Splošni pogoji za stanovanjsko zavarovanje Zavarovanje Dom (PD-DOM-12)

Splošni pogoji za stanovanjsko zavarovanje Zavarovanje Dom (PD-DOM-12)

I. odsek

UVODNE DOLOČBE

Ti pogoji se uporabljajo za zavarovanje stanovanjskih nepremičnin in za- varovanje stanovanjskih premičnin ter dodatna zavarovanja odgovornosti in domske asistence.

Pomen pojmov v teh pogojih:

zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico; zavarovanec – oseba, katere premoženje ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; zavarovalnica – Generali Zavarovalnica d.d. Ljubljana;

potrdilo o kritju – potrdilo, ki začasno zamenjuje zavarovalno polico; zavarovalna polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi; zavarovalna vsota – znesek, s katerim je zavarovano premoženje ozi- roma premoženjski interes, če iz vsebine zavarovalne pogodbe ne izhaja kaj drugega;

subzavarovalna vsota – del splošne zavarovalne vsote, ki predstavlja ma- ksimalno obveznost zavarovalnice pri posamičnih zavarovanih nevarnostih; premija – znesek, ki ga zavarovalec po zavarovalni pogodbi plača za zavarovanje;

zavarovalnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi zavarovancu;

odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi oškodovancu (tretji osebi);

samopridržaj – udeležba zavarovanca pri škodi.

V tabelah se pri opisu posameznih možnosti zavarovalnega kritja upora- bljajo sledeči simboli:

zavarovana nevarnost v skladu s pogoji v okviru izbrane

(2) Zainteresirani lahko odobri pogodbo tudi potem, ko je že nastal zava- rovalni primer.

(3) Če je odobritev odklonjena, dolguje zavarovalec premijo za zavarovalno dobo, v kateri je bila zavarovalnica obveščena o odklonitvi odobritve.

(4) Poslovodja brez naročila ne odgovarja za obveznosti iz zavarovanja, če je obvestil zavarovalnico, da nastopa brez pooblastila v imenu in na račun drugega.

4. člen – Zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče

(1) Pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zava- rovanje tiče, mora plačati premijo in izpolnjevati druge obveznosti iz pogodbe zavarovalec, vendar ne more izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah zavarovalno polico, če v to ne privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice pripadajo.

(2) Zavarovalec ni dolžan zavarovancu izročiti zavarovalne police, dokler mu ta ne povrne premije, ki jo je plačal zavarovalnici, in stroškov pogodbe.

(3) Zavarovalec ima prednostno pravico do poplačila teh terjatev iz dol- žnega povračila in ima pravico zahtevati njihovo izplačilo neposredno od zavarovalnice.

(4) Zavarovalnica lahko uveljavlja proti vsakemu upravičencu iz zavarovanja na tuj račun vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe proti zavarovalcu.

5. člen – Zavarovalna vsota

(1) Zavarovalna pogodba se lahko sklene:

1) na zavarovalno vsoto, ki jo določi zavarovalec;

2) na vsakokratno dejansko vrednost brez navedbe zavarovalne vsote v zavarovalni pogodbi;

3) na novo vrednost, v skladu s posebnimi zavarovalnimi pogoji, s katerimi je predvideno zavarovanje določenih stvari na novo vrednost;

✔

vrednost,%, tekoči meter

možnosti zavarovalnega kritja

zavarovana nevarnost/škoda do določene vrednosti/limita, določenega odstotka, število tekočih metrov ipd.

4) na zavarovalno vsoto, ki je določena z zakonom ali z drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi zakona.

(2) V primerih, ki jih določa premijski sistem, lahko zavarovalec in zavaro- valnica sporazumno določita zavarovalno vsoto v višini zneska možne

– izključena nevarnost/škoda

I. SPLOŠNE DOLOČBE

škode oziroma stroškov (zavarovanje na prvi riziko).

(3) Če je pogodba sklenjena brez navedbe zavarovalne vsote ali z neo- mejenim kritjem, se šteje, da je sklenjena na vsakokratno dejansko ali na novo vrednost oziroma na vrednost premoženjskega interesa, skladno z vsebino pogodbe.

1. člen – Sklenitev zavarovalne pogodbe

6. člen – Zavarovalni primer

(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ponudbe.

(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali poja- snila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.

(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskih osnov.

2. člen – Zavarovalna polica in potrdilo o kritju

(1) V zavarovalni polici morajo biti navedeni: pogodbeni stranki, zavaro- vana stvar, nevarnosti, ki jih zajema zavarovanje, trajanje zavarovanja in doba kritja, zavarovalna vsota, zavarovalna premija ali prispevek in dan, ko je bila izdana polica.

(2) Zavarovalno polico sme začasno nadomeščati potrdilo o kritju, v katero so vpisane bistvene sestavine pogodbe.

(3) Zavarovalnica je dolžna opozoriti zavarovalca, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji sestavni del pogodbe, ter mu izročiti besedilo teh pogojev, če niso natisnjeni že v sami zavarovalni polici.

(4) Izpolnitev obveznosti iz prejšnje točke mora biti ugotovljena v zavaro- valni polici.

(5) Če se določilo splošnih pogojev in določilo iz police ne ujemata, velja določilo zavarovalne police, če pa se ne ujema natisnjeno določilo v zavarovalni polici in njeno določilo v rokopisu, velja slednje.

(6) Po sporazumu med strankama se zavarovalna polica lahko glasi na določeno osebo, po odredbi ali na prinosnika.

3. člen – Sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila

(1) Kdor sklene zavarovalno pogodbo v imenu drugega brez njegovega pooblastila, je odgovoren zavarovalnici za obveznosti iz pogodbe vse dotlej, dokler je tisti, v čigar imenu jo je sklenil, ne odobri.

(1) Dogodek, za katerega se sklepa zavarovanje (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Šteje se, da je pri zavarovanju stvari nastal zavarovalni primer v trenutku, ko se je ena od zavarovanih nevarnosti nepričakovano začela uresničevati na zavarovani stvari in na njej povzročati škodo.

(2) Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zava- rovalni primer že nastal, če je bil že v nastajanju ali je bilo gotovo, da bo nastal, ali če je tedaj že prenehala možnost, da bi nastal.

(3) Če pa je bilo dogovorjeno, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe, je pogodba nična le, če je bilo tedaj, ko je bila sklenjena, zainteresirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal oziroma da je že prenehala možnost, da bi nastal.

7. člen – Pravni položaj po nastanku zavarovalnega primera

(1) Če nastane v isti zavarovalni dobi zaporedoma več zavarovalnih pri- merov, se za vsakega od njih določi in izplača popolna zavarovalnina iz zavarovanja glede na celo zavarovalno vsoto brez zmanjšanja za znesek že izplačanih zavarovalnin.

(2) V primeru uničenja stvari (totalna škoda) ali če se stvari po pogodbi štejejo za uničene, zavarovanje za uničeno stvar preneha.

8. člen – Način obveščanja

(1) Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki se jih daje po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dane v pisni obliki, z izjemo obvestila zavarovalnice po 10. členu teh pogojev.

(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

B042/06/12/1000/NewMoment

(5) Zavarovalnica bo pisna obvestila zavarovalcu/zavarovancu pošiljala na naslov, ki ga je navedel ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Če zavaro- valec/zavarovanec med časom trajanja zavarovalne pogodbe spremeni svoj naslov, je o tem dolžan pravočasno obvestiti zavarovalnico.

(6) V primeru, da poskus vročitve priporočene pošiljke ali priporočene pošiljke s povratnico ni uspešen (npr. zaradi preselitve ali odklonitve sprejema), se zavarovalec/zavarovanec izrecno strinja, da se vročitev šteje za opravljeno na dan, ko je bila vročitev poskušena na zadnjem sporočenem naslovu in da velja, da je zavarovalec/zavarovanec z njegovo vsebino seznanjen.

(7) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na pod- lagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

9. člen – Sprememba naslova

(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča ali svojega imena v roku 15 dni od dne spremembe.

(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča ali svoje ime, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali ga naslovi na zadnje znano ime.

10. člen – Sprememba zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način (dnevno časopisje, radio, televizija in podobno) vsaj 60 dni pred pote- kom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.

11. člen – Uporaba zakona in krajevna pristojnost ter postopek v primeru spora

(1) Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika. Za morebitne sodne spore med zavaro- vancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.

(2) V skladu z internim pravilnikom zavarovalnice lahko zavarovanec ozi- roma zavarovalec na njen naslov v primeru nesporazuma ali spora v zvezi z zavarovalno pogodbo in postopki zavarovalnice vloži pritožbo.

(3) Izvensodno reševanje sporov je organizirano pri Slovenskem zavaro- valnem združenju G.I.Z., Železna cesta 14, Ljubljana, kjer deluje varuh pravic s področja zavarovalništva ter mediacijski center.

II. OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA OZIROMA ZAVAROVALCA TER POSLEDICE, ČE JIH NE IZPOLNI

12. člen – Prijava okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti

(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavaroval- nici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (rizika) in za katere je vedel oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi tiste, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.

(2) Če zavarovalec namenoma neresnično prijavi ali namenoma zamol- či kakšno okoliščino takšne narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe. Če je bila pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, obdrži zavarovalnica že plačano premijo in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.

(3) Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe preneha, če v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresničnost pri- jave ali za zamolčanja, ne izjavi zavarovalcu, da jo namerava uporabiti.

(4) Če je zavarovalec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obvesti- lo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali ugotovila nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju s povečano nevarnostjo.

(5) V takem primeru preneha pogodba po izteku 14 dni od dneva, ko je zavarovalnica sporočila zavarovalcu svojo izjavo, da razdira pogodbo. Če zavarovalnica predlaga zvišanje premije, je pogodba razdrta po samem zakonu, če zavarovalec ne sprejme predloga v 14 dneh od dneva, ko ga je prejel. Če se pogodba razdre, mora zavarovalnica v 60 dneh vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena neresničnost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se

zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.

(6) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.

(7) Določbe prejšnjih točk o posledicah neresnične prijave ali zamolčanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se uporabljajo tudi pri zavarovanjih, sklenjenih v imenu in na račun drugega, v korist tretjega, na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tičejo, če so te osebe vedele za neresničnost prijave ali zamolčanje okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti ali bi to morale oziroma mogle vedeti.

(8) Zavarovalnica se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali na zamolčanje, če so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je neresnično prijavil ali zamolčal. To velja tudi v primeru, če je zavarovalnica zvedela za te okoliščine med trajanjem zavarovanja, ni pa uporabila možnosti, ki ji jih daje zakon.

13. člen – Plačilo premije in posledice neplačevanja

(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu police, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.

(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obro- kih ali za nazaj, se lahko obračunajo dogovorjene obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.

(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premij- ski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana z virmanom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.

(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati doplačilo zneska, za katerega bi se bila premija odmerila više, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.

(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.

(6) Pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju premije v trenutku nastanka zavarovalnega primera zapade v plačilo celotna letna premija za tekoče zavarovalno leto. Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz navedenega zavarovanja odtegne vse zapadle premije tekočega zavarovalnega leta in tudi zapadle premije iz preteklih let.

14. člen – Obveščanje zavarovalnice o spremembah nevarnosti

(1) Zavarovalec je dolžan obvestiti zavarovalnico o vsaki spremembi oko- liščin, ki utegnejo biti pomembne za ocenitev nevarnosti. Prav tako je dolžan, da brez odlašanja obvesti zavarovalnico o povečanju nevarnosti, če se je nevarnost povečala s kakšnim njegovim ravnanjem; če pa je do povečanja nevarnosti prišlo brez njegovega sodelovanja, jo mora obve- stiti v 14 dneh, odkar je za to zvedel. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi bilo takšno stanje takrat, ko je bila sklenjena, jo lahko razdre. Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi zavarovalnica sklenila pogodbo samo za večjo premijo, če bi bilo takšno stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo premijsko stopnjo. Če zavarovalec ne privoli v novo premijsko stopnjo v 14 dneh odkar prejme predlog nove premijske stopnje, pre- neha pogodba po samem zakonu. Vendar ostane pogodba v veljavi in zavarovalnica ni več upravičena predlagati zavarovalcu nove premijske stopnje ali razdreti pogodbe, če teh svojih pravic ne izkoristi v enem mesecu od takrat, ko je kakorkoli zvedela za povečanje nevarnosti, ali če še pred iztekom tega roka na kakšen način pokaže, da se strinja s podaljšanjem pogodbe (če sprejme premijo, izplača zavarovalnino za zavarovalni primer, ki je nastal po tem povečanju ipd.).

(2) Če nastane zavarovalni primer, preden je bila zavarovalnica obveščena o povečanju nevarnosti ali po tem, ko je bila obveščena o povečanju nevarnosti ali po tem, ko je bila obveščena o povečanju nevarnosti, vendar prej, preden je prekinila pogodbo ali se z zavarovalcem sporazumela o povečanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana glede na povečano nevarnost.

(1) Če se je po sklenitvi zavarovalne pogodbe zmanjšala nevarnost, ima zavarovalec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije, računajoč od dne, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovalnico. Če zavarovalnica ne privoli v zmanjšanje premije, lahko zavarovalec razdre pogodbo.

15. člen – Obveznost preprečevanja zavarovalnega primera in reševanja ter upoštevanje določb o zaščitnih ukrepih

(1) Zavarovanec je dolžan storiti predpisane, dogovorjene in vse druge ukrepe, ki so potrebni za to, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera, če pa zavarovalni primer nastane, mora ukreniti vse, kar je v njegovi moči, da omeji njegove škodljive posledice.

(2) Zavarovalnica mora povrniti stroške, izgube in drugo škodo, povzročeno z razumnim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za nasta- nek zavarovalnega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove škodljive posledice, in sicer tudi tedaj, če so bili ti poskusi brezuspešni.

(3) Zavarovalnica je dolžna dati to povračilo celo tedaj, če skupaj s povra- čilom škode od zavarovalnega primera presega zavarovalno vsoto.

(4) Če zavarovanec ne izpolni svoje obveznosti preprečevanja zavaro- valnega primera ali obveznosti reševanja, pa za to nima opravičila, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala večja škoda.

(5) Če je določen ali dogovorjen rok, do katerega je potrebno storiti ukre- pe za preprečevanje nastanka ali povečanja nevarnosti (preventivni ukrepi), se izplača zavarovancu povračilo tudi tedaj, ko je zavarovalni primer nastal pred iztekom tega roka in če je škoda v vzročni zvezi s predpisanimi oziroma dogovorjenimi obveznostmi.

16. člen – Varnostni predpisi

Varnostni predpisi so navodila, ki jih mora zavarovanec upoštevati ali se ravnati po njih, da ohrani zavarovalno kritje. Če se varnostni predpisi ne upoštevajo, je zavarovalnica v škodnem primeru prosta svojih obveznosti v skladu z zakonom in Splošnimi pogoji za premoženjsko zavarovanje. Zavarovanec mora upoštevati vse varnostne ukrepe in ne sme dopustiti ali trpeti neupoštevanje teh določil s strani tretjih. Pri tem je potrebno v vsakem primeru upoštevati zakonske in druge predpisane varnostne ukrepe ter naslednje dogovorjene varnostne predpise za določene nevarnosti:

(1) Požarno zavarovanje

1) Zavarovanec mora skrbeti, da se pri požarno nevarnih opravilih v njegovi zgradbi upoštevajo in izvajajo zakonski, uradni, normirani in predpisani ukrepi.

2) Požarno nevarna opravila so še posebej varjenje in avtogeno reza- nje, brušenje in rezanje z abrazivnimi sredstvi, lotanje in plamen- sko čiščenje. Te dejavnosti predstavljajo zaradi uporabe odprtega plamena, nastajajočih visokih temperatur, prisotnosti žarečega in talečega se materiala in močno segretih obdelovancev še posebno nevarnost. Ta dela lahko izvajajo le ustrezno usposobljeni izvajalci del in le s predhodnim dovoljenjem svojih predpostavljenih. Načeloma se je potrebno izogniti opravljanju teh del v bližini gorljivih snovi.

3) Po končanju požarno nevarnih opravil je potrebno delovno podro- čje, kjer so se izvajala omenjena opravila, ustrezno kontrolirati in nadzorovati. Če ni zagotovljena ustrezna protipožarna zaščita je potrebno požarno nevarna dela opustiti.

4) Pri opravilih, ki jih opravljajo tretje osebe, je zavarovanec obvezan, da zagotovi ali zahteva, da se zgoraj omenjeni varnostni ukrepi upoštevajo.

(2) Zavarovanje izliva vode

1) Zavarovanec je dolžan zavarovane stvari, predvsem pa vodovodne naprave, armature in priključene naprave vzdrževati v skladu s pred- pisi in s skrbnostjo dobrega gospodarja. Če so zgradbe ali zavarovani prostori za več kot 120 ur zapuščeni s strani vseh oseb, je potrebno zapreti vodovodne napeljave in poskrbeti za ustrezno zaščito proti zmrzali. Občasen obisk zavarovanih prostorov/zgradb ni dovolj.

2) Če ogrevanje ni neprekinjeno v obratovanju, je potrebno pri nevar- nosti zmrzali izprazniti vse napeljave, ki vsebujejo vodo, ter zava- rovati vodne napeljave s sredstvi za zaščito pred mrazom ali jih izprazniti. Dovodne napeljave do vodovodnih varnostnih naprav (samogasilne naprave ipd.) ni potrebno izprazniti, vendar jih je potrebno zavarovati s sredstvi za zaščito pred mrazom.

(3) Zavarovanje pred elementarnimi nevarnostmi

Zavarovanec je dolžan zavarovane stvari, pri zgradbah predvsem gradbene dele in streho, ustrezno in redno vzdrževati. Pri nevarnosti nevihte je potrebno zapreti vsa okna in vrata.

(4) Zavarovanje vlomne tatvine

Če stanovanje zapustijo vse osebe je potrebno, da se zaprejo vsa okna in vrata ter da se uporabijo vsa razpoložljiva mehanska in elektronska zaščita. V tem smislu je potrebno obvezno zapreti tudi vsa nagibno odprta okna in vrata.

(5) Zavarovanje loma stekla

Zavarovanec je obvezan, da ustrezno vzdržuje okvirje in okovja za- varovanih stekel.

17. člen – Obveznosti zavarovanca po nastanku zavarovalnega primera

(1) Ko nastane zavarovalni primer, na podlagi katerega se zahteva zava- rovalnina, je zavarovanec dolžan ravnati na naslednji način:

1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da omeji njegove škodljive posledice, ter se pri tem ravnati po navodilih, ki mu jih je dala zavarovalnica ali njen predstavnik;

2) obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najka- sneje v treh dneh po tem, ko je to zvedel;

3) čimprej, najkasneje pa v treh dneh pismeno potrditi prijavo, ki je bila storjena ustno, po telefonu, s telegramom ali na kakšen drug podoben način;

4) v vseh primerih, predvidenih s predpisi, zlasti pa, kadar je vzrok za škodo požar, eksplozija, vlomna tatvina, rop, roparska tatvina ali

prometna nezgoda, prijaviti pristojnemu organu za notranje zadeve ter navesti, katere stvari so uničene oziroma poškodovane ali so izginile pri nastanku zavarovalnega primera;

5) takoj po nastopu zavarovalnega primera, če je to mogoče oziroma ko to dopuščajo možnosti, predati zavarovalnici popis uničenih ozi- roma poškodovanih stvari s približno zaznambo njihove vrednosti;

6) do prihoda predstavnika zavarovalnice na sam kraj ne sme spremeniti stanja poškodovanih oziroma uničenih stvari razen, če je sprememba potrebna zaradi javnega interesa ali zato, da bi zmanjšal oziroma preprečil povečanje škode oziroma zaradi nadaljevanja z redno proizvodnjo. Zavarovalec je dolžan, neodvisno od roka, v katerem je predal prijavo škode, dati predstavniku zavarovalnice vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za odkrivanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko prav tako zahteva, da zavarovanec priskrbi tudi druge dokaze, če je to nujno potrebno in upravičeno.

(2) Če zavarovanec ne izpolni svoje obveznosti obveščanja zavarovalni- ce iz točke (1) podtočka 2) tega člena v določenem času, je dolžan zavarovalnici povrniti škodo, ki jo je le-ta imela zaradi tega.

18. člen – Zavarovančeve dolžnosti po zavarovalnem primeru

(1) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru brez odlašanja in na dodatne poizvedbe zavarovalnice v celoti pravočasno odgovoriti.

(2) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepusti- ti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati.

(3) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki, ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba, mora zavarovanec o tem prav tako brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti izvirnike vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke.

(4) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.

(5) Če zavarovanec s storitvijo ali opustitvijo dolžnega ravnanja onemogoči zavarovalnici, da izvensodno reši odškodninske zahtevke, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.

(6) Če je proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedena kazenska preiskava, vložen obtožni predlog, obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil zavarovalni primer po prvem odstavku tega člena.

(7) Po nastanku zavarovalnega primera je zavarovanec dolžan odstraniti nevarnostno okoliščino, zaradi katere je prišlo do zavarovalnega pri- mera. Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka.

19. člen – Odpoved ob zavarovalnem primeru

Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke, in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.

III. OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

20. člen – Višina zavarovalnine ali odškodnine

(1) Zavarovalnica je dolžna izplačati zavarovalnino ali odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi nastanka zavarovalnega primera, po določbah teh pogojev.

(2) V zavarovalno vsoto se poleg zavarovalnine ali odškodnine vštevajo tudi zakonske zamudne obresti (razen tistih, ki so posledica ravnanja zavarovalnice) ter stroški spora.

21. člen – Samopridržaj

Del škode po posameznem zavarovalnem primeru, ki ga nosi zavarovanec sam.

22. člen – Ugotavljanje in ocenitev škode ter izvedeniški postopek

(1) Ko zavarovalnica prejme prijavo o nastalem zavarovalnem primeru, je dolžna takoj, najkasneje pa v treh dneh, začeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode; če tega ne stori, lahko zavarovanec začne odstranjevati škodo pod pogojem, da se pred tem komisijsko ugotovi vzrok za nastanek zavarovalnega primera in obseg poškodbe. Škodo skupaj ugotavljata in ocenjujeta zavarovanec in zavarovalnica oziroma njuni pooblaščeni predstavniki.

(2) Če je z zavarovalno pogodbo sporazumno ugotovljena zavarovalna vrednost stvari, se nadomestilo določa glede na to vrednost, razen če zavarovalnica dokaže, da je dogovorjena vrednost znatno večja od dejanske vrednosti in za to razliko ni opravičljivega razloga (kot na primer zavarovanje uporabljene stvari na vrednost nove take stvari ali zavarovanje subjektivne vrednosti).

(3) V primeru, da se zavarovanec in zavarovalnica ne strinjata pri ugota- vljanju in ocenjevanju škode, lahko zavarovanec, oškodovanec ali zava- rovalnica zahteva naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(4) Zavarovanec ali oškodovanec in zavarovalnica soglasno imenujeta skupnega izvedenca in se pri tem lahko dogovorita glede stroškov izdelave mnenja.

(5) Znesek zavarovalnine ali odškodnine ne more biti večji od škode, ki jo je zavarovanec ali oškodovanec pretrpel ob nastopu zavarovalnega primera.

23. člen – Rešeni deli

(1) Če ni drugače dogovorjeno, ostanejo rešeni deli uničenih oziroma poškodovanih stvari zavarovancu. Zavarovanec nima pravice, da po nastopu zavarovalnega primera prepusti zavarovalnici uničeno oziro- ma poškodovano zavarovano stvar in od nje zahteva izplačilo polne zavarovalne vsote oziroma polne vrednosti.

(2) Vrednost rešenih, uničenih oziroma poškodovanih stvari ali njihovih delov se obračunava po tržni vrednosti v kraju škode glede na stanje na dan nastanka zavarovalnega primera.

24. člen – Izplačilo zavarovalnine ali odškodnine

(1) Po nastopu zavarovalnega primera je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino v dogovorjenem roku, ki ne more biti daljši od 14 dni, šteto od dne, ko je zavarovalnica dobila obvestilo, da je nastopil zava- rovalni primer. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne ta rok teči od dne, ko sta ugotovljen obstoj njene obveznosti in njen znesek.

(2) Če znesek obveznosti zavarovalnice ni ugotovljen v roku, določenem v (1) točki tega člena, je zavarovalnica dolžna na zahtevo pooblaščene osebe izplačati znesek nespornega dela svoje obveznosti.

25. člen – Vračilo premije

(1) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zava- rovanja, če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.

(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za administrativne stroške obračunane po ceniku zavarovalnice.

(3) Če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo.

(4) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno.

(5) Povračila premije ni v primeru, če je v tekočem zavarovalnem obdobju nastal zavarovalni primer.

IV. TRAJANJE ZAVAROVANJA

26. člen – Sklenitev zavarovanja

(1) Če ni drugače dogovorjeno, začne zavarovalna pogodba veljati po izteku 24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot dan začet- ka zavarovanja, ter velja vse do konca zadnjega dneva obdobja, za katerega je zavarovanje sklenjeno. Šteje se, da trajanje zavarovanja ni določeno, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije, ki je določena v zavarovalnih pogojih, ne odpovesta pogodbe.

(2) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi, jo sme vsaka stranka razdreti z dnem izteka tekočega zavarovalnega leta, o tem pa mora pisno obvestiti drugo stranko najmanj tri mesece pred iztekom teko- čega zavarovalnega leta. V tem primeru preneha zavarovalna pogodba z iztekom 24. ure zadnjega dneva tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po poteku tega časa vsaka stranka, z odpovednim rokom šestih mesecev, pisno sporočiti drugi stranki, da razdira pogodbo.

(4) S pogodbo ni mogoče izključiti pravice vsake stranke, da razdre pogod- bo tako, kot je zgoraj rečeno.

27. člen – Začetek in prenehanje obveznosti zavarovalnice

(1) Če ni drugače dogovorjeno, obveznost zavarovalnice nastopi po izteku

24. ure dneva, ki je v zavarovalni polici označen kot začetek zavaro- vanja, če je v 30 dneh od tega dneva plačana zapadla premija, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija.

(2) Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavaroval- xxxx xxx odškodnino, pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije. Če zavarovalec

plača premijo po izteku roka omenjenega v tem odstavku, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati zavarovalnino oziroma odškodnino od 24. ure dneva, ko je bila plačana premija in zamudne obresti.

(3) Če zavarovalec ne plača do zapadlosti premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, niti tega ne stori kdo drug, ki ima za to pravni interes, lahko zavarovalnica razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom 30 dni od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne poteče 30 dni od zapadlosti premije.

V. SPLOŠNE IZKLJUČITVE

28. člen – Škoda, ki je zavarovanje ne krije

Zavarovalnica ni dolžna izplačati nadomestila za škodo, če je ta povzročena:

(1) namerno ali s xxxxxxx xxxxxxxxxxx, zavarovanca xxx xxxxxxxxxxx;

(2) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani poseb- no nevarnih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka;

(3) zaradi škode, če pride do škodnega dogodka zaradi delovanja jedrske energije;

(4) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim deja- njem, tudi če je na nezgodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepre- mično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

(5) za škode, ki nastanejo zaradi vojne, nasilnih dejanj države ali nasilnih dejanj proti državi in njenim organom, zaradi nasilnih dejanj ob javnih zborovanjih, manifestacijah ali shodih, kakor tudi zaradi nasilnih dejanj ob stavkah in zaporah (blokadah), razen če ni drugače dogovorjeno;

(6) posredne škode ali izgub zaradi zavarovalnega primera (zmanjšanje vrednosti, lepotnih ali estetskih pomanjkljivosti in podobnih izgub).

Vl. NADZAVAROVANJE IN POGODBA Z VEČ ZAVAROVALNICAMI

29. člen – Nadzavarovanje

(1) Če si je pri sklenitvi pogodbe ena stranka pomagala s prevaro in si tako izgovorila zavarovalno vsoto, ki je večja od resnične vrednosti zavarovane stvari, sme druga stranka zahtevati razveljavitev pogodbe.

(2) Če je dogovorjena zavarovalna vsota večja od vrednosti zavarova- nih stvari, pa pri tem nobena stranka ni ravnala nepošteno, ostane pogodba v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do zneska resnične vrednosti zavarovanih stvari, premije pa se sorazmerno zmanjšajo.

(3) V obeh primerih obdrži zavarovalnica prejete premije in ima pravico do nezmanjšane premije za tekočo dobo.

30. člen – Večkratno in dvojno zavarovanje

(1) Če je kakšna stvar zavarovana pri dveh ali več zavarovalnicah pred istimi nevarnostmi, za isti interes in za isti čas, tako da seštevek zavarovalnih vsot ne presega vrednosti te stvari (večkratno zavarovanje), odgovar- ja vsaka zavarovalnica za popolno izpolnitev obveznosti, nastalih iz pogodbe, ki jo je ona sklenila.

(2) Če seštevek zavarovalnih vsot presega vrednost zavarovanih stvari (dvojno zavarovanje), pri tem pa zavarovalec ni ravnal nepošteno, so vsa ta zavarovanja veljavna in ima vsaka zavarovalnica pravico do dogovorjene premije za zavarovalno dobo, ki še traja, zavarovanec pa ima pravico zahtevati od vsake posamezne zavarovalnice zavarovalnino po pogodbi, sklenjeni z njo, vendar skupaj ne več kot znaša škoda.

(3) Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovalec obvestiti o tem vsako zavarovalnico, ki je zavarovala isto nevarnost in ji sporočiti imena in naslove drugih zavarovalnic ter zavarovalne vsote posameznih pogodb, sklenjenih z njimi.

(4) Po izplačilu zavarovalnine zavarovancu nosi vsaka zavarovalnica del zavarovalnine v tistem razmerju, v katerem sta zavarovalna vsota, za katero se je zavezala in skupni seštevek zavarovalnih vsot; zavaroval- nica, ki je plačala več, ima pravico zahtevati od drugih zavarovalnic povrnitev tistega, kar je plačala več.

(5) Za del, ki ga zavarovalnica ne more plačati, odgovarjajo druge zava- rovalnice v sorazmerju s svojimi deli.

(6) Če je zavarovalec sklenil zavarovalno pogodbo, s katero je nastalo dvojno zavarovanje, ne da bi vedel za prej sklenjeno zavarovanje, sme, ne glede na to, ali je prejšnje zavarovanje sklenil on sam ali kdo drug,

v enem mesecu od takrat, ko je zvedel za to zavarovanje, zahtevati ustrezno znižanje zavarovalne vsote in premij poznejšega zavarovanja, zavarovalnica pa obdrži prejete premije in ima pravico do premij za

Osnovne požarne nevarnosti

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

tekočo dobo.

(7) Če je prišlo do dvojnega zavarovanja zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovanih stvari v času trajanja zavarovanja, ima zavarovalec pravico do ustreznega znižanja zavarovalnih vsot in premij, začenši od dneva, ko je svojo zahtevo za znižanje sporočil zavarovalnici.

(8) Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja zavarovalec ravnal nepošteno,

požar ✔ ✔ ✔

neposredni udar strele ✔ ✔ ✔

eksplozija ✔ ✔ ✔

31. člen – Podzavarovanje

sme vsaka zavarovalnica zahtevati razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati nezmanjšano premijo za tekočo dobo.

padec zračnega plovila xxx xxxx xxxxxxx

udarec zavarovančevega motornega

✔ ✔ ✔

(1) Če se ugotovi, da je bila v začetku zadevne zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od zavarovalne vsote, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša, razen če je bilo drugače dogovorjeno.

(2) Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zavarovalne vsote, če je bilo dogovorjeno, da razmerje med vrednostjo stvari in zavarovalno vsoto ni pomembno za določitev zavarovalnine.

32. člen – Prehod pogodbe na pridobitelja zavarovane stvari

(1) Pri odtujitvi zavarovane stvari in stvari, za katero je bilo v zvezi z njeno rabo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, preidejo pravice in obveznosti zavarovalca na pridobitelja, če ni drugače dogovorjeno.

(2) Če je odtujen samo del zavarovanih stvari, ki glede zavarovanja niso ločena celota, preneha zavarovalna pogodba glede odtujenih stvari.

(3) Če se zaradi odtujitve stvari poveča ali zmanjša verjetnost, da bo nastal zavarovalni primer, se uporabijo splošne določbe o povečanju ali zmanjšanju nevarnosti.

(4) Zavarovalec, ki zavarovalnice ne obvesti, da je bila zavarovana stvar odtujena, ostane v zavezi za plačilo premij, ki zapadejo tudi po dnevu odtujitve.

(5) Zavarovalnica in pridobitelj zavarovane stvari lahko odstopita od zavaro- vanja s 15-dnevnim odpovednim rokom, pri čemer morata odpovedati zavarovanje najpozneje v 30 dneh, odkar sta zvedela za odtujitev. Če se pogodba odpove po prejšnjem odstavku, ta preneha z iztekom 24. ure dneva, ko poteče odpovedni rok. Če se odpoved pošlje priporočeno po pošti, se kot dan odpovedi šteje dan, ko je bila odpoved predana na pošti.

(6) Zavarovalna pogodba se ne more razdreti, če se zavarovalna polica

vozila ✔ ✔ ✔

manifestacija in demonstracija ✔ ✔ ✔

Dodatne požarne nevarnosti osnovni paket	standardni paket	nadstandardni paket
udarec neznanega - motornega vozila	2.500 EUR	5.000 EUR
posredni udar strele na inštalacijah zavarovane zgradbe -	4.000 EUR	8.000 EUR
vandalizem -	500 EUR	1%
iztek tekočine – lekaže iz nepremičnih - posod in cevovodov	1.500 EUR	3.000 EUR
odtujitev sestavnih delov zavarovane nepremičnine -	1.000 EUR	2.500 EUR

37. člen – Zavarovanje nevarnosti viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti

To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti.

glasi na prinosnika ali po odredbi.

33. člen – Prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija)

Vihar in toča

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

(1) Z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.

(2) Če je po zavarovančevi krivdi ta prehod pravic na zavarovalnico v celoti ali delno onemogočen, je zavarovalnica v določeni meri prosta svojih

vihar ✔ ✔ ✔

toča ✔ ✔ ✔

obveznosti nasproti zavarovancu.

(3) Prehod pravic od zavarovanca na zavarovalnico ne sme biti v škodo

Dodatne elementarne nevarnosti osnovni

paket

standardni

paket

nadstandardni

paket

zavarovancu; če je zavarovalnina, ki jo je zavarovanec dobil od zava- rovalnice, iz kateregakoli vzroka nižja od škode, ki jo je pretrpel, ima zavarovanec pravico dobiti iz sredstev odgovorne osebe izplačan ostanek zavarovalnine ali odškodnine pred izplačilom terjatve zavaro- valnice iz naslova pravic, ki so prešle nanjo.

(4) Ne glede na pravilo o prehodu zavarovančevih pravic na zavarovalni- co pa te pravice ne preidejo nanjo, če je škodo povzročila oseba, ki

teža snega - 2.500 EUR 5.000 EUR

poplava, hudournik, visoka in talna - 10.000 EUR 20.000 EUR voda, vdor meteorne vode

snežni plaz - 1.000 EUR 2.500 EUR

je zavarovančev sorodnik v ravni vrsti, ali oseba, za katere ravnanje zavarovanec odgovarja ali živi z njim v istem gospodinjstvu, ali oseba,

zemeljski plaz in

utrganje zemljišča

- 2.500 EUR ✔

ki je delavec pri zavarovancu, razen če je katera od teh oseb škodo povzročila namerno.

(5) Če je bila katera od oseb, omenjenih v prejšnji točki, zavarovana pred odgovornostjo, sme zavarovalnica zahtevati od njene zavarovalnice povrnitev zneska, ki ga je izplačala zavarovancu.

34. člen – Zastaranje terjatev

Zastaranje terjatev iz pogodbe o premoženjskem zavarovanju je urejeno z določbami Obligacijskega zakonika.

35. člen – Uporaba teh pogojev

Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.

II. odsek

ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN

36. člen – Požarno zavarovanje

Požarno zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi osnovnih in dodatnih požarnih nevarnosti.

padec drevesa - 2.500 EUR 5.000 EUR

38. člen – Zavarovanje izliva vode

To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi izliva vode.

Izliv vode osnovni paket	standardni paket	nadstandardni paket
izliv vode zaradi - loma cevi ali zamašitve	2.500 EUR	✔
škoda na ceveh - zaradi zamrznitve	do 2 m	do 6 m

Zavarovalnica nadomesti stroške nove cevi in stroške vgraditve nove cevi do največje dolžine, kot je to določeno v okviru posameznega kritja. Če se vgradi nova cev, ki je daljša kot dogovorjeno, se stroški vgraditve le-te nadomestijo v razmerju med dogovorjeno dolžino in dejansko dolžino vgrajene cevi.

39. člen – Zavarovanje nevarnosti loma stekla

To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi razbitja ali loma stekla.

43. člen – Dodatno zavarovane stvari in nevarnosti

(1) Pregled kritja

Predmet

Zavarovane

osnovni

standardni

nadstandardni

Lom stekla osnovni

paket

standardni paket

nadstandardni paket

zavarovanja

nevarnosti

paket

paket

paket

ravna stekla v oknih in vratih ter steklenih sten

- 250 EUR 1.000 EUR

pomožne zgradbe v

- osnovne požarne nevarnosti

- nevarnost viharja in toče

40. člen – Zavarovanje nevarnosti potresa

(1) To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh, v smislu 42. člena teh pogojev, zaradi potresa.

zasebni uporabi in lasti zavarovanca

ter dodatnih elementarnih nevarnosti

- nevarnost izliva vode

- 3% 5%

(2) Zavarovalna vrednost za zavarovanje nevarnosti potresa je enaka            

zavarovalni vrednosti zavarovane stanovanjske nepremičnine.

(3) Pri zavarovanju potresa je zavarovanec pri vsaki škodi udeležen z sampridržajem v višini, kot je določen v polici. Če v polici ni drugače dogovorjeno, znaša samopridržaj 2 % od zavarovalne vsote za zava- rovano zgradbo.

41. člen – Zavarovane nevarnosti in škode

Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh, in sicer:

– zaradi neposrednega učinkovanja zavarovane nevarnosti;

– zaradi neizogibne posledice nekega zavarovanega škodnega dogodka;

– zaradi gašenja, rušenja ali pospravljanja škodnega mesta pri nekem škodnem dogodku;

– zaradi izginotja zavarovanih stvari med nekim zavarovanim škodnim dogodkom.

42. člen – Xxxxxxx xxxxxxxxxxx

(1) Predmet zavarovanja so na zavarovalni polici navedeni stanovanjski objekti, in sicer so to lahko:

1) Eno- ali dvostanovanjske zgradbe, vključno z vsemi sestavnimi deli nad in pod zemeljskim površjem. V smislu teh pogojev se kot

solarne naprave in sončni kolektorji na zemljišču in zavarovani zgradbi

- osnovne požarne nevarnosti

	nevarnosti - nevarnost loma stekla
čistilne naprave, zbiralniki za	- osnovne požarne nevarnosti
meteorno vodo,	- nevarnosti
plinohrami, toplotne	viharja in toče
črpalke, zemeljski	ter dodatnih	- 2.500 EUR	5.000 EUR
kolektorji in sonde	elementarnih
toplototnih črpalk	nevarnosti
na zavarovalnem kraju	- nevarnost izliva vode

- nevarnost viharja in toče ter dodatnih elementarnih

- - 2.500 EUR

gradbene zgradbe smatrajo stavbe, ki:

– zaradi ograditve prostora ščitijo ljudi ali stvari pred zunanjimi vplivi;

– dovoljujejo vstop in daljše bivanje;

– so trdno povezane s tlemi;

– so časovno obstojne.

Ta definicija ne zajema bivalnih vozov, šotorov, napihnjenih šotorskih hal ipd. Zavarovani so tudi sestavni deli zgradb, ki so dodatno vgrajeni v zgradbo in so z njo trdno in trajno povezani.

Vgrajene inštalacije in celotna vgrajena oprema. To so:

– elektroinštalacije s pripadajočimi merilnimi napravami, vendar brez svetilnih teles in brez aparatov, ki uporabljajo električno energijo;

– samogasilne naprave, naprave za javljanje požara, alarmne naprave vključno s pripadajočo inštalacijo in vodniki;

– ogrevalne, toplovodne, prezračevalne in vgrajene klimatske naprave, vendar ne solarne naprave in sončni kolektorji;

– dvigala, tekoče stopnice ipd., vključno s pripadajočo inštalacijo in vodniki;

– vodovodne inštalacije ali vse naprave za dovod in odvod vode s pripadajočimi merilnimi inštrumenti, armaturami, črpalkami, filtri in priborom;

Te stvari so zavarovane na prvi riziko, in sicer dodatno k zavarovalni vsoti za zgradbo. Če gre za zavarovanje etažne lastnine v večstano- vanjskih zgradbah, so škode na teh stvareh zavarovane v ustreznem solastniškem deležu zavarovanca.

(2) Opis predmeta zavarovanja

Pomožne zgradbe so nepremičnine v smislu 1. odstavka, 1. točke,

42. člena teh pogojev. Predmet zavarovanja predstavljajo le, če se od zavarovane stanovanjske nepremičnine oddaljene manj kot 100 m, če ni drugače dogovorjeno. Ne glede na število pomožnih zgradb, so le-te zavarovane do skupne vrednosti, kot je to določeno v zgornji tabeli. Določila o podzavarovanju za stanovanjsko nepremičnino se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje pomožnih zgradb. Zavarovalna vrednost je enaka zavarovalni vrednosti stanovanjske nepremičnine. Solarne naprave so naprave za pridobivanje toplote ali električne energije iz sončne energije. Zasteklitev teh naprav (tudi umetna zaste- klitev) je zavarovana.

44. člen – Zavarovani stroški

(1) Ob zavarovalnem primeru so zavarovani sledeči stroški v povezavi z zavarovalnim primerom in niso v neposredni povezavi s stroški ponovne nabave ali popravila zavarovanih stvari.

(2) Zavarovani stroški v okviru zavarovalne vsote

– plinske inštalacije s pripadajočimi merilnimi napravami, vendar            

brez aparatov, ki uporabljajo plin kot energijo;

– trdno in po celotni površini položene talne in stenske obloge, ploščice in druge stenske obloge;

Zavarovani stroški osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

– strelovodi, elektromehansko gnana ali ogrevana vrata, xxxxxxx x ograjah, vključno z elementi za rokovanje z njimi ali elementi za ogrevanje;

– telefonske, televizijske in optične instalacije.

2) Etažna lastnina v večstanovanjskih zgradbah. Zavarovani so vsi deli etažne lastnine (tla, stene, strop, napeljave v stanovanju, vgrajena oprema, ki pripada etažni lastnini) ter klet v celoti; skupni deli zgradbe (temelji, streha, fasada), skupni prostori zgradbe

stroški zmanjševanja škode ✔ ✔ ✔

stroški gašenja ✔ ✔ ✔

Ti stroški so zavarovani na prvi riziko v okviru zavarovalne vsote za zgradbo. Skupno nadomestilo za te stroške ne more presegati zava- rovalne vsote za zgradbo.

(3) Dodatno k zavarovalni vsoti zavarovani stroški

(vetrolov, stopnišče, hodniki, podstrešje, pralnica, kolesarnica), stekla na skupnih delih zgradbe in vgrajena oprema, ki služi celotni zgradbi (centralna kurjava, dvigalo) pa v pripadajočem lastniškem

Zavarovani stroški

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

xxxxxx xxxxxxxxxxx.

(2) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja

stroški čiščenja,

rušenja in odvoza

10.000 EUR 15.000 EUR 5%

1) zemljišča, netlakovana dvorišča;

2) netlakovane in neasfaltirane ceste in poti;

3) zgradbe, v katerih se več kot 33% uporabne površine uporablja za pridobitno dejavnost, razen če ni drugače dogovorjeno;

stroški izgube najemnine ali stroški najema nadomestnega stanovanja

2.500 EUR

- do 6 mesecev

5.000 EUR do 12 mesecev

4) zgradbe, v katerih se izvaja proizvodna dejavnost;

5) stanovanjske prikolice, avtodomi ipd.

Dodatno k zavarovalni vsoti za zgradbo so ti stroški zavarovani na prvi riziko.

Omejeni so na znesek ali na odstotek od subzavarovalne vsote oziroma

limita za posamezno zavarovano nevarnost, kot je navedeno v tabeli. V primeru ko limit za posamezno zavarovano nevarnost znaša na primer

2.500 EUR, so stranski stroški omejeni na 10 % višine limita, t.j. 250 EUR.

(4) Definicija stroškov

Stroški zmanjševanja škode so stroški za razumne ukrepe zavarovanca, da se odstrani neposredna nevarnost nastopa škodnega primera, kot tudi za poskuse, da se omejijo njegove škodljive posledice, tudi če so bili ti poskusi neuspešni.

Stroški gašenja so stroški za boj proti požaru, vključno z eventualno uporabljenimi posebnimi sredstvi za gašenje.

Stroški čiščenja in rušenja so stroški za nujna podiranja še stoječih stvari, ki so bile prizadete v škodnem primeru, kakor tudi za čiščenje, vključno s sortiranjem ostankov in odpadkov na zavarovalnem kraju, samo če gre za zavarovane stvari.

Stroški demontaže, ponovne montaže, stroški premikanja in stroški zaščite so stroški, ki nastanejo s tem, da je potrebno zaradi popravila ali ponovne nabave zavarovanih stvari premikati ali zaščititi druge stvari. Še posebej so to stroški demontaže in ponovne montaže strojev ali naprav, prebijanja dela zgradbe, rušenja ali ponovne gradnje.

Stroški odstranjevanja so stroški za preiskave, odvoz, obdelavo, predela- vo, uničenje in deponiranje z zavarovano škodo prizadetih zavarovanih stvari. Stroški izgube najemnine ali stroški najema nadomestnega stanovanja. Če je zavarovana zgradba zaradi zavarovalnega primera poškodovana v tolikšnem obsegu, da najemodajalec po predpisih ali na osnovi najemne pogodbe deloma ali v celoti ne prejme najemnine, povrne zavarovalnica tako izgubljeni del najemnine. Zavarovalno kritje je veljavno le, če je zava- rovanec najemodajalec zavarovane zgradbe, če v zavarovalnem primeru v poškodovanih prostorih sam ne biva in če je najemna pogodba prijavljena pri pristojnem davčnem uradu. V nasprotnem primeru zavarovanje krije povrnitev stroškov za najem enakovrednega nadomestnega stanovanja za čas popravila. Kot najemna vrednost velja zakonsko določena ali obi- čajna najemnina za stanovanje iste vrste, velikosti in lege. Nadomestilo za najemnino se omeji na nadomestljivi obseg škode zavarovanca, vendar ne več, kot je za to določen znesek v zgornji tabeli.

(5) Nezavarovani stroški so:

1) stroški, ki niso določeni v točkah 1. in 2.;

2) stroški posredovanja javnih gasilskih enot in drugih oseb, ki jih k pomoči obvezuje zakon;

3) zdravstveni stroški nastali pri izpolnjevanju obveze reševanja.

45. člen – Zavarovalni kraj

Če ni drugače dogovorjeno, velja zavarovanje na območju Republike Slovenije. Zavarovalni kraj predstavlja lokacijo, ki je navedena v polici.

46. člen – Zavarovalna vrednost

(1) Zavarovalna vrednost za zgradbe je gradbena vrednost nove zgradbe, po cenah v kraju, kjer stoji - zavarovanje na novo vrednost.

(2) Če je posebej dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za zgradbe grad- bena vrednost nove zgradbe po cenah v kraju, kjer stoji, zmanjšana za znesek, ki ustreza izgubljeni vrednosti zgradbe zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) – zavarovanje na dejansko vrednost.

(3) Po teh pogojih se lahko na novo vrednost zavarujejo le zgradbe, pri katerih dejanska vrednost ni nižja kot 40% nove vrednosti. Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je dejanska vrednost zgradbe nižja od 40% nove vrednosti velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.

(4) Gradbena vrednost nove zgradbe je znesek, ki obsega stroške grad- benih, obrtniških, instalacijskih del in vgrajene opreme.

(5) Zavarovalna vrednost za dodatno zavarovane stvari, v smislu 42. člena teh pogojev, je enaka zavarovalni vrednosti zavarovane nepremičnine.

47. člen – Zavarovalnina

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje se obračuna:

1) v primeru uničenja zavarovane stvari po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda):

– pri zavarovanju zgradb na novo vrednost po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega prime- ra, zmanjšanih za vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

– pri zavarovanju zgradb na dejansko vrednost po stroških popra- vila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno.

(2) V škodo se ne vračunajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.

(3) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1. točki 1. odstavka, če bi ob nastanku zavarovalnega primera stroški popravila zmanjšani za vrednost ostankov presegli 80% nove vrednosti.

(4) Zavarovani stroški se nadomestijo le, če so dokazani, in sicer v okviru zavarovanega zneska, v skladu s tabelo ali polico.

(5) Za dodatno zavarovane stvari v smislu 42. člena teh pogojev:

1) v primeru uničenja zavarovane stvari po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;

2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda):

– pri zavarovanju zgradb na novo vrednost – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega pri- mera, zmanjšanih vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

– pri zavarovanju zgradb na dejansko vrednost po stroških popra- vila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacije) ter vrednost ostankov, vendar največ do vrednosti, kot je to določeno v ustrezni tabeli ali v polici.

3) nadomestilo za zavarovane cevi v okviru zavarovanja izliva vode:

– pri lomu cevi in lomu cevi zaradi korozije se nadomestijo stroški vgraditve do maksimalne dolžine določene v tabeli. Če se vgradi nova cev, ki je daljša, se stroški vgraditve le-te nadomestijo v raz- merju med zavarovano dolžino in dejansko dolžino vgrajene cevi;

– v odstopanju od tabele se pri talnem gretju nadomestijo stroški za največ eno grelno pentljo, če drugačno popravilo tehnično ali gospodarno ni mogoče.

4) za zavarovane stroške po 44. členu se nadomestijo le dokazani stroški v okviru zavarovalne vsote.

5) ne nadomesti se:

– razvrednotenje preostalih nepoškodovanih delov pri stvareh, ki sodijo skupaj ali pri celotah, zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve drugih delov;

– ljubiteljske vrednosti.

48. člen – Dajatev zavarovalnice

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obra- čunano škodo v delu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanja se ne upošteva pri zavarovanju vseh stvari in stroškov, ki so zavarovani na prvi riziko. Zavarovalnica se odpove ugovoru podzavarovanja:

– če zavarovalna vrednost stvari ne presega zavarovalne vsote za več kot 10%.

– če se uporabijo smernice zavarovalnice za določitev zavarovalnih vsot.

(3) Prilagoditev vrednosti zavarovalnih vsot ali osnove za odmero premije se obračunava letno v skladu s v polici navedenim indeksom.

(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo ali njen ustrezni del zavaro- vancu v 14 dneh po tem, ko je prejela dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti ter vse podatke, ki so potrebni, da se škoda lahko obračuna. V primeru, ko mora zavarovanec prijaviti škodo policiji (požar, eksplozija, manifestacije, vandalizem in demonstracije), se lahko rok za izplačilo podaljša.

(5) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.

49. člen – Plačilo zavarovalnine ali odškodnine, ponovna nabava in zahtevki upnikov

(1) Sprva ima zavarovanec pravice:

– pri uničenju – do nadomestila dejanske vrednosti, vendar naj- več do prometne vrednosti, pri čemer se vrednost zemljišča ne upošteva:

– pri poškodbi – do nadomestila stroškov za popravila, ki so potrebna, da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nastankom škodnega primera, zmanjšanih za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti.

– Nadomestilo celotne zavarovalnine ali odškodnine pri zavarovanju na novo vrednost si zavarovanec pridobi pod naslednjimi pogoji:

– da zagotovi, da bo zavarovalnina v celoti uporabljena za ponovno izgradnjo zavarovane zgradbe, ki se mora izvršiti na sedanjem kraju. Če je ponovna izgradnja na sedanjem mestu uradno prepovedana, zadostuje ponovna izgradnja znotraj Republike Slovenije, vendar je zavarovalnina omejena z zneskom, ki je enak stroškom ponovne izgradnje na sedanjem kraju;

– da ponovno izgrajena zgradba služi stanovanjskemu namenu;

– da pride do ponovne izgradnje v roku 3 let po škodnem dogodku. Ta rok se prizna tudi v primeru, če se v tem času podeli obvezujoče naročilo za ponovno izgradnjo.

(2) Xxxxxxxx upnikov. Pri zgradbah, ki so bile v času nastopa škodne- ga dogodka obremenjene s hipotekami, s po predpisih izvršilnega postopka pridobljenimi pravicami, ali drugimi stvarnimi pravicami in realnimi bremeni, se zavarovalnina slednjim stvarno pravnim upravi- čencem izplača le v primeru, da le-ti zagotovijo ponovno izgradnjo ali vzpostavitev v prejšnje stanje.

III. odsek

ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH PREMIČNIN

50. člen – Zavarovanje požarnih nevarnosti

Požarne nevarnosti osnovni paket	standardni paket	nadstandardni paket
požar ✔	✔	✔
neposredni ✔	✔	✔
eksplozija ✔	✔	✔
padec zračnega plovila ali dela plovila ✔	✔	✔
udarec zavarovančevega motornega vozila ✔	✔	✔
manifestacija in demonstracija ✔	✔	✔
udarec neznanega motornega vozila -	5.000 EUR	5.000 EUR
posredni udar strele -	2.500 EUR	5.000 EUR

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi požarnih nevarnosti.

udar strele

(2) Gotovina, vrednostni papirji in stvari večjih vrednosti, kot to izhaja iz 5. in 6. odstavka 57. člena teh pogojev, v nenaseljenih zgradbah (počitniške zgradbe, nenaseljena etažna lastnina in nenaseljene eno- ali dvostanovnjske hiše) niso zavarovani. Kot nenaseljena zgradba se smatra zgradba naseljena manj kot 270 dni na leto.

(3) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo z udeležbo bližnjih oseb zavaro- vanca kot storilcev, pobudnikov, soudeležencev, xxxxxxxxx. Kot bližnje osebe veljajo:

1) osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu z zavarovancem,

2) osebe, ki so zaposlene pri zavarovancu ali so s strani zavarovanca pooblaščene, da opravljajo nadzor nad zavarovanimi prostori.

(4) Nevarnost vlomna tatvine ali ropa ni zavarovana za premičnine v kme- tijsko gospodarskih poslopjih.

54. člen – Zavarovanje nevarnosti loma stekla

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi razbitja ali loma stekla.

Nevarnost loma stekla

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

ravna stekla v oknih in vratih - 500 EUR 1.000 EUR

51. člen – Zavarovanje nevarnosti viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti viharja in toče ter dodatnih elementarnih nevarnosti.

55. člen – Zavarovanje zamrznjenega blaga

(1) Zavarovanje, v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja, krije škodo na zmrznjenem blagu v zamrzovalnih skrinjah in omarah, ki se upora- blja za osebno porabo zaradi odpovedi ali zatajitve delovanja hladilne naprave zaradi napake v materialu, izdelavi, zaradi kratkega stika, prenapetosti ali nespretnosti/nerodnosti.

osnovni

standardni

nadstandardni

Nevarnost viharja in toče			Predmet zavarovanja	paket	paket	paket
ter dodatnih elementarnih osnovni nevarnosti paket	standardni paket	nadstandardni paket	zamrznjeno blago	-	500 EUR	1.000 EUR

vihar ✔ ✔ ✔

toča ✔ ✔ ✔

teža snega - ✔ ✔

(2) Zavarovanje ne krije:

1) škod na zamrznjenem blagu kot posledica običajne obrabe hladilne naprave, zaradi prekomernega kopičenja oblog v hladilni napravi, rje ali korozije.

poplava, hudournik, visoka in talna

voda, vdor meteorne vode

- 2.500 EUR 5.000 EUR

2) škod zaradi naravnega staranja zamrznjenega blaga, zaradi narav- no pogojenih sprememb na zamrznjenem blagu, zaradi nepravil-

snežni plaz - 2.500 EUR 5.000 EUR

padec drevesa - 2.500 EUR 5.000 EUR

zemeljski plaz in - 2.500 EUR 5.000 EUR utrganje zemljišča

52. člen – Zavarovanje nevarnosti izliva vode

Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti izliva vode.

Nevarnost izliva vode osnovni paket	standardni paket	nadstandardni paket
izliv vode zaradi - loma cevi ali zamašitve	2.500 EUR	5.000 EUR
izliv vode iz odprtih pip -	250 EUR	500 EUR
škoda na ceveh in priključenih - napravah zaradi zamrznitve	1.000 EUR	1.000 EUR

nega ravnanja z zamrznjenim blagom ali njegovo embalažo.

56. člen – Zavarovanje tveganja zlorabe plačilnih in kreditnih kartic

(1) Pregled kritja

1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane zaradi zlorabe plačilnih ali kreditnih kartic s strani nepooblaščenih oseb od trenutka kraje ali izgube kartic(e) zavarovanca do trenutka prijave izgube ali kraje kartic(e) banki. Zavarovalnica se zavarovancu zavezuje plačati odškodnino za škodo nastalo na ozemlju celega sveta.

2) Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo, ki nastane zaradi zlorabe plačilnih ali kreditnih kartic s strani nepooblaščenih oseb v štiriindvajsetih urah šteto od trenutka prijave kraje ali izgube kartic(e). Zavarovalnica se zavarovancu zavezuje plačati odškodnino za škodo nastalo na ozemlju celega sveta.

3) Zavarovalnica krije škodo nastalo po zavarovalnem primeru iz 1. ali 2. točke 1. odstavka tega člena samo v enkratnem znesku dogovorjenem po pogojih, in sicer ne glede na število sklenjenih zavarovanj v okviru Zavarovanje Dom.

53. člen – Zavarovanje nevarnosti vlomne tatvine in ropa        

(1) Zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh zaradi vlomne tatvine, ropa ali roparske tatvine

Predmet zavarovanja osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

ali pri poskusu teh dejanj.

Nevarnost vlomne tatvine in ropa osnovni

paket

standardni paket

nadstandardni paket

zloraba plačilnih

kartic pred prijavo

zloraba plačilnih kartic v roku 24 ur po prijavi

- - 150 EUR

- - 500 EUR

vlomna tatvina ali poskus vlomne tatvine, rop v zavarovanem stanovanju, škoda na premičninah

vandalizem v zvezi z vlomno tatvino

- 5.000 EUR 10.000 EUR

- 2.000 EUR 4.500 EUR

(2) Nepooblaščena oseba je vsaka oseba razen zavarovanca, njegovega zakonca, izvenzakonskega partnerja, prednikov in potomcev ali soro- dnikov (očim, mačeha, partner ali njegovi otroci, tašča, tast, polbratje, polsestre idr.).

(3) Izraz „zloraba“ pomeni:

rop izven zavarovanega stanovanja -

500 EUR

Evropa

1.000 EUR Svet

– nepooblaščen dvig gotovine v bankah in na bančnih avtomatih z uporabo izgubljenih ali ukradenih kartic ali;

navadna tatvina perila - 150 EUR 200 EUR

– plačila izvršena v korist nepooblaščene osebe z uporabo izgubljenih

ali ukradenih kartic.

57. člen – Kritje mesečnega stroška stanovanjskega kredita v primeru brezposelnosti

(1) Zavarovanje krije mesečni strošek stanovanjskega kredita pri NLB d.d. (upravičenec) v primeru brezposelnosti zavarovanca.

dosegljiva nepooblaščenim osebam (ključ vsebnika se ne sme shranjevati v prostoru, kjer se nahaja vsebnik);

6) stvari večjih vrednosti, kot so npr. nakit, plemenite kovine in izdelki iz njih, dragulji in druge dragocenosti, umetniški predmeti, kot so to slike, umetniške fotografije, starinske knjige, manuskripti, kipi,

Predmet zavarovanja osnovni paket

mesečni strošek

standardni

paket

nadstandardni

paket

antično pohištvo ipd., glasbeni instrumenti, modeli in zbirke kot filatelistične, numizmatične zbirke ipd., ročne ure nad 500 EUR, športna oprema nad 1.000 EUR, tehnična oprema nad 2.000 EUR,

stanovanjskega kredita - - 2.500 EUR

(2) Kot brezposelnost se šteje izguba zaposlitve zavarovanca kot posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št.42/2002).

(3) Xxxxx za izplačilo mesečnega stroška kredita je, da je bil zavarovanec pred izgubo zaposlitve pri istem delodajalcu v Sloveniji zaposlen za nedoločen čas ter polni delovni čas neprekinjeno vsaj leto dni in če zava-

kot je to avdio-video in računalniška oprema, dragocene preproge, dragocena arhivska vina in starinsko orožje, krzneni plašči ipd.; so po zavarovalnem primeru zavarovane do zavarovalne vsote, kot navedeno v tabeli tega člena;

7) kolesa so zavarovana le znotraj stanovanjske zgradbe, v kateri se nahajajo stanovanjskih prostori, in sicer znotraj zaklenjenega prostora. Vsa kolesa so zavarovana do skupne zavarovalne vsote, kot navedeno v tabeli tega člena, ne glede na število koles.

rovancu v času sklepanja zavarovanja ni bila že odpovedana pogodba o zaposlitvi oz. ni vedel ali ni moral vedeti, da mu bo odpovedana.

(4) Zavarovalec oz. zavarovanec je dolžan zavarovalnico nemudoma

Predmet zavarovanja osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

obvestiti o nastopu brezposelnosti ter ji predložiti vso potrebno doku- mentacijo, na podlagi katere bo zavarovalnica lahko ugotovila nastop

gotovina in ostale vrednosti v ustreznem vsebniku

- 1.000 EUR 5.000 EUR

zavarovalnega primera.

(5) Nadomestilo upravičenec prejema dokler se zavarovanec ne zaposli za določen ali nedoločen čas oziroma za krajši delovni čas od polnega,

umetniški predmeti - 1.000 EUR 500 EUR/kos

5.000 EUR 500 EUR/kos

največ pa šest mesecev. Prav tako do nadomestila ni več upravičen, če se samozaposli.

stoli in mize, igrala na prostem - 500 EUR 1.000 EUR

(6) Nadomestilo je omejeno na 2.500 EUR in na največ en zavarovalni primer v času trajanja zavarovanja.

(7) Zavarovalec oz. zavarovanec je dolžan zavarovalnico takoj obvestiti o ponovni zaposlitvi zavarovanca. Kot ponovna zaposlitev šteje tudi zaposlitev zavarovanca za določen čas oz. za krajši čas od polnega delovnega časa ali če je postal samozaposlen.

58. člen – Zavarovanje nevarnosti potresa

oprema v turističnih sobah in apartmajih

kolesa znotraj zaklenjenega prostora

(2) Predmet zavarovanja niso:

- 2.500 EUR 5.000 EUR

- 500 EUR 1.000 EUR

(1) To zavarovanje krije v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo na zavarovanih stvareh, v smislu 60. člena teh pogojev, zaradi potresa.

(2) Zavarovalna vrednost za zavarovanje nevarnosti potresa je enaka zavarovalni vrednosti zavarovanih stanovanjskih premičnin.

(3) Pri zavarovanju potresa je zavarovanec pri vsaki škodi udeležen s samopridržajem v višini, kot je določen v polici. Če v polici ni drugače dogovorjeno, znaša samopridržaj 2 % od zavarovalne vsote za zava- rovanih premičnin.

59. člen – Xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx in škode

Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh, in sicer zaradi:

– neposrednega učinkovanja neke zavarovane nevarnosti;

– neizogibne posledice nekega zavarovanega škodnega dogodka;

– gašenja, rušenja ali pospravljanja škodnega mesta pri nekem škodnem dogodku;

– izginotja zavarovanih stvari med nekim zavarovanim škodnim dogodkom.

60. člen – Xxxxxxx xxxxxxxxxxx

(1) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:

1) stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in ki so v lasti:

– zavarovanca,

– zakonskega, izvenzakonskega ali istospolnega partnerja zavarovanca,

– otrok in drugih sorodnikov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem;

2) stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in ki so v tuji lasti so zavarovane le, če niso zavarovane s strani njihovega lastnika;

3) stekla in podobne stvari so zavarovana v skladu s 54. členom teh pogojev. Niso zavarovana stekla v prostorih, ki se uporabljajo v pridobitne namene;

4) sledeči deli zgradbe:

– z zgradbo trdo in trajno povezane vidne talne, stenske in stropne obloge, opleski in slikarije,

– z zgradbo trdo in trajno povezane stanovanjske ogrevalne,

1) stvari iz 4. odstavka, 1. točke tega člena, če:

– je škoda izplačana iz zavarovanja stanovanjskih nepremičnin,

– se premičnine nahajajo v eno- ali dvostanovanjski zgradbi in je lastnik premičnin tudi lastnik stanovanjske nepremičnine;

2) stvari najemnikov, podnajemnikov in xxxxxx, ki plačujejo najemnino ali nočnino, razen če ni drugače dogovorjeno;

3) vsi deli zgradbe in njihovi deli (peči, bojlerji, hidroforji, cisterne z gorivo ipd.);

4) listine in dokumenti;

5) televizijske in druge antene izven zaprtih prostorov;

6) gradbeni material in oprema namenjena za vgraditev na zgradbo in v zgradbo;

7) stvari namenjene opravljanju obrtniške ali druge dejavnosti (tudi oprema sob in apartmajev za komercialno oddajanje), razen za hobi dejavnosti in oprema v turističnih sobah in apartmaji ali če ni drugače dogovorjeno;

8) kopenska motorna vozila (tudi kolesa s pomožnim motorjem in skuterji), prikolice, samovozni stroji, zračna in vodna plovila z vso pripadajočo opremo in pripadajočimi pritiklinami. Manjša vodna plovila, ki služijo razvedrilu, kot so jadralne deske, kajaku in kanuji, so predmet zavarovanja, vendar le, ko so shranjeni v stanovanjskih ali pomožnih prostorih. Prav tako niso predmet zavarovanje razni deli za te stvari;

9) živali;

10) stvari v počitniških prikolicah in šotorih, prikolicah in samohodnih delovnih strojih vseh vrst ter vodnih in zračnih plovilih vseh vrst;

11) orožje in strelivo, za katerega zavarovanec nima uradnega dovo- ljenja (orožni list);

12) stanovanjska oprema, stanovanjski in osebni predmeti v stano- vanjskih hišah, na katerih se izvajajo adaptacijska, rekonstrukcijska dela, dograditve ipd., če so ta dela vplivala na nastanek škode.

61. člen – Zavarovani stroški

(1) Ob zavarovalnem primeru so zavarovani sledeči stroški v povezavi z zavarovalnim primerom. Ti stroški niso v neposredni povezavi s stroški ponovne nabave ali popravila zavarovanih stvari.

(2) Zavarovani stroški v okviru zavarovalne vsote:

toplovodne, prezračevalne in klimatske naprave,

– z zgradbo trdo in trajno povezane sanitarne naprave, straniščne,

Zavarovani stroški osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

kopalniške in pralne naprave;

5) gotovina in vrednostni papirji so zavarovane do zavarovalne vsote, kot navedeno v tabeli tega člena, če so hranjene v protipožarnem in protivlomnem vsebniku protivlomnega razreda trezorja S1 po standardu SIST EN 14 450. Vsebnik mora imeti najmanj eno klju- čavnico (vrsta ključavnice ni določena) protivlomnega razreda 0 po standardu SIST EN 1300-A. Vsebnik ne sme biti nameščen na vidnem in izpostavljenem mestu. Ključ ali koda ne smeta biti

stroški zmanjševanja škode ✔ ✔ ✔

stroški gašenja ✔ ✔ ✔

Ti stroški so zavarovani na prvi riziko v okviru zavarovalne vsote za stano- vanjske premičnine. Skupno nadomestilo za te stroške ne more presegati zavarovalne vsote za stanovanjske premičnine.

(3) Dodatno k zavarovalni vsoti zavarovani stroški:

(3) Na balkonih, atrijih, terasah in prostem na zemljišču, ki je v polici naveden kot zavarovalni kraj, so zavarovane naslednje stvari, v skladu

Zavarovani stroški osnovni

standardni

nadstandardni

s sledečo tabelo.

paket

paket

paket      

stroški čiščenja, - 3% 5% rušenja in odvoza

Predmet zavarovanja osnovni paket

vrtno pohištvo (vrtne garniture, mize,

standardni paket

nadstandardni paket

stroški izgube najemnine ali stroški najema nadomestnega stanovanja

- 2.500 EUR

do 6 mesecev

5.000 EUR do 12 mesecev

stoli, ležalniki in klopi), vrtno orodje, otroški vozički in perilo, igrače (brez elektronskih naprav in aparatov,

- 500 EUR 1.000 EUR

posredni stroški - 5.000 EUR 10.000 EUR

Ti stroški so zavarovani na prvi riziko v okviru zavarovalne vsote za stano- vanjske premičnine. Skupno nadomestilo za te stroške ne more presegati zavarovalne vsote za stanovanjske premičnine oz. višine limita zavarovane nevarnosti, kot je navedeno v tabelah teh pogojev.

(4) Definicija stroškov

Stroški zmanjševanja škode so stroški za razumne ukrepe zava- rovanca, da se odstrani neposredna nevarnost nastopa škodnega primera, kot tudi za poskuse, da se omejijo njegove škodljive posledice, tudi če so bili ti poskusi neuspešni.

Stroški gašenja so stroški za boj proti požaru, vključno z eventuelno uporabljenimi posebnimi sredstvi za gašenje.

Stroški čiščenja in rušenja so stroški za nujna podiranja še stoječih stvari, ki so bile prizadete v škodnem primeru, kakor tudi za čiščenje, vključno s sortiranjem ostankov in odpadkov na zavarovalnem kraju – samo če gre za zavarovane stvari.

Stroški demontaže, ponovne montaže, premikanja in zaščite so stroški, ki nastanejo s tem, da je potrebno zaradi popravila ali ponovne nabave zavarovanih stvari premikati ali zaščititi druge stvari. Še posebej so to stroški za demontažo in ponovno montažo strojev ali naprav, prebijanje dela zgradbe, rušenje ali ponovno gradnjo.

Stroški odstranjevanja so stroški za preiskave, odvoz, obdelavo, predelavo, uničenje in deponiranje z zavarovano škodo prizadetih zavarovanih stvari.

Stroški za najem nadomestnega stanovanja ali stroški izgube najemnine. Če je zavarovana zgradba zaradi zavarovalnega primera poškodovana v tolikšnem obsegu, da najemodajalec po predpisih ali na osnovi najemne pogodbe deloma ali v celoti ne prejme najemnine, povrne zavarovalnica tako izgubljeni del najemnine. Zavarovalno kritje je veljavno le, če je zavarovanec najemodajalec zavarovane zgradbe, če v zavarovalnem primeru v poškodovanih prostorih sam ne biva in če je najemna pogodba prijavljena pri pristojnem davčnem uradu. V nasprotnem primeru zavarovanje krije povrnitev stroškov za najem enakovrednega nadomestnega stanovanja za čas popravila. Kot na- jemna vrednost velja zakonsko določena ali običajna najemnina za stanovanje iste vrste, velikosti in lege. Nadomestilo za najemnino se omeji na nadomestljivi obseg škode zavarovanca, vendar ne več, kot je za to določen znesek v zgornji tabeli.

Posredni stroški so dodatni stroški, ki so povezani z zavarovalnim pri- merom in dokazani, kot so npr. stroški za pot do uradnih organov, stroški pridobitve osebnih dokumentov, dodatni telefonski stroški, morebitni stroški zlorabe telefona in interneta ter stroški psihološkega svetovanja po vlomu ipd.

(5) Nezavarovani stroški

1) stroški, ki niso določeni v točkah 1. in 2.,

2) stroški posredovanja javnih gasilskih enot in drugih oseb, ki jih k pomoči obvezuje zakon.

62. člen – Zavarovalni kraj

(1) Zavarovanje velja v prostorih zgradbe, v kateri stanuje zavarovanec, in na zemljišču, ki je v polici naveden kot zavarovalni kraj. Če ni drugače dogovorjeno, zavarovanje velja na območju Republike Slovenije.

(2) V primeru zavarovanja etažne lastnine so izven stanovanjskih pro- storov in znotraj večstanovanjske zgradbe na podstrešju, stopniščih, v kleti, dislociranih garažah in drugih pomožnih zgradbah, ki so od zavarovanega stanovanja oddaljene manj kot 100 m, in v primeru zavarovanja eno-ali dvostanovanjskih zgradb v dislociranih garažah in drugih pomožnih zgradbah na zemljišču, ki je v polici naveden kot zavarovalni kraj, zavarovane stvari v skladu s sledečo tabelo.

računalnikov in računalniške opreme) in otroška igrala, ki niso fiksno pritrjena

(4) Na prostem, na zavarovalnem kraju, na stopnišču in v skupnih prostorih so zavarovane le naslednje stvari: vrtno pohištvo, vrtno orodje, otroški vozički in perilo.

(5) Zavarovanje velja tudi, ko se zavarovane stvari prevažajo v osebnih vozilih. Zavarovalna vsota za to znaša 1% zavarovalne vsote za sta- novanjske premičnine. Dajatev zavarovalnice je omejena na največ dva škodna dogodka v zavarovalnem letu. V nobenem primeru pa ni zavarovana gotovina, vrednostni papirji in stvari večjih vrednosti, avtoradio in navigacijska naprava

(6) Zavarovanje izven zavarovalnega kraja. Če so stvari odnesene iz zava- rovančevega stanovanja in to ni izvršeno v zvezi s preselitvijo v drugo stanovanje ali če se stvari uporabljajo zunaj zavarovanega stanovanja, zavarovanje za te stvari, razen proti ropu, preneha.

(7) Zavarovanje velja med prevozom z namenom preselitve pri zamenjavi stanovanja znotraj Republike Slovenije. Zavarovane so stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in so v izključni lasti zavarovanca. Niso pa zavarovane gotovina in vrednostni papirji ter stvari večjih vrednosti (glej 10. člen). Zavarovanje ne velja za nevarnosti loma stekla in tatvine. Po zaključku selitve velja nov naslov kot zavarovalni kraj, vendar je to potrebno javiti zavarovalnici v roku 14 dni po preselitvi.

(8) Zavarovanje velja, če ni drugače dogovorjeno, le na območju Republike Slovenije.

63. člen – Zavarovalna vrednost

(1) Nova vrednost

Zavarovalna vrednost stanovanjskih premičnin je nabavna cena nove stvari enake ali primerljive vrste na dan nastanka zavarovalnega primera. Stanovanjske premičnine, katerih vrednost je ob nastanku škodnega dogod- ka manjša od 40 % nove vrednosti, so zavarovane na dejansko vrednost.

(2) Dejanska vrednost

Dejanska vrednost je nabavna cena nove stvari zmanjšana za znesek, ki ustreza izgubljeni vrednosti premičnine zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelost (amortizacije).

Če je to posebej dogovorjeno, se lahko stanovanjske premičnine zavarujejo tudi na dejansko vrednost.

(3) Tržna vrednost

Stvari večjih vrednosti so zavarovane na tržno vrednost. Tržna vrednost je prodajna cena stvari na dan škodnega dogodka.

(4) Ugotavljanje škode in nadomestilo škode pri zavarovanju ume- tniških predmetov

Poškodbe na zavarovanih predmetih morajo biti, če med zavaroval- nico in zavarovancem ni soglasja, ugotovljene s strani strokovnjakov. Le-ti ugotovijo vrednost, ki bi jo zavarovani predmeti imeli v trenutku škodnega primera v nepoškodovanem stanju (»zdrava« vrednost), kot tudi vrednost, ki jo zavarovani predmeti v poškodovanem stanju imajo (»bolna« vrednost). Če so bili zavarovani predmeti pred nastankom škodnega primera že prodani, velja kot »zdrava« cena tržna cena.

(5) Strokovnjaki ugotavljajo, če in s kakšnimi stroški bi se dalo poško- dovane predmete obnoviti/ponovno vzpostaviti v prejšnje stanje. Zavarovalnica povrne bodisi stroške, ki so jih določili strokovnjaki, bodisi dejanske stroške obnavljanja/ponovne vzpostavitve v prejšnje stanje, če le-ti ne presegajo višine stroškov, ki so jo ugotovili strokov- njaki. Zavarovalnica je upravičena, vendar ne dolžna, prevzeti v svojo last poškodovane predmete proti plačilu »zdrave« vrednosti.

(6) Če obstaja nejasnost o tem, ali je poškodovane predmete mogoče tako obnoviti/ponovno vzpostaviti v prejšnje stanje, da ne pride do

Predmet zavarovanja osnovni paket

stanovanjske premičnine, ki služijo za opremo stanovanja ter za osebno uporabo in potrošnjo in so v izključni

standardni paket

nadstandardni paket

zmanjšanja vrednosti le teh, je zavarovalnica upravičena dati na lastne stroške izvesti obnavljanje/ponovno vzpostavitev v prejšnje stanje in naročiti strokovnjakom ponovno ugotavljanje vrednosti obnovljenega predmeta. Če ti izjavijo, da zavarovani predmet po obnavljanju/ponovni vzpostavitvi v prejšnje stanje nimajo zmanjšane vrednosti, je zavaro-

lasti zavarovanca. Niso pa zavarovane gotovina in vrednostni papirji ter stvari večjih vrednosti.

igrače (brez elektronskih naprav in aparatov, računalnikov in računalniške opreme) in otroška igrala, ki niso fiksno pritrjena

- 2.500 EUR 5.000 EUR

- 500 EUR 1.000 EUR

valnica prosta vsake dolžnosti plačila zavarovalnine ali odškodnine.

(7) Če strokovnjaki izjavijo, da ima zavarovan predmet po vzpostavitvi v prejšnje stanje zmanjšano vrednost, se le-ta zavarovancu povrne, ven- dar stroški obnove/ponovne vzpostavitve ne smejo presegati zavaro- valne vsote poškodovane stvari. Če popravilo po mnenju strokovnjaka ni možno, povrne zavarovalnica samo izgubo vrednosti, vendar le do višine zavarovane vrednosti zavarovane stvari.

64. člen – Zavarovalnina

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje se obračuna:

1) v primeru uničenja zavarovane stvari

– pri zavarovanju na novo vrednost – po zavarovalni vrednosti na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov. Za sledeče stvari se v primeru uničenja nadomesti dejanska vrednost na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšana za tržno vrednost ostankov:

– računalniki in računalniška oprema, ki je starejša kot 3 leta,

– električni aparati, ki so starejši kot 5 let,

– oblačila in obutev (tudi športna), ki je starejša kot 3 leta,

– športna oprema starejša kot 3 leta.

računalniki in računalniška oprema

starost v letih 4 5 in več

do limita v odstotku od zavarovalne vsote stanovanjskih premičnin. Načelo podzavarovanje se ne upošteva pri zavarovanju vseh stvari in stroškov, ki so zavarovani na prvi riziko. Zavarovalnica se odpove ugovoru podzavarovanja:

– če zavarovalna vrednost stvari ne presega zavarovalne vsote za več kot 10%;

– če se uporabijo smernice zavarovalnice za določitev zavarovalnih vsot.

(3) Prilagoditev vrednosti zavarovalnih vsot se obračunava letno, in sicer v skladu s v polici navedenim indeksom.

(4) Zavarovalnica izplača obračunano škodo ali njen ustrezni del zavaro- vancu v 14 dneh po tem, ko je prejela dokaz o obstoju in višini svoje obveznosti ter vse podatke, ki so potrebni, da se škoda lahko obra- čuna. V primeru, ko mora zavarovanec prijaviti škodo policiji (požar, eksplozija, manifestacije, vandalizem in demonstracije, tatvina, rop, vandalizem) podaljša.

(5) Zavarovalnica lahko zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima do zavarovanca iz kateregakoli naslova.

% nove vrednosti

(nova vrednost je 100%)

starost v letih 6	7	8 in več
% nove vrednosti (nova vrednost je 100%) 40	30	20

električni aparati

30 2

66. člen – Plačilo zavarovalnine ali odškodnine, ponovna nabava ali popravilo

(1) Sprva ima zavarovanec pravice do:

– pri uničenju - do nadomestila dejanske vrednosti, vendar največ do prometne vrednosti

– pri poškodbi - do nadomestila stroškov za popravila, ki so potrebna, da se vzpostavi stanje stvari neposredno pred nastankom škodnega primera, zmanjšanih za znesek izgubljene vrednosti zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti. To določilo ne velja za stvari umetniške in zgodovinske vrednosti.

– pri zavarovanju na dejansko vrednost – po zavarovalni vrednosti

na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov.

računalniki in računalniška oprema

starost v letih 1 2 3 4 in več

% nove vrednosti 80 60 40 20

(nova vrednost je 100%)

električni aparati

starost v letih 1	2	3	4	5	6 7 8 in več
% nove vrednosti 90 (nova vrednost je 100%)	80	70	60	50	40 30 20

2) v primeru poškodbe zavarovanih stvari (delna škoda):

– pri zavarovanju stanovanjskih premičnin na novo vrednost – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

– pri zavarovanju stanovanjskih premičnin na dejansko vrednost

– po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vre- dnost stvari zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelost (amortizacije) ter vrednost ostankov, če ni drugače dogovorjeno;

(2) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izbolj- šave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovanih stvareh.

(3) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1. točki 1. odstavka, če bi ob nastanku zavarovalnega primera stroški popravila zmanjšano za vrednost ostankov dosežejo ali presežejo dejansko vrednost stvari.

(4) Zavarovani stroški se nadomestijo le če so dokazani in sicer v okviru zavarovanega zneska v skladu s tabelo ali polico.

(5) Ne nadomestijo se:

– škode, ki se nadomestijo iz obstoječega zavarovanja stanovanjske nepremičnine;

– pri stvareh, ki sodijo skupaj ali pri celotah, se ne upošteva razvre- dnotenje preostalih nepoškodovanih delov, zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve drugih delov;

– ljubiteljska vrednost.

65. člen – Dajatev zavarovalnice

(1) Če je zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica ob nastanku zavarovalnega primera obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.

(2) Če je ob nastanku zavarovalnega primera zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obraču- nano škodo v delu, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in zava- rovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote. Načelo podzavarovanje se upošteva pri škodah in stroških ki so zavarovani

(2) Nadomestilo celotne zavarovalnine ali odškodnine pri zavarovanju na novo vrednost si zavarovanec pridobi pod naslednjimi pogoji:

– da zagotovi, da bo zavarovalnina v celoti uporabljena za ponovno nabavo ali za popravilo,

– da ponovno nabavljene ali popravljene stvari služijo stanovanjskemu namenu,

– da pride do ponovne nabave ali popravila v roku 3 let po nastanku zavarovalnega primera.

(3) Ponovna pridobitev ukradenih stvari. V primeru najdbe predmetov po že izplačani zavarovalnini, jih je zavarovanec dolžan prevzeti nazaj in zavarovalnici povrniti izplačani denar z odbitkom zneska, ki ustreza zmanjšanju vrednosti zaradi morebitne poškodovanosti predmetov. V primeru, ko zavarovanec ne vzame nazaj svojih predmetov, ker to ni v skladu z možnostmi, obdrži izplačano zavarovalnino, vendar lastninska pravica nad najdenimi stvarmi preide na zavarovalnico. V tovrstnem primeru je zavarovanec dolžan zavarovalnici izstaviti ustrezno listino za prenos lastninske pravice na stvari, če je ta za prenos lastninske pravice po zakonu potrebna.

VI. odsek

OPREDELITEV ZAVAROVANIH NEVARNOSTI ZA STANOVANJSKE NEPREMIČNINE IN PREMIČNINE

67. člen – Opis požarnih nevarnosti

POŽAR. Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo. Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:

– bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ali na ognjišče (peč, štedilnik ipd.);

– pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči ter kratkega stika na električnih inštalacijah in napravah, če niso nastopile okoliščine iz (1) odstavka tega člena.

Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi. NEPOSREDNI UDAR STRELE. Strela je učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki ali med oblaki in zemljo. Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči neposredni udar strele s toplotno ali rušilno močjo, ali pa škoda nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zava- rovano stvar. Zavarovanje ne krije škode:

– na zavarovanih stvareh zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statični napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov). Krita pa je škoda zaradi požara zaradi delovanja električnega toka;

– ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.

POSREDNI UDAR STRELE. Posredni udar strele je udar, ki posredno deluje na električne vode in kovinske dele na stavbi in v njej ter pri tem povzroči pojav prenapetosti v električnem omrežju in na teh kovinskih delih.

Zavarovanje krije škodo, ki jo povzroči strela posredno:

– s prenosom električne energije po električnih vodih;

– zaradi indukcije pri atmosferskih izpraznitvah.

Predmet zavarovanja so samo inštalacije, ki so del zgradbe, vključno s hidroforji, bojlerji, pečmi za centralno ogrevanje, vgrajenimi klimatskimi napravami, števci, domofoni, avtomatski odpiralniki vrat, vgrajene alarmne naprave, televizijske in radijske antenske naprave (antene z mešalci signala, antenski ojačevalniki, usmerniki za antenske ojačevalnike).

IZTEK TEKOČINE – LEKAŽE IZ NEPREMIČNIH POSOD IN

CEVOVODOV. Zavarovana nevarnost je iztek tekočine ali plina zaradi loma cevovodov ali nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) zaradi počenja posode, cevovoda ali okvare naprav za izpuščanje ali pol- njenje tekočin. Cevovodi in nepremične posode se morajo uporabljati v skladu z namembnostjo za katero so bili projektirani/konstruirani/izdelani. Zavarovalnica krije škodo na zavarovani nepremičnini, sami tekočini ali plinu v lasti zavarovanca in škodo na cevovodu ali nepremični posodi sami. Zavarovalnica ne krije:

– škod zaradi dotrajanosti, slabega vzdrževanja, slabega tesnjenja, sla- bega tesnila, po nestrokovno izvedenih popravilih na cevovodih ali nepremičnih posodah;

– škod zaradi izteka tekočine iz odprtih ventilov, zasunov, odprtih cevi ipd.;

– škod na priključenih napravah ali armaturah;

– na stvareh znotraj rastlinjakov in steklenjakov, znotraj hladilnic in hladilnih komor, znotraj hlevov;

– škod zaradi onesnaženja zavarovanih stvari, ki se lahko očistijo, pri čemer pa onesnaženje ne vpliva na funkcionalnost onesnaženih stvari;

– odgovornostnih in ekoloških škod zaradi zavarovane nevarnosti. EKSPLOZIJA. Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom. Zavarovanje ne krije škode zaradi:

– miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;

– izbruha iz peči in podobnih naprav;

– eksplozije biološkega izvora;

– preboja zvočnega zidu;

– eksplozije, ki nastane v posodah, kotlih, ceveh ipd. pod pritiskom zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca, usedlin ali blata v posodi.

PADEC ZRAČNEGA PLOVILA ALI DELA PLOVILA. Zavarovanje krije

škodo, ki nastane, kadar zračno plovilo katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, rakete vseh vrst, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali vanjo udari. Šteje se, da je nastal škodni primer, če je zračno plovilo, njegovi deli ali karkoli je zračno vozilo prevažalo, uničilo ali poškodovalo zavarovano stvar. UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA. Zavarovanje

krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca zavarovan- čevega motornega vozila.

UDAREC NEZNANEGA MOTORNEGA VOZILA. Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki ni last zavarovanca, v zavarovano zgradbo. VANDALIZEM. Zavarovanje krije uničenje ali poškodovanje zavarovanih stvari zaradi zlonamernih in objestnih dejanj tretjih oseb. Razen škod na zavarovanih stvareh, so krite tudi škode na masivno grajenih ograjah. Če ima zgradba več lastnikov, zavarovanje ne krije škode, ki jo povzročijo solastniki in njihovi svojci ter njihovi najemniki in njihovi svojci. Za svojce veljajo zavarovančev zakonski, izvenzakonski ter istospolni partner, soro- dniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja.

Zavarovanje ne krije škode:

– na steklih v oknih in vratih ter steklenih pregradnih stenah;

– na zunanjih antenah;

– na umetniških delih na zgradbah (reliefi, spomeniki, štukature ipd.);

– na dvigalih;

– ki nastane zaradi ožganin s cigaretami, vžigalniki ali vžigalicami;

– ki jo povzročijo motorna vozila.

MANIFESTACIJE IN DEMONSTRACIJE. Manifestacija oziroma demon- stracija je organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Zavarovanje krije škodo, ki nastane zaradi manifestacij oziroma demon- stracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov. Šteje se, da je zavarovalni primer nastal, če so manifestanti oziroma demonstranti uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).

68. člen – Opis nevarnosti viharja in toče

ter dodatnih elementarnih nevarnosti

VIHAR. Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval okoliške dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda. Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali nepo- srednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Zavarovanje ne krije škode:

– zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;

– na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;

– na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;

– na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.

TOČA. Toča je padavina v obliki ledenih zrn. Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča pri padcu poškoduje zavarovano stvar tako, da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zanašanja padavin skozi odprtine, ki jih je naredila toča. Zavarovanje ne krije škode:

– na platnenih in plastičnih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;

– na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah.

TEŽA SNEGA. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh, ki je posledica:

– neposrednega delovanja teže snega;

– neposrednega udarca predmetov, ki so zaradi teže snega padli na zavarovano stvar;

– padca ledenih sveč. Zavarovanje ne krije:

– škod zaradi zdrsa snega s streh, ki nimajo snegobranov;

– posledičnih škod, ki nastanejo zaradi taljenja snega;

– škod, ki so posledica slabega stanja ali slabega vzdrževanja zgradb. VDOR METEORNE VODE. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega in nenadnega vdora meteorne vode v notranjost zavarovane zgradbe zaradi velikih količin padavin. Zavarovanje krije tudi škodo zaradi:

– izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

– taljenja ledu in snega. Zavarovanje ne krije škode:

– če je do vdora meteorne vode prišlo skozi odprtine na zgradbi (zunanja okna in vrata), ki bi morale biti ustrezno zaprte;

– zaradi neustreznih konstrukcijskih rešitev balkonov, teras, vrat, oken, streh ipd.;

– zaradi neustrezne ali dotrajane hidroizolacije;

– zaradi vlažnosti temeljev, delovanja podtalnice, visoke vode ter kakr- šnihkoli drugih dolgotrajnih delovanj;

– zaradi slabega vzdrževanja zgradb in sistema za odvod meteornih vod ter pomanjkljive zaščite pred zamašitvijo;

– zaradi poplave, izliva vode in zemeljskega plazu, kot so opredeljeni v teh pogojih;

– zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;

– zaradi hišne gobe;

– zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

– na samih žlebovih in ceveh za odvod deževnice;

– na zunanji strani zavarovane zgradbe ter na zunanjih vratih in oknih;

– ki je posledica nedokončanih gradbenih, instalacijskih ali obrtniških del. Zavarovanje ne krije škode, če je že prišlo do zavarovalnega primera zaradi vdora meteorne vode in zavarovanec ni izvedel ustreznih ukrepov, da do ponovnega vdora meteorne vode ne bi prišlo.

POPLAVA, HUDOURNIK, VISOKA IN TALNA VODA. Poplava je, če

stalne vode (reke, jezera, morje in drugo) po naključju in nepričakovano poplavijo zemljišče, na katerem se nahajajo zavarovane stvari, ker so prestopile bregove ali predrle nasipe ali jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime ali valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi nepričakovano poplavljanje zemljišča zaradi utrganja oblaka, kakor tudi naključno in nepričakovano poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).

Na vodogradbenih zgradbah krije zavarovanje tudi škodo, ki jo povzroči visoka voda. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov. Zavarovanje krije le škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.

Talna voda je nenaden dvig podtalnice zaradi obilnih nenadnih padavin ali nenadnega topljenja večje količine snega. Podtalnica je stalno gibajoča se količina vode pod nivojem zemeljskega površja.

Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega vdora talne vode v zavarovano zgradbo. Zavarovanje ne krije škode:

– zaradi hišne gobe,

– zaradi posedanja tal kot posledica poplave ali hudournika,

– zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do izliva zaradi poplave.

SNEŽNI PLAZ. Snežni plaz je zdrs snežne gmote s planinskega pobočja. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.

ZEMELJSKI PLAZ. Zavarovanje krije škodo zaradi nenadnega zdrsa zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah. Zavarovanje ne krije škode:

– če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;

– zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);

– zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal;

– zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;

– zaradi rušenja v podkopih, nadkopih, podzemeljskih hodnikih in rudni- ških jamah;

– če so bile zgradbe zgrajene brez ustrezne dokumentacije. Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.

UTRGANJE ZEMLJIŠČA. Utrganje zemljišča ali tal je geološko odsto- panje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali skal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca trdega kosa zemlje ali skal, ki so se utrgale in ga pri tem uničile ali poškodovale. Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal, s katerih so se utrgali kosi zemlje ali skal.

PADANJE KAMENJA ALI SKAL. Padanje kamenja ali skal je naravno pogojeno odstopanje in padanje zemeljskih ali kamnitih mas na skalnih stenah ali strmih pobočjih.

PADEC DREVESA. Zavarovanje krije neposredno škodo na zavarovanih stvareh zaradi nepričakovanega, nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega padca drevesa.

69. člen – Opis nevarnosti izliva vode IZLIV VODE. Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi:

– izliva vode zaradi loma cevi iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacij- skih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, ki so stalno priključene na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav. Prav tako je krita škoda zaradi izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;

– izliva vode zaradi zamašitve dovodnih in odvodnih (kanaliza- cijskih) cevi;

– izliva vode iz odprtih pip;

– zamrznitve priključenih naprav. Zavarovanje ne krije škode na napra- vah, če je škoda izplačana iz zavarovanja stanovanjskih nepremičnin ali če je je zavarovanec lastnik zavarovane nepremičnine;

– izgube vode, ki nastane zaradi izgubljene vode, kot posledica poškod- be (loma, pokanja ali odpovedi naprave za upravljanje in varnost) cevi, v katerih se je iztečena voda nahajala.

Zavarovanje ne krije škode:

– ki niso imenovane v 1. točki tega člena;

– na samih ceveh, napravah in kotlih zaradi loma ali počenja;

– zaradi hišne, lesne gnilobe, trohnenja ali gobavosti;

– nastale pred začetkom zavarovalnega kritja, tudi če postanejo evidentne po začetku zavarovalnega kritja;

– zaradi podtalnice, poplav, visoke vode, hudournika, vdora meteorne vode in povratnega udara zaradi tega;

– zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice;

– zaradi potresa, zemeljskega plazu, ugreza tal ali izrednih naravnih dogodkov.

70. člen – Opis nevarnosti loma stekla

LOM STEKLA. Zavarovanje krije škodo nastalo zaradi razbitja ali počenja stekla.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

– vstopi tako, da vdre ali razbije vrata, okna, stene, tla ali strop;

– vdre v zavarovan prostor s prirejenim ključem ali s pomočjo vlomilskega orodja, pri čemer morajo biti poškodbe ali uničenje ključavnic(e) vidne;

– z uporabo pravega ključa, t.j. originala ali dvojnika, ki ga je pridobil z vlomno tatvino v prostore neke druge zgradbe, kot je opisano v pred- hodnih alinejah ali z ropom.

VANDALIZEM. Vandalizem je namerno uničenje ali poškodovanje zavaro- vanih stvari po tem, ko je storilec na zgoraj opisan način vstopil v zavarovane prostore. Vandalizem brez elementov vlomne tatvine ni zavarovan. ROP. Rop je odvzem zavarovanih stvari z namenom protipravne prilastitve tako, da se zoper zavarovanca uporabi sila z neposrednim napadom na življenje in telo. Kot rop se smatra tudi dejanje, pri katerem storilec, zaloten pri tatvini, z namenom, da bi ukradeno stvar obdržal, proti zavarovancu uporabi silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom za življenje ali telo. POŠKODBE ZGRADB IN MASIVNO GRAJENIH OGRAJ. Poškodbe

zgradb in masivno grajenih ograj ob vlomni tatvini, ropu ali poskusu teh dejanj. Pri stanovanjskem zavarovanju v večstanovanjskih zgradbah (blo- kih) se nadomesti škoda, ki ustreza lastniškemu deležu zavarovanca na skupnih prostorih.

XXXXXXX XXXXXX. Tatvino perila, posteljnine, oblek, preprog in zaves so zavarovane, dokler so te stvari zaradi pranja, sušenja ali likanja zunaj stanovanjskih prostorov (v pralnici, sušilnici, likalnici), ki so v isti zgradbi, kot je zavarovančevo stanovanje. Tatvina perila je krita tudi med sušenjem ali zračenjem na terasi ali na dvorišču zgradbe, v kateri je zavarovančevo sta- novanje, vendar samo, če so te stvari ukradene podnevi (od zore do mraka). Zavarovanec je dolžan obvezno obvestiti policijo. Če policija ni obveščena, zavarovalnica za tovrstne škode ne izplača zavarovalnine ali odškodnine.

72. člen – Opis nevarnosti potresa

POTRES. Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje. Če je prišlo do potresa mora zavarovanec dokazati, da:

– je naravno tresenje tal v bližini zavarovalnega kraja povzročilo škodo na zavarovanih zgradbah, ki so bile pred potresom v dobrem stanju ali na drugih stvareh, ki so podobno odporne kot zavarovana zgradba;

– je glede na dobro stanje zavarovanih zgradb pred potresom škoda nastala izključno zaradi potresa.

Zavarovanec je dolžan zavarovane stvari primerno vzdrževati.

Če je škoda, ki jo je povzročil potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pra- vilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obrav- nava kot en zavarovalni primer, pri čemer zavarovanec sam določi, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem. Zavarovanje proti potresu ne krije škod na:

– freskah in zidnih dekoracijah;

– vzidanih rezervoarjih, zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih zgradbah (razen če ni drugače dogovorjeno);

– na gradbenih zgradbah, ki še niso pripravljeni za svojo namembnost.

V. odsek

ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI

73. člen – Xxxxxxxxxx xxxxxxxxx

(1) Vsebino in obseg kritja predstavlja na zavarovalni polici naveden opis nevarnosti iz vsakodnevnega življenja zavarovanca in obsega vse lastnosti, pravna razmerja ter dejavnosti, do katerih je upravičen zava- rovanec na podlagi pravnih norm, ki veljajo za njegove aktivnosti, ki niso v povezavi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, poklica ali obratovanja.

(2) Če je posebej dogovorjeno in plačana dodatna premija, krije zavarovanje v okviru izbrane možnosti zavarovalnega kritja škodo iz naslednjih naslovov:

1) pri premeščanju ali nameščanju zavarovanega stekla;

2) zaradi prask, izjed ali podobnih poškodb na površini zavarovanih stvari;

3) na zavarovanih stvareh v prostorih, ki se uporabljajo za kmetijsko,

Vrsta zavarovane odgovornosti

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

obrtno, turistično ali drugo dejavnost;

4) na stekleni opremi, kot so npr. ogledala, vitrine ipd.;

5) na oblogah iz steklenih ploščic, slikarijah na steklu, svinčenih, mede-

zavarovanje odgovornosti iz posesti zgradbe in zemljišča

25.000 EUR 50.000 EUR 150.000 EUR

5.000 EUR

ninastih in drugih umetniških zasteklitvah; na stekleni embalaži, ste- klenicah, kozarcih ipd.;

6) na svetlobnih elementih (vse vrste žarnic, lestenci ipd.);

zavarovanje odgovornosti zasebnika

Republika Slovenija

50.000 EUR Evropa

150.000 EUR Evropa

7) na zavarovanih stvareh v prostorih, ki se uporabljajo za kmetijsko, obrtno, turistično ali drugo dejavnost;

8) na toplih gredah in rastlinjakih.

Zavarovalna vrednost stvari je nabavna cena, povečana za stroške prevoza, prenosa in montaže.

Škoda se obračuna v višini stroškov za montažo novega stekla. Morebitno zmanjšanje vrednosti poškodovane stvari zaradi obrabe ali starosti se ne upošteva.

71. člen – Opis nevarnosti vlomne tatvine in ropa

VLOMNA TATVINA. O vlomni tatvini v smislu teh zavarovalnih pogojev govorimo le v primeru, če storilec vstopi v zavarovane prostore znotraj zgradbe na naslednji način:

74. člen – Zavarovalni primer

(1) Definicija pojma

Zavarovalni primer predstavlja bodoč, negotov in od izključne volje zavaro- vanca neodvisen škodni dogodek, ki izvira iz zavarovane nevarnosti, kot je to navedeno na zavarovalni polici, in zaradi katerega se ali bi se lahko proti zavarovancu uveljavljal civilnopravni odškodninski zahtevek.

(2) Serijske škode

Za en zavarovalni primer štejejo tudi vse posledice, ki izvirajo iz:

1) enega škodnega dogodka;

2) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istega ali istovrstnih vzrokov;

3) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza.

75. člen – Obveznost zavarovalnice

(1) Obveznost zavarovalnice

Ob zavarovalnem primeru zavarovalnica jamči do na zavarovalni polici navedene zavarovalne vsote za:

1) škodo zaradi utemeljenih civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi povzročene osebne ali stvarne škode (v nadaljevanju odškodninski zahtevki), in

2) stroške ugotavljanja odškodninske odgovornosti, stroške obrambe pred neutemeljenimi ter pretiranimi odškodninskimi zahtevki.

(2) Definicije pojmov

1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavaroval- nice za en zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev.

2) Osebna škoda je telesna poškodba ali smrt osebe (poškodovanje osebe).

3) Stvarna škoda je poškodovanje ali uničenje stvari (poškodovanje stvari).

4) Posledična premoženjska škoda je škoda, ki je posledica že nastale osebne ali stvarne škode.

5) Čista premoženjska škoda je prva, iz vzroka neposredno izhaja- joča škoda, pri kateri ne gre niti za poškodovanje osebe niti za poškodovanje ali izginitev stvari, niti za njihovo posledico.

(3) Omejitve obveznosti zavarovalnice

1) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (samopridržaj), se odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, zmanjša za dogovorjeni samopridržaj.

2) Obveznost zavarovalnice po 1) točki (1) odstavka tega člena ne obsega:

– dolžnosti izpolniti pogodbe, kakor tudi ne dolžnosti izpolniti nadomestne dajatve;

– garancijske obveznosti, vključno s plačilom za pomanjkljivo izpolnitev obveznosti ter jamčevanja za napake;

– dolžnosti izpolniti odškodninske zahtevke, ki presega zakonska določila o odškodninski odgovornosti.

1) V okviru zavarovalne vsote navedene na polici je kritje za osebne škode povezane s padci na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, z lestev, streh, okenskih polic, dreves in pri drugih delih na višini omejeno na 850 EUR, razen v primerih, ko je pri oškodovancu ugotovljena stopnja trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini, ki presega 25%.

2) Za ocenitev stopnje trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti mora oškodovanec zavarovalnici predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo. Le-ta se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, in po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo.

76. člen – Časovna in krajevna omejitev zavarovanja

(1) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogod- ka po začetku in pred koncem jamstva, t.j. med trajanjem zavaroval- nega kritja.

Škodni dogodki, ki so sicer nastali v času zavarovalnega kritja, njihov vzrok pa izvira iz časa pred začetkom veljavnosti pogodbe, so kriti le, če zavarovancu pred sklenitvijo pogodbe vzrok za škodni dogodek ni bil znan.

Pri osebnih škodah v dvomu velja za nastanek zavarovalnega primera prva ugotovitev poškodovanja zdravja s strani zdravnika.

(2) Zavarovalno kritje je podano, če nastopi škodni dogodek v Evropi, pod pogojem, da se zahtevki zaradi teh škodnih dogodkov v drža- vah geografske veljavnosti tudi uveljavljajo. Pojem Evrope se razume v geografskem smislu in obsega nadalje tudi Islandijo, Grenlandijo, Spitzberge, Kanarske otoke, Madeiro, Ciper, Azore kakor tudi azijsko področje Turčije.

77. člen – Dolžnosti zavarovalnice po zavarovalnem primeru

(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zah- tevki. S to določbo je podan osnovni obseg škode, za katero jamči zavarovalnica po (1) in (2) odstavku 75. člena in drugih določbah teh pogojev.

(2) Zavarovalnica jamči za pravdne stroške zavarovanca in za škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu le tedaj, če pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.

(3) Za stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku jamči zava- rovalnica samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške.

(4) Zavarovalnica nosi, če so za to dani pogoji, le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in oškodovancu prisojenim zneskom odškodnine. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravdnih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov.

(5) Če se zavarovalnica odloči oškodovancu izplačati rento v enkratni vsoti, se za ugotavljanje vrednosti enkratne vsote (kapitalizirana vrednost rente) uporabljajo tablice umrljivosti zavarovalnice. Če gre za rentnega upravičenca, ki ni polnoleten, in ki je pridobil pravico do rente zaradi smrti osebe, ki ga je bila dolžna preživljati, se računa, da bo prejemal rento do svojega 20. leta starosti.

(6) Zavarovalnica ima tudi pravico, da zavarovalno vsoto ali njen del upora- bi, kot da bi bila hranilna vloga, za kritje škode zaradi plačevanja rente; morebitni preostanek vloge šteje za preostanek zavarovalne vsote.

(7) Zavarovalnica izplača za vse zavarovalne primere, nastale v enem zavarovalnem letu, skupaj odškodnin največ do višine večkratnika zavarovalne vsote (letni agregat), kot je naveden na polici. Če ni drugače dogovorjeno, zavarovalnica jamči največ do dvakratnika dogovorjene zavarovalne vsote.

78. člen – Izključitve

(1) Zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode, če zavarovanec škodni dogodek povzroči z naklepom. Za naklep šteje tudi:

1) ravnanje, ki ga zavarovanec stori ali opusti, čeprav bi moral priča- kovati zaradi tega škodljivo posledico;

2) vednost o pokvarjenosti ali o pomanjkljivosti blaga, izdelkov ali storitev;

3) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom.

(2) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:

1) za čiste premoženjske škode;

2) za posledične premoženjske škode;

3) za škode, ki so posledica kaznivega dejanja in s tem povezana plačila s kaznovalnim karakterjem, npr. globe ali odškodnine, ki služijo kot vzor ali svarilo drugim;

4) za škode zaradi poškodovanja, uničenja, izgube ali izginitve denar- ja, menic, vrednostnih papirjev in vrednotnic;

5) zaradi škode na tujih premičnih stvareh, ki jih ima zavarovanec ali druga oseba v njegovem imenu kakorkoli na skrbi (npr. na posodo, v najemu, leasingu, zakupu, hrambi, varstvu, obdelavi, predelavi ipd.);

6) za škode na stvareh, ki nastanejo zaradi izrabe, staranja, preko- merne obremenitve, obrabe ali zaradi škod, ki izvirajo iz notranjega obratovanja ali loma stvari;

7) zaradi škode, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (imisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje;

8) zaradi škode, povzročene zaradi onesnaženja okolja (ekološke škode). Izključitev ne velja pri zavarovanju odgovornosti iz posesti zgradbe in zemljišča;

9) zaradi škod, ki nastanejo zaradi uporabe ali posesti zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in samovoznih delovnih strojev;

10) za škode zaradi delovanja višje sile;

11) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev;

12) zavarovalca, zavarovanca, zavarovane osebe (lastna škoda), oseb, ki s temi živijo v skupnem gospodinjstvu in njihovih ostalih svoj- cev. Za svojce veljajo zavarovančev zakonski, izvenzakonski ter istospolni partner, sorodniki zavarovalca/zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši partnerja;

13) za škodo, ki izvira iz sosedske ali prijateljske pomoči zavarovancu, oziroma iz storitev opravljenih za plačilo, in jo utrpi izvajalec pomoči ali storitev.

79. člen – Zavarovanje odgovornosti iz posesti zgradbe in zemljišča 79a. člen – Odgovornost iz posesti zgradbe in zemljišča

(1) Obseg zavarovalnega kritja

Zavarovalno kritje je podano za odškodninsko odgovornost iz naslova posesti in uporabe na zavarovalni polici navedene nepremičnine, pro- storov, dvigal, pomičnih stopnic ter zgradbam pripadajočih naprav in odgovornosti iz naslova posesti zemljišč, ki se uporabljajo izključno za stanovanjske namene.

Zavarovalno kritje zajema odškodninsko odgovornost iz naslova:

1) nadzorovanja, osvetlitve, negovanja, ohranjanja čistoče, oskr- bovanja in upravljanja zavarovane nepremičnine ter imetništva in vzdrževanja grobov;

2) imetništva ali uporabe mehanske opreme (kot npr. dvigal, grelnih in hladilnih naprav, dimnih javljalcev, varnostnih naprav itd.) vključno z uporabo obdelovalcev podatkov (strojna in programska oprema);

3) izposojenih ali najetih naprav, ki so trdno in trajno spojene z zgradbo ali zemljiščem.

Zavarovalno kritje je v odstopanju od (2) odstavka, 76. člena, podano za zavarovalni kraj, kot je naveden na zavarovalni polici.

(2) Zavarovane osebe

V okviru zavarovane nevarnosti se zavarovanje razteza na odškodnin- ske zahtevke zoper naslednje osebe:

1) posestnik nepremičnine, ki jo zavarovanec uporablja izključno v zasebne namene;

2) druge osebe, ki delujejo za zavarovanca po njegovem naročilu, vendar samo, če delovanje ni v okviru njihove pridobitne dejavnosti (ne velja za opravljanje hišne pomoči in hišnih opravil).

(3) Izključitve

Če se zgradba ali zemljišče razen za stanovanjske namene, uporablja tudi za opravljanje pridobitne ali kmetijske dejavnosti, zavarovanje ne krije odgovornosti iz posesti tega dela zgradbe ali zemljišča.

Če ima zgradba ali zemljišče več lastnikov, zavarovalnica ne jamči za zahtevke zaradi škode, ki prizadene solastnika ali njegove svojce, tudi če so zahtevki postavljeni na druge solastnike. Izključena je škoda na zavarovančevi zgradbi ali zemljišču (lastna škoda).

79b. člen – Odgovornost iz naslova onesnaženja okolja (ekološke škode)

(1) Zavarovalno kritje zajema povrnitev upravičenih odškodninskih zah- tevkov zaradi onesnaženja ali drugačnega poškodovanje okolja. Onesnaženje okolja pomeni onesnaženje zaradi vplivanja na kakovo- stno sestavo zemlje ali vode. Zavarovalno kritje velja samo, če je prišlo do onesnaženja okolja zaradi nenadnega in nepredvidljivega dogodka (nesreče). Zavarovalno kritje ne obstoji, če je prišlo do onesnaženja zaradi postopnega in dlje časa trajajočega vplivanja na okolje (npr. kapljanje, izhlapevanje).

(2) Za nastop zavarovalnega primera šteje prvo dokazano onesnaženje okolja. V primeru, da nastopi več škodnih posledic, ki so lahko podlaga več odškodninskim zahtevkom, le-te pa izvirajo iz iste nesreče, se štejejo za en zavarovalni primer.

(3) Zavarovanje krije škode zaradi onesnaženja okolja, katerega vzrok izvira iz časa, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje in katerega škodljive posledice so nastopile najkasneje dve leti po poteku zavarovanja. Zavarovalnica ne krije škode zaradi onesnaženja okolja, katere vzrok je obstajal v času preden je bilo sklenjeno zavarovanje po teh pogojih.

(4) Zavarovanec je dolžan ravnati skladu z zakoni, ostalimi predpisi in drugimi akti pristojnih državnih organov. Za naprave, zgradbe in drugo opremo, ki bi lahko ogrožala okolje, mora zavarovanec zagotoviti ustrezno strokovno vzdrževanje. Nujna popravila ali druga vzdrževalna dela se morajo opraviti nemudoma in brez odlašanja. Če s predpisi ni določen krajši rok, mora zavarovanec zagotoviti vsakih pet let strokovni pregled. Ta obveznost prične teči neodvisno od sklenitve zavarovanja, od dneva začetka upo- rabe nepremičnine ali od zadnjega strokovnega pregleda. V primeru, da

škodo na osebah, ki se ne prevažajo s čolnom, in njihovih stva- reh. Pogoj je, da je zavarovanec dopolnil 16 let in ima opravljen izpit za voditelja čolna;

– avtomobilskih, letalskih in ladijskih modelov, če za njihovo posest in uporabo ni potrebno posebno dovoljenje. Zavarovanje ne velja za čas udeležbe na kakršnih koli prireditvah;

5) izvajanje športa, z izjemo poklicnih športov, lova, športa, ki je vezan na uporabo strelnega orožja ali motornega vozila katerekoli vrste, jadralnega športa in borilnih športov. V odstopanju od 9) točke

(2) odstavka 78. člena je podano kritje za škode povzročene pri surfanju (ne kiting).

6) ukvarjanje z ljubiteljsko dejavnostjo (konjički), tudi v okviru društev ali zvez, če ne obstaja druga oblika zavarovanje (subsidirano kritje);

7) imetništvo malih hišnih živali z izjemo eksotičnih živali, konjev ali divjih živali. Zavarovanje ne velja, če se živali uporabljajo v pridobitne namene;

8) organiziranje zasebnih zabav, za katere ni potrebno soglasje pri- stojnega organa; kritje je podano na zavarovalnem kraju.

(2) Zavarovane osebe

V okviru zavarovane nevarnosti se zavarovanje razteza tudi na odško- dninske zahtevke zoper naslednje osebe:

1) zakonskega, izvenzakonskega ter istospolnega partnerja xxx xxxxxx- xxxx (v nadaljevanju partner) zavarovanca, ki živi z njim v življenjski skupnosti;

2) mladoletnega otroka (tudi posvojenca, rejenca, pastorka, kakor tudi vnuka) zavarovanca ali njegovega partnerja, vendar samo če otrok živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem;

3) zavarovančevega otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje koristi in pravice (podalj- šana roditeljska pravica zaradi poslovne nesposobnosti otroka);

4) polnoletnega otroka do 26. leta starosti, ki živi v skupnem gospo- dinjstvu z zavarovancem, se izobražuje in ima status učenca, dijaka ali študenta ter ne razpolaga z rednimi prihodki.

80b. člen – Odgovornost imetnika psa

(1) Obseg zavarovalnega kritja

Zavarovalno kritje se nanaša na odškodninsko odgovornost iz naslova lastništva ali imetništva (v nadaljevanju imetništva) psa v lasti zavarova- nih oseb, če se imetnik ne ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki vključuje posest psa. Ta omejitev ne velja za imetnika reševalnih psov in se v zvezi z njo omejitev po (1) točki 2. odstavka tega člena ne upošteva. Subzavarovalna vsota za zavarovanje odgovornosti imetnika psa predstavlja del splošne zavarovalne vsote, ki je na zavarovalni polici

dogovorjena za zavarovanje odgovornost zasebnika znaša:

zavarovanec zavestno in namenoma krši katero od obveznosti, ki bi jo           

moral izpolniti pred nastankom zavarovalnega primera, in je to vzrok za nastanek zavarovalnega primera, je zavarovalnica prosta svojih obveznosti.

(5) Zavarovalno kritje se nanaša tudi na škode, ki so nastale zaradi obra-

Predmet zavarovanja

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

tovanja hišnih čistilnih naprav in drugih naprav za ravnanje z odpadki.

(6) Subzavarovalna vsota predstavlja del splošne zavarovalne vsote, ki je na zavarovalni polici dogovorjena za zavarovanje odgovornost iz posesti zgradbe in zemljišča znaša:

zavarovanje odgovornosti imetnika psa

(2) Izključitve kritja

- 10.000 EUR 20.000 EUR

Predmet zavarovanja osnovni paket

Zavarovanje odgovornosti iz

standardni paket

nadstandardni paket

1) Zavarovalno kritje ni podano za odškodninske zahtevke, ki se nanašajo na odgovornost imetnikov:

– ki so se kadarkoli ukvarjali z borbami psov;

– psov, ki so vpisani v register, ki ga vodi veterinarska organizacija,

naslova onesnaževanja okolja (ekološke škode)

- 5.000 EUR 10.000 EUR

ker so povzročili resne poškodbe človeku ali živali in so pogosto kazali napadalno vedenje;

– posameznih potencialno nevarnih psov;

– posameznih napadalnih psov ter

80. člen – Zavarovanje odgovornosti zasebnika

80a. člen – Odgovornost zasebnika

(1) Obseg zavarovalnega kritja

Zavarovanje zajema odškodninske zahtevke iz naslova odgovornosti zavarovanca kot zasebnika (torej ne zaradi pridobitne dejavnosti, po- klica ali obratovanja) zlasti za naslednje nevarnosti:

1) poškodovanje najetih ali zakupljenih prostorov (nepremičnine), ki jih zavarovanec uporablja izključno v zasebne namene. To zavaro- valno kritje velja samo za s pogodbo izkazana najemna razmerja s trajanjem vsaj 12 mesecev;

2) odgovornost zavarovanca kot delodajalca hišnega osebja (osebe zaposlene v gospodinjstvu);

3) odgovornost zavarovanca zaradi škod povezanih z zastrupitvijo oseb s salmonelo, vendar v višini največ do 10% zavarovalne vsote, ki je navedena na polici;

4) imetništvo in uporaba:

– alarmnih naprav, televizijskih in radijskih sprejemnikov kakor tudi telefonskih naprav;

– strojne in programske opreme (t.i. hardware in software izdelki) za majhne računalniške sisteme (osebni računalniki, tiskalniki, strežniki, prenosniki ipd.). Škode, ki so posledica uporabe nelegalne program- ske opreme (t.i. piratskih kopij), niso predmet zavarovalnega kritja;

– koles brez motorja in športne opreme vseh vrst. V odstopanju od 9) točke (2) odstavka 78. člena je podano kritje za voditelja čolna na motorni pogon z močjo do 3,7 kW (zavarovanje, ki ni obvezno po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu) za

– naslednjih potencialno nevarnih pasem psov:

– Pit Bull, Pit Bull Terrier, Amerški Staffordshirski Terrier, Staffordshirski Bull Terrier, Bull Terrier, Bandog, Fila Brasileiro, Bull Mastif, Neapeljski Mastif, Cane corso, Kuvasz, Argentinska doga, Bordojska doga, Kanarska doga, Kavkaški ovčar, Xxxx Xxx, Akita Inu, Tosa Inu, Rottweiler, Doberman, križancev med temi pasmami ter križancev teh pasem z ostalimi pasmami.

2) Zavarovalno kritje ni podano za škode, ki so posledica:

– opustitve fizičnega varstva psa na javnem mestu. Imetnik psa mora na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Javno mesto je javni kraj, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru;

– bolezni ali okužbe zavarovančevega psa, katerih bi se zavaro- vanec moral ali mogel zavedati.

(3) Prenehanje kritja

Zavarovalno kritje preneha za imetnika posameznega psa, ki se izkaže za potencialno nevarnega ali napadalnega.

Za potencialno nevarnega velja vsak pes, ki je v preteklih 36 mesecih v vsaj dveh ločenih primerih:

1) s svojim vedenjem povzročil potrebo po obrambi, to je napadel (vendar ne nujno ugriznil) človeka

2) povzročil lažjo telesno poškodbo človeku,

3) pokončal ali kako drugače poškodoval drugo žival.

Za potencialno nevarnega ne velja pes, katerega ugriz ali napad je posledica nedovoljenega vstopa osebe v zgradbo ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom.

4) Za napadalnega v skladu s temi pogoji velja vsak pes, ki:

– težje telesno poškoduje ali ubije človeka. Težja telesna poškodba je v smislu teh pogojev poškodba, ki ima za posledico vsaj eno izmed naštetih: poškodba kosti, pretrganje mišic, poškodovanje živca ali poškodba notranjih organov;

– ga imetnik poseduje ali trenira za namen borbe z drugimi psi ali spravi v borbo z drugim psom ter eventualno tako povzroči poškodbe enega ali obeh psov.

VI. odsek

ZAVAROVANJE DOMSKE ASISTENCE

81. člen – Pogodbene podlage

(1) Zavarovanje domske asistence predstavlja dodatno zavarovanje k sklenjenem zavarovanju stanovanjskih premičnin ali nepremičnin pri zavarovalnici (nesamostojno zavarovanje).

(2) Če je dogovorjeno, krije zavarovanje v okviru izbrane možnosti zavaroval- nega kritja škodo iz naslova domske asistence v skladu s spodnjo tabelo.

materiala izključeno. Prav tako ni krita morebitna škoda, nastala pri odpiranju vrat;

– poškodovanje strehe, ter oken in vrat, nameščenih na zunanjih zidovih nepremičnine, zaradi česa obstaja možnost vdora vre- menskih neprilik, stvari ali tujih oseb ali je ogrožena varnost bivanja zavarovanih.

2 – Druge servisne storitve

(1) Vezano na nastanek nujnega škodnega primera v/na zavarovani nepre- mičnini so na voljo tudi sledeče asistenčne storitve:

– organizacija hotelske namestitve ali druge začasne nastanitve v Sloveniji, če je poškodovana nepremičnina neprimerena za biva- nje. Zavarovalnica prevzame stroške za prenočevanje zavarovanih oseb za največ 2 zaporedni nočitvi in največ 60 EUR na nočitev na zavarovano osebo;

– posredovanje informacij o obrtnikih in o storitvah drugih strokov- njakov (brez prevzema kakršnihkoli stroškov);

– svetovanje o možnostih za popolno sanacijo škode s strani pogod- benih partnerjev zavarovalnice, pri čemer pa zavarovalnica ne odgo- varja za te nasvete, zavarovanec jih ni dolžan upoštevati, razen v okviru primarnega premoženjskega zavarovanja, po katerem je podano zavarovalno kritje za škodni dogodek;

Predmet zavarovanje

osnovni paket

standardni paket

nadstandardni paket

– če je zaradi nujnega škodnega primera potrebno dom varovati, prevzame zavarovalnica stroške nadzora največ za 48 ur.

domska asistenca - ✔ ✔

82. člen – Geografska veljavnost in trajanje zavarovalnega kritja

(1) Storitev domske asistence je nudena za škodne primere nastale na območju Republike Slovenije.

(2) Zavarovanje domske asistence velja za enako časovno obdobje kot zavarovanje stanovanjskih premičnin ali nepremičnin.

83. člen – Xxxxxxx xxxxxxxxxxx in zavarovane osebe

(1) Predmet zavarovanja domske asistence so nujni škodni primeri, ki se nanašajo na pri zavarovalnici zavarovano nepremičnino (eno- ali dvo- stanovanjska zgradba ali etažna lastnina v večstanovanjskih zgradbah) ali premičnine. Predmetna nepremičnina mora biti stalno naseljena, torej najmanj 270 dni v letu.

(2) Zavarovani so stroški prvih ukrepov sanacije nujnih škodnih primerov, tudi ko zavarovalnica po zavarovalni pogodbi ni obvezana k izplačilu zavarovalnine glede na vzrok nastanka škode.

(3) V primeru zavarovanega škodnega dogodka, se nadaljnji stroški sana- cije nastale škode krijejo na podlagi sklenjene zavarovalne pogod- be in splošnih pogojev, na katerih temelji zavarovalna pogodba. Zavarovalnica po teh pogojih nudi jamstvo zgolj za nujne ukrepe v skladu s 85. členom teh pogojev.

(4) Zavarovalno kritje za asistenčne storitve navedene v 2. točki 85. člena obstaja za;

– zavarovanca in zakonskega, izvenzakonskega ter istospolnega partnerja ali partnerice (v nadaljevanju partner) zavarovanca, ki živi z njim v življenjski skupnosti;

– mladoletnega otroka (tudi posvojenca, rejenca, pastorka, kakor tudi vnuka) zavarovanca ali njegovega partnerja, vendar samo če otrok živi v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem;

– zavarovančevega otroka, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje koristi in pravice (podaljšana roditeljska pravica zaradi poslovne nesposobnosti otroka);

– polnoletnega otroka do 26. leta starosti, ki živi v skupnem gospo- dinjstvu z zavarovancem, se izobražuje (učenec, dijak, študent) in ne razpolaga z rednimi prihodki.

(5) Pomoč domske asistence v skladu s 1. točko 85. člena lahko zahteva vsaka, s strani zavarovanca pooblaščena oseba, ki je nujni škodni dogodek opazila.

84. člen – Nujni škodni primer

Za nujni škodni primer se smatra nastanek nenadnega in nepričakovanega dogodka, ki zahteva takojšnje ukrepanje, da bi se preprečila dodatna škoda na zavarovanih stvareh.

85. člen – Obseg asistenčnih storitev

1 – Pomoč obrtnikov v nujnih škodnih primerih

(1) Zavarovanje krije potne stroške izvajalca storitve v celoti in stroške prve delovne ure za posamezni nujni škodni primer.

(2) Zavarovanje krije strošek porabljenega materiala za reševanje nujnega škodnega primera do višine 50 EUR.

(3) Asistenčna storitev po tej točki je nudena za sledeče poškodbe nepremičnine:

– nastanek motenj pri ogrevanju, oskrbi z vodo ali motnje na odtočnih sistemih kakor tudi motnje pri oskrbi z električno energijo;

– poškodovane ali uničene ključavnice in zapirala na vratih in oknih, ki so nameščena na zunanjih zidovih nepremičnine, ter izgino- tje ključev vhodnih vrat zavarovane nepremičnine. V teh primerih zavarovalnica krije stroške storitve odpiranja, menjave ali popravila ključavnice oz. zapirala. Za popravilo teh poškodb je kritje stroškov

86. člen – Omejitve domske asistence

(1) Zavarovanje domske asistence v enem zavarovalnem letu krije storitve za največ tri nujne škodne primere.

(2) Če do nujnega škodnega dogodka pride v skupnih prostorih ali na skupnih napravah večstanovanjske hiše ali zgradbe, se šteje, da gre za en nujni škodni primer, ne glede na število sklenjenih zavarovanj.

87. člen – Izključitve

Poleg izključitev navedenih v uvodnih določbah, zavarovalno kritje za storitve domske asistence prav tako ni podano za:

(1) vse nadaljnje stvarne in posledične škode na zavarovanih in nezava- rovanih stvareh;

(2) škode , ki so nastale kot posledica zanemarjanja vzdrževanja, dotra- janosti ali izrabljenosti;

(3) nujni ukrepi na stavbnih napeljavah ali drugih delih stavbe, ki niso v izključni lasti zavarovanca. Izključitev ne velja, za nujne škodne prime- re, ki izključno zadevajo stanovanje zavarovanca. Če v tej povezavi nastanejo še drugi zavarovalni zahtevki (iz zavarovanja zgradbe ipd.), potem mora to zavarovalec nemudoma pojasniti in sporočiti škodnemu oddelku zavarovalnice;

(4) škode na električnih napravah, ne da bi nastopil nujni škodni primer definiran v 84. členu teh pogojev;

(5) škode, ki so jih zavarovane osebe povzročile namerno, iz hude malo- marnosti ali v povezavi s kaznivimi dejanji;

(6) škode, ki jih je povzročil potres.

88. člen – Obveznost zavarovanca

(1) Zavarovanec ali z njegove strani pooblaščena oseba mora v nujnem škodnem primeru o tem takoj obvestiti asistenčni center, ki deluje 24 ur dnevno, in sicer na:

a. brezplačno telefonsko številko 080 15 77 za klice iz Slovenije ali

b. na telefonsko številko x000 0 0000 000 za klice iz tujine (na lastne stroške).

Asistenčnemu klicnemu centru je potrebno sporočiti naslednje podatke:

a. ime in priimek zavarovanca, ki je naveden na zavarovalni polici;

b. naslov zavarovane nepremičnine;

x. xxxxxxxx zavarovalne police;

d. opis težave.

(2) Če asistenčni center ni bil pravočasno obveščen o nujnem škodnem primeru ali če zavarovanec ni poklical asistenčnega centra, ko je ugo- tovil nujni škodni primer, zavarovalno kritje po teh pogojih ni podano.

(3) Za veljavnost zavarovalnega kritja je potrebno dosledno upoštevati navodila asistenčnega centra. Zavarovalnica si pridržuje pravico povr- nitve nastale škode do zavarovalca/zavarovanca, ki bi nastala zaradi nespoštovanja navodil asistenčnega centra, posredovanja napačnih podatkov oz. neposredovanja potrebnih podatkov.

(4) Zavarovane osebe morajo stroške, ki presegajo omejitve po teh pogojih, in stroške, ki jih po teh pogojih zavarovatelj ne krije, poravnati sami.

(5) Zavarovanec mora o škodnem primeru, ki je nastal zaradi vloma ali tatvine, takoj obvestiti lokalno policijo, ter prijaviti izginule poškodovane ali uničene stvari. Zavarovanec je dolžan priskrbeti kopijo policijskega zapisnika/poročila.

89. člen – Obveznost asistenčnega centra in zavarovalnice

(1) Asistenčni center za nujno pomoč zagotovi prihod obrtnika/serviserja na kraj škodnega dogodka v razumnem času, ki ga zahteva nujnost ali obseg primera, številčnost primerov in krajevne možnosti, ter jamči za kritje stroškov navedenih v 85. členu.

(2) Asistenčni center bo poskrbel za skrbno izbiro izvajalca storitve, ne odgovarja pa za njegovo ravnanje.

(3) Asistenčne storitve zavarovalnice so organizirane s pomočjo svojega pogodbenega partnerja Europ Assistance Ges.m.b.h..

Pogoji so bili potrjeni s strani uprave Generali Zavarovalnice d.d. Ljubljana dne 11.05.2012 in veljajo od tega dne dalje.