Contract

NOVA IZHODIŠČA ZA POGAJANJA Z REPREZENTATIVNIMI SINDIKATI JAVNEGA SEKTORJA GLEDE UKREPOV ZA ZMANJŠANJE OBSEGA SREDSTEV ZA PLAČE IN DRUGE STROŠKE DELA V LETU 2015

A. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZSPJS (POTREBEN KVORUM ZA SKLENITEV IN SPREMEMBE KOLEKTIVNE POGOBE ZA JAVNI SEKTOR (KPJS))

Hkrati z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v letu 2015, je upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča RS, treba spremeniti tudi določbe ZSPJS (41. in 42. člen), ki se nanašajo na potreben kvorum za sklenitev oziroma spremembe in dopolnitve KPJS.

Ustavno sodišče RS je v odločbi št.: U-I-249/10-27 z dne 15.3.2012 zakonodajalcu naložilo, da v dveh letih od objave odločbe odpravi neskladje določb ZSPJS , ki urejajo kvorum za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor, z ustavo. Določbe namreč čezmerno posegajo v pravico reprezentativnih sindikatov, da skladno s svojo voljo zastopajo svoje člane pri kolektivnem pogajanju, ki je ena od razsežnosti svobode delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave. Zato so določbe v neskladju z ustavo. Izpodbijana ureditev namreč omogoča reprezentativnim sindikatom, ki predstavljajo znaten del javnih uslužbencev, da sklenejo za vse javne uslužbence zavezujočo kolektivno pogodbo ne glede na dvoje bistvenih okoliščin. Sklenitev takšne pogodbe je mogoča ne glede na to, da ji nasprotuje reprezentativni sindikat, ki edini združuje javne uslužbence iz posamezne kategorije javnega sektorja, na katere se bo ta kolektivna pogodba med drugimi nanašala. Poleg tega je kolektivna pogodba lahko sklenjena tudi v primeru, če ji nasprotujejo reprezentativni sindikati, v katere je včlanjenih več javnih uslužbencev posamezne kategorije kot v reprezentativne sindikate, ki prav tako zastopajo to kategorijo in podpirajo njeno sklenitev. Prava mera med zožitvijo možnosti reprezentativnih sindikatov, da pri sklenitvi kolektivne pogodbe zastopajo interese svojih članov, in učinkovitostjo kolektivnega dogovarjanja je s tem prekoračena. Rok za uskladitev določb ZSPJS z odločbo Ustavnega sodišče RS je potekel 14.4.2014.

Vladna pogajalska skupina in reprezentativni sindikati javnega sektorja so poskušali najti rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani in hkrati zadostila zahtevam ustavne odločbe, vendar uskladitev ni bila možna. Intenzivna usklajevanja predloga besedila novega 41. a člena in spremenjenega 42. člena ZSPJS so potekala v obdobju od 15.1.2014 do 27.5.2014 na osmih sejah pogajalske komisije. Vladna stran je podala pet predlogov besedila zakonskih sprememb in dopolnitev pri čemer je prvi predlog besedila posredovala reprezentativnim sindikatom že dne 30.10.2013. Pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pa sta podali vsaka svoj predlog, ki sta bila vsebinsko tako različna, da kompromisa ni bilo mogoče doseči.

Vlada meni, da je visoka stopnja podpore reprezentativnih sindikatov javnega sektorja glede ureditve kvoruma bistvenega pomena za vsa nadaljnja pogajanja, zato predlaga, da je določitev kvoruma sestavni del dogovora z reprezentativnimi sindikati. Brez sporazuma glede ureditve kvoruma in glede na ugotovljeno neustavnost trenutno veljavnega kvoruma je namreč zaradi možne vložitve presoje ustavnosti ogrožena že sama veljavnost dogovora, če bi do podpisa dogovora prišlo.

V skladu z navedenim predlagamo sledeči alternativni varianti določitve kvoruma, ki bo sestavni del dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati sektorja:

1. predlog sprememb 41. in 42. člena ZSPJS, kot je bil sindikalni strani predstavljen na seji pogajalske komisije, dne 15.5.2014:

Predlog predvideva določitev pristojnosti za sklepanje pogodb na strani delojemalca. Kolektivno pogodbo za javni sektor na strani sindikatov sklepajo konfederacije sindikatov (v katere se vključujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja) ali reprezentativni sindikati javnega sektorja. Kolektivna pogodba za javni sektor oziroma njene spremembe in dopolnitve so sklenjene, ko jo podpiše Vlada RS in toliko konfederacij ali reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, da zastopajo vse dejavnosti, za katere so določene plačne skupine po ZSPJS (razen plačnih skupin A,B,I in J) in hkrati zastopajo več kot 50% vseh zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni sektor.

2. predlog črtanja 42. člena ZSPJS (izključitev te materije iz zakona) torej črtanje določbe, ki ureja določitev kvoruma za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor in njenih sprememb iz ZSPJS tako bodo veljale za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor določbe zakona, ki ureja kolektivne pogodbe.

B. IZHODIŠČA ZA INTERVENTNE UKREPE NA PODROČJU PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA

Podaljšanje veljavnosti ukrepov iz leta 2014:

1. plačna lestvica določena z ZSPJS-R – ohranitev sedanje vrednosti plačnih razredov tudi v letu 2015;

2. neuskladitev osnovnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin;

3. nenapredovanje v višji plačni razred, pri čemer se leto 2015 ne šteje v napredovalno obdobje;

4. nenapredovanje v višji naziv;

5. neizplačevanje redne delovne uspešnosti;

6. omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela – ohranitev sedaj veljavne ureditve iz ZSPJS-R tudi v letu 2015;

7. Regres za letni dopust pripada zaposlenemu glede na plačni razred zaposlenega, in sicer:

- do vključno 15. plačnega razreda 692 €;

- od 16. do vključno 30. plačnega razreda 484,40 €;

- od 31. do vključno 40. plačnega razreda 346 €;

- od 41. do vključno 50. plačnega razreda 100 €;

- od 51. plačnega razreda in višjega zaposlenim regres za letni dopust ne pripada;

8. Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence se zmanjšajo v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2016 za 70% glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1.1.2013;

9. Zmanjšanje števila zaposlenih za 1%, pri čemer se to zmanjšanje nanaša na zaposlene, financirane iz javnih sredstev.

Dodatni ukrepi, ki bodo zagotovili znižanje mase za stroške dela za 3%, in sicer:

1. ukinitev dodatka za stalnost;

2. ukinitev dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat;

3. znižanje dodatka za delovno dobo;

4. znižanje dodatka za delo v nedeljo;

5. znižanje dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan;

6. dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev v obdobju januar 2015 – januar 2016, pri čemer se to zmanjšanje nanaša na število zaposlenih, katerih plače se financirajo iz javnih sredstev.

Predlagani ukrepi naj bi bili linearni in bi veljali za celoten javni sektor.

Spodnja tabela prikazuje finančne učinke interventnih ukrepov novega predloga vladnih izhodišč:

OCENA POTREBNIH UKREPOV ZA DOSEGO MASE SREDSTEV ZA STROŠKE DELA V JAVNEM SEKTORJU V LETU 2015

CILJ = v letu 2015 znižanje mase - 3% glede na leto 2014

v MIO EUR

OCENA LETO 2014		OCENA 2014
Masa stroškov dela za celotni javni sektor (po A. ZSPJS, ne glede na vir financiranja)		4.240
- v tem masa bruto bruto plač		3.870 370
- v tem ostali stroški dela
CILJ LETO 2015		CILJ=ZNIŽANJE V 2015 ZA 3%
Ciljana masa stroškov dela za celotni javni sektor za leto B. 2015		4.113
- potrebno znižanje glede na leto 2014		-127
PREDPOSTAVKE V % KOT LETA 2013 v MIO EUR

			Leto 2015
Predlog Dogovora za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015		Letni odst.	Učinek prenehanja vseh ukrepov iz 2014	Učinek podaljšanja ukrepov
			1	2
Ukrepi iz leta 2014:
Izplačila "zaostalih" napredovanj s 1.4.2014 - prenos		2,50
I.1 učinka v 2015 za 4 mesece		%	32,3	32,3
Linearno znižanje plač (-0,5%) in kompresija plačne		1,30
I.2 lestvice		%	46,1	0,0
Redno napredovanje v nazive in plačne razrede (8		2,00
I.3 mes)		%	51,6	0,0
		2,00
I.4 Redna delovna uspešnost		%	71,0	0,0
		0,50
I.5 Omejitev DU za povečan obseg dela		%	17,7	0,0
Nižje izplačilo regresa za LD (ZDR = regres v višini
I.6 min.plače)			65,0	0,0
I.7 Delna zamrznitev KDPZ			44,6	2,0
Zmanjšanje števila zaposlenih za 1% iz javnih virov -		0,73
I.8 prenos učinka iz 2014		%	-15,5	-15,5
Zmanjšanje števila zaposlenih za 1,% iz javnih virov v		0,73
I.9 2015		%		-15,5
I. Skupaj ukrepi :			312,8	3,3
Dodatni ukrepi v letu 2015
II.1 Ukinitev dodatka za stalnost II.2 znižanje dodatka za delovno dobo II.3 ukinitev dodatka za znanstveni naslov II.4 znižanje dodatka za delo v nedeljo II.5 znižanje dodatka za delo na dela prost dan dodatno znižanje števila zaposlenih iz javnih virov v II.6 letu 2015 II. Skupaj dodatni ukrepi v letu 2015 :
				-130,3
I.+II.	Skupaj ukrepi 2014 in dodatni ukrepi 2015			-127
Masa stroškov dela v letu 2015 ob upoštevanju podaljšanja ukrepov iz l.2014 in sprejetja dodatnih ukrepov za leto 2015 ali nepodaljšanja ukrepov in C. nesprejetja novih(A + I.+II.)			4.552,8	4.113
	Razlika do cilja v 2015 - 3% (C - B)		440,0	0
- Indeks rasti 2015 / 2014 (C/A)			107,4	97,0

C. IZHODIŠČA ZA SISTEMSKO UPRAVLJANJE IN ZNIŽANJE STROŠKOV POSLOVANJA JAVNEGA SEKTORJA

Sistemsko upravljanje stroškov poslovanja javnega sektorja, katerega cilj je povečanje učinkovitosti poslovanja, ob ustrezni plačni politiki in fleksibilnosti nagrajevanja zaposlenih v odvisnosti od rezultatov poslovanja, je ključnega pomena. V tej zvezi so predvideni naslednji ukrepi:

- zmanjševanje obsega oddaje del zunanjim izvajalcem in prevzemanje določenih nalog, ki jih poslovni subjekti javnega sektorja lahko učinkovito in uspešno opravljajo sami (hkrati zagotoviti pretok znanja horizontalno med posameznimi organi in delež prihrankov vložiti kot vzpodbudo v nadaljnji razvoj in nagrajevanje zaposlenih);

- racionalizacija poslovanja proračunskih uporabnikov na osnovi optimizacije organizacijske strukture državne (in kasneje širše javne) uprave v smislu doseganja dolgotrajnih učinkov (pregled organizacijske strukture organov s popisom glavnih atributov: nosilec, število zaposlenih, naloge, proračun in izvedba optimizacije). V drugi fazi vzpostavitev funkcijske strukture državne uprave in izvedba optimizacije procesov od nivoja ministrstev do nivoja posameznih služb. Racionalizacijo poslovanja izpeljati tudi za t.i. širši javni sektor (npr, spremembe organizacijske strukture, racionalizacija mreže izvajalcev javnih storitev, uvedba standardov in normativov izvajalcev javnih storitev oz. sprememba obstoječih).

- povečanje kompetentnosti in učinkovitosti zaposlenih: vzpostavitev kompetenčnega modela (popis kompetenc zaposlenih in vključitev v centralno kadrovsko evidenco državne uprave) in definiranje ciljev na nivoju ministrstev in kaskadno navzdol do nivoja služb (celo do nivoja delovnih mest); uvedba kompetenčnih modelov tudi za t.i. širši javni sektor

- sprememba plačne politike (pogajanja o masi plač, vzpostavitev bolj fleksibilne politike določanja plač in nagrajevanja glede na doseganje ciljev, vzpostavitev metodologije za ugotavljanje in odpravo anomalij plačnega sistema javnega sektorja, izvedba korakov v smeri vzpostavitve neposrednega programskega proračuna),

- vzpostavitev tesnega partnerskega sodelovanja in tekočega dialoga med gospodarstvom, javno upravo in Zavodom RS za zaposlovanje ter Skladom za razvoj kadrov in štipendiranje za pridobivanje najbolj potrebnih kompetenc skozi politike aktivnega zaposlovanja (potrebna je tud povezava z gospodarstvom in Zavodom RS za zaposlovanje ter Skladom RS za razvoj kadrov in štipendiranje pri definiranju vsebin usposabljanj v smeri večje raznolikosti, vključno s krepitvijo možnosti postopnega in načrtnega usposabljanja (prekvalifikacije in posledično zaposlovanja na nove naloge glede na pridobljene nove kompetence in tudi upokojevanja).

Predvideni so tudi drugi splošni – horizontalni - ukrepi za bolj gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi in zniževanje stroškov, in sicer:

- vzpostavitev centralnega upravljanja državne informatike,

- vzpostavitev centralnega upravljanja stvarnega premoženja države (zniževanje stroškov najemnin, pospešitev postopka prodaje nepremičnin, ki niso v uporabi ipd…),

- skupna javna naročila in centralizacija sistema javnega naročanja (vključno z uvedbo elektronskih javnih naročil – cilj),

- okrepitev nadzora nad porabo javnih sredstev,

- zmanjšanje subvencij za različne namene,

- zmanjšanje stroškov za plačilo članarin različnim organizacijam,

- debirokratizacija in deregulacija na različnih področjih s poudarkom na e-poslovanju,

- omejitev uporabe službenih vozil

- omejitev službenih potovanj v tujino in podobno.

Po prvih ocenah bomo z navedenih izvedbo ukrepov prihranili približno 100 mio evrov že v letu 2015. Večje prihranke, še posebej na področju informatike in javnih naročil ter gospodarnem upravljanju s stvarnim premoženjem, lahko pričakujemo v naslednjih letih.

Z dodatnimi, sektorskimi ukrepi, bo vlada v letu 2014 privarčevala še približno 250 mio evrov.

Realizacija zgoraj navedenih, tako sistemskih in horizontalnih kot tudi sektorskih ukrepov zahteva široko podporo vseh deležnikov (npr. resornih ministrstev in reprezentativnih sindikatov).