoznimi sredstvi.
(4) Stvari podjetij so zavarovane tudi v kraju obdelave, predelave, popravila, kakor tudi tam, kamor so dane v najem ali na posodo.
(5) Če se zavarovana stvar po naravi njene uporabe ali zaradi poslovnih potreb premešča iz kraja v kraj, mora biti to v polici navedeno. Zavarovanje velja na območju R. Slovenije, če ni drugače dogovorjeno.
23. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST
Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe - gradbena vrednost nove zgradbe po cenah v kraju, kjer stoji, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske zastarelosti. Gradbena vrednost nove zgradbe je cena, ki zajema stroške gradbenih, obrtniških, instalacijskih del in vgrajene opreme.
2) zaloge blaga in materiala - nabavna cena, vendar ne več kot tržna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje itd.)
3) zaloge kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih - proizvodna cena, vendar ne več kot tržna cena, povečana za odvisne stroške
4) zaloge končnih izdelkov in nedokončane proizvodnje pri izdelovalcih - proizvodna cena, vendar ne več kot tržna cena, povečana za odvisne stroške
5) stroje, naprave in napeljave, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventar ter stanovanjske predmete - nabavna cena novih stvari, zmanjšana za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti
6) gozdove - stroški pogozditve oziroma vrednost lesa, kot je določeno v polici
7) stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari, umetniške predmete, načrte, skice, modele, kalupe, dokumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige ter podatke na pomnilnikih - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec zavarovanja in zavarovalnica.
Če vrednost teh stvari v polici ni določena, se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 1.000 EUR, zbirke pa 2.500 EUR.
8) denar, vrednostne papirje, arhivski material ter muzejske in razstavne predmete - znesek, ki ga sporazumno določita zavarovalec zavarovanja in zavarovalnica.
24. člen – XXXXXXXXXXX VSOTA
(1) Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice Če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače, jamči zavarovalnica le do višine dogovorjene zavarovalne vsote.
(2) Zavarovalnica ali zavarovanec lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
25. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
26. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:
1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;
2) najpozneje v 3 dneh od dneva, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico.
3) in ne sme spreminjati stanja poškodovanih oz. uničenih stvari, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu oz. da bi bila škoda manjša.
(2) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti najbližjo policijsko postajo, to tudi storil. Če zavarovanec ne predloži zahtevanih podatkov in dokazov, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oz. višine škode.
(3) Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki jo ima zaradi tega.
(4) Zavarovanec mora o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara, eksplozije ali udarca neznanega motornega vozila in premičnega delovnega stroja, takoj obvestiti policijsko postajo ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane ozirima so izginile ob zavarovalnem primeru.
27. člen – OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vrednosti stvari ob nastanku zavarovalnega primera
2) poškodbe zavarovane stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti, ter za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
(2) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob nastanku zavarovalnega primera ter po stanju, v katerem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
28. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote zavarovane stvari, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.
29. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalnica plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje z zavarovalno vsoto na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote na prvi riziko. Določila o podzavarovanju iz drugega odstavka tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad
3 % od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavarovalnina presega zavarovalno vsoto.
(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšizo), se zavarovalnina, ki jo mora zavarovalnica plačati, zmanjša za dogovorjeni znesek.
(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(7) Zavarovalnica izplača obračunano škodo oz. njen ustrezni del zavarovancu v 14 dneh potem, ko je prejela vse podatke, ki so potrebni za obračun škode ter dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti (poravnava, zaključni sporazum).
30. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovanem primeru preneha.
31. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oz. bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
3
(3) Zavarovalec mora takoj obvestiti zavarovalnico o spremembi nevarnostnih okoliščin, ki bi utegnile biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Zavarovalnico mora nemudoma obvestiti o večji nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem, ki bi povečalo verjetnost nastopa zavarovalnega primera tudi med trajanjem zavarovalnega kritja, sicer je zavarovalnica upravičena zahtevek zavrniti (npr.: adaptacije, dograditve, rekonstrukcije, sprememba poslovne dejavnosti ipd.).
32. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
33. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
34. člen – PLAČILO PREMIJE
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe razen, če ni drugače dogovorjeno, ob nastanku zavarovalnega primera pa zapadejo v plačilo vsi obroki premije tekočega zavarovalnega leta in se pobotajo z zavarovalnino.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
35. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
36. člen – POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
4
37. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembe obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati z iztekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega zavarovalnega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
38. člen – IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
39. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dano pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
40. člen – SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega stanovanja oz. sedeža ali svojega imena firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov stanovanja oz. sedež ali svoje ime oz. ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oz. firmo.
41. člen – VEČKRATNO IN DVOJNO ZAVAROVANJE
Zavarovanec mora ob sklenitvi zavarovanja in ob škodi obvestiti Zavarovalnico Sava d.d., ali je isti predmet zavarovanja za isti riziko morebiti zavaroval še pri kateri drugi zavarovalnici.
42. člen – ZAVAROVANJE NA TUJ RAČUN
Pri zavarovanju na tuj račun lahko to stori v svojem imenu na račun druge osebe vsak, ki ima za to interes, vendar pravic iz zavarovalne pogodbe ne more izvrševati, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo.
43. člen – VELJAVNOST SPLOŠNIH POGOJEV IN UPORABA ZAKONA
(1) Z uveljavitvijo teh splošnih zavarovalnih pogojev prenehajo veljati Pogoji za požarno zavarovanje P-02/05.
(2) Za razmerje med zavarovalcem oz. zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika in drugih pravnih predpisov Republike Slovenije.
44. člen – PRITOŽBENI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba na Pritožbeno komisijo zavarovalnice, ki pritožbe obravnava skladno s pravilnikom zavarovalnice, ki ureja pritožbeni postopek. Pritožba se lahko odda osebno, po (elektronski) pošti ali preko spletnega obrazca zavarovalnice in sicer v roku 30 dni od prejema odločitve zavarovalnice.
(2) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovni morale.
(3) Spore med zavarovalcem, zavarovancem oziroma oškodovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice.
(4) Poleg omenjenih oblik je mogoče spore reševati tudi v okviru zakonsko predvidenih alternativnih oblik reševanja sporov, predvsem s posredovanjem izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov (Mediacijski center, ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju), katerega pristojnost priznava zavarovalnica, v zvezi s čimer so vse informacije na voljo tudi na tel. št. 000 00 00 ali na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxx.xx.
45. člen – ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV
Zavarovalec oziroma zavarovanec, v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov dovoljuje, da zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje ter ostale pogodbeno povezane družbe za izvajanje del dejavnosti zavarovanja, njegove osebne podatke zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo v obsegu in za namene, kot jih določa zakon, ki ureja področje zavarovalništva.
Prav tako izrecno dovoljuje, da zavarovalnica in družbe, navedene v prejšnjem odstavku, za namen opravljanja svoje dejavnosti zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo tudi vse njegove ostale osebne podatke, vključno z občutljivimi osebnimi podatki, ter dovoljuje vpogled pooblaščene osebe zavarovalnice - zdravnika cenzorja v ustrezno medicinsko dokumentacijo.
Tako zbrane osebne podatke, razen občutljivih osebnih podatkov, lahko zavarovalnica in njene kapitalsko ali pogodbeno povezane družbe za zavarovalno zastopanje oz. posredovanje uporabljajo tudi za namene neposrednega trženja ter obveščanja o novostih in ponudbah tudi z uporabo samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte.
Hkrati zavarovalnico pooblašča, da sme za namene izvajanja zavarovanj posamezne podatke preverjati oz. pridobivati pri ustreznih ustanovah javnega in zasebnega sektorja, ki razpolagajo z njegovimi osebnimi podatki.
46. člen – PREPREČEVANJE KORUPCIJE
Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.
47. člen – INFORMACIJA O SOLVENTNOSTI IN FINANČNEM POLOŽAJU
Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).
5