SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA PODJETIJ (ABIG 2020 / Stopnja 2)
SPLOŠNI POGOJI ZAVAROVANJA PODJETIJ (ABIG 2020 / Stopnja 2)
Za to zavarovanje veljajo Splošni pogoji premoženjskega zavarovanja GRAWE zavarovalnice d.d. (ABV).
Vsebina:
1. člen Zavarovane stvari
2. člen Zavarovane škode, nevarnosti in stroški
3. člen Splošni varnostni predpisi
4. člen Področje veljavnosti zavarovanja
5. člen Obveznosti zavarovalca pred nastankom zavarovalnega primera
6. člen Obveznosti zavarovalca po nastanku zavarovalnega primera
7. člen Zavarovalna vrednost
8. člen Zavarovalnina
9. člen Podzavarovanje
10. člen Izplačilo zavarovalnine
11. člen Izvedenski postopek
12. člen Dogovor o prilagajanju vrednosti
1. člen Zavarovane stvari
Če v zavarovalni polici zavarovane stvari niso enopomensko opredeljene, veljajo – v kolikor z zavarovalno pogodbo ni drugače dogovorjeno – naslednja določila:
1. Zgradbe
Zavarovani so vsi sestavni deli zgradb nad in pod nivojem tal.
1.1 Za zgradbe štejejo:
1.1.1 Zgradbe v ožjem smislu, to so vse zgradbe, ki z ograditvijo prostora nudijo ljudem in stvarem zaščito pred zunanjimi vplivi, omogočajo vstop, so s tlemi trdno povezane in so časovno obstojne.
1.1.2 Gradbene konstrukcije, ki imajo naslednje značilnosti:
- predstavljajo konstruktivni sestavni del zgradbe,
- narejene so v skladu z gradbeno tehničnimi normativi,
- v poslovnih knjigah so zavedene kot opredmeteno osnovno sredstvo.
To so lahko npr.: prostostoječe nadstrešnice, bivalne prikolice, barake na gradbiščih, razni baloni (npr. za športne dejavnosti), nadstreški, povezovalni mostovi, rampe, jaški dvigal, silosi, bunkerji, zbiralniki vode in drugih stvari, dimniki, kanali in jaški, povezovalni hodniki, ograje.
V primeru zavarovanja proti vremenskim ujmam so prostostoječe nadstrešnice, bivalne prikolice, barake na gradbiščih, razni baloni (npr. za športne dejavnosti), ograje, šotori in kioski zavarovani samo na podlagi posebnega dogovora. Zavarovalno kritje ne velja za škode na zasteklitvah vseh vrst – tudi tistih iz umetnih mas in svetlobnih kupol.
1.2 K zgradbam spadajo vsi gradbeni sestavni deli kot tudi oprema zgradb, ki je v poslovnih knjigah zavedena kot opredmeteno osnovno sredstvo. To so npr.:
1.2.1 strelovodi,
1.2.2 sanitarne naprave (naprave stranišč, kopalnic),
1.2.3 naprave za ogrevanje, pripravo tople vode, osvetlitev, ventilacijo, klimatske naprave, javljalniki požara, avtomatske naprave za gašenje kakor tudi dvigala, tekoče stopnice ipd., vse vključno s pripadajočimi napeljavami in vodi,
1.2.4 trdno vgrajene predelne stene, prestavljive vmesne stene, vmesni stropovi, stropne obloge in spuščeni stropovi, ne pa tudi vgrajeno pohištvo in oprema, ki deli prostor,
1.2.5 trdno vgrajene talne in stenske obloge,
1.2.6 z zgradbo trdno povezane stopnice, lestve in drogovi za zastave, tudi če se nahajajo izven zgradbe,
1.2.7 vrata na elektromehanski pogon in/ali električno ogrevana vrata (v ograjah tudi zapornice) vključno z mehanizmi za upravljanje in/ali ogrevalnimi elementi,
1.2.8 markize, žaluzije in rolete skupaj z mehanizmi za upravljanje,
1.2.9 zidane peči za ogrevanje prostorov,
1.2.10 poslovni portali, v kolikor so v lasti lastnika zgradbe ali če je lastnik zgradbe dolžan nositi stroške ponovne izgradnje ali popravila.
V primeru zavarovanja proti vremenskim ujmam so drogovi za zastave, zapor- nice v ograjah, markize, žaluzije in rolete skupaj z mehanizmi za upravljanje kot tudi solarne naprave zavarovane samo na podlagi posebnega dogovora.
1.3 Varnostno zavarovanje za zgradbe
Varnostno zavarovanje je namenjeno zagotavljanju zadostnih zavarovalnih vsot v primeru povečanja vrednosti zgradb, novogradenj, prizidkov in adaptacij, prenizke ocenitve vrednosti zgradb in v primeru, ko zgradbe in deli zgradb pomotoma niso bili zajeti v zavarovanje. Namenjeno je tudi izravnavi podzavarovanja, pri čemer se ob nastopu škodnega dogodka varnostno zavarovanje razdeli na zavarovalne vsote tistih postavk v zavarovalni polici, za katere je bilo dogovorjeno in pri katerih je prišlo do podzavarovanja. Razdelitev se izvrši v skladu z višino podzavarovanja posameznih postavk.
2. Oprema
2.1 K opremi spadajo vse stvari, ki se nahajajo na zavarovalnem kraju znotraj zgradb in služijo podjetju za izvajanje njegove dejavnosti, v kolikor ne spadajo pod točko 1.2 tega člena. To so zlasti:
2.1.1 stroji, naprave in napeljave za proizvodnjo, pretvorbo, prenos, shranjevanje in porabo energije v vseh oblikah;
Sem spadajo tudi naprave za sušenje in izgorevanje, tehnične peči za proizvodnjo opeke, kamenine, porcelana in podobnega, zidane prekajevalnice, transformatorske hišice, naprave za klimatizacijo in prečiščevanje zraka.
2.1.2 stroji, naprave in napeljave za izdelavo, obdelavo, prenos, posredovanje in shranjevanje podatkov, informacij in novic vseh vrst (vendar ne nosilci podatkov – glej točko 4.2 tega člena);
2.1.3 naprave in napeljave za merjenje, preizkušanje, prikaz, reguliranje in upravljanje proizvodov, stanja v obratu in delovnih procesov vseh vrst;
2.1.4 stroji, naprave in napeljave za transport oseb, materiala in blaga vseh vrst, tudi odsesovalne naprave in vodovodne napeljave, to so vse naprave za oskrbo z vodo in naprave za odstranjevanje vode vključno s pripadajočimi merilnimi napravami, armaturami, napravami za filtriranje in priborom;
2.1.5 vozila vseh vrst, samovozni delovni stroji in prikolice, vendar ne, če je zanje potrebno prometno dovoljenje (točka 4.1 tega člena); gasilska vozila pa tudi tista, za katera je potrebno prometno dovoljenje;
2.1.6 naprave in vsebniki za skladiščenje materiala in blaga vseh vrst; tudi večkrat uporabljiva embalaža, palete, zabojniki, oprema skladišč;
2.1.7 delovni stroji vseh vrst vključno s pogonskimi elementi in vsem priborom;
2.1.8 silosi, bunkerji, zbiralniki vode in drugih stvari, dimniki, kanali in jaški, če ne spadajo pod zgradbe v skladu s točko 1. tega člena; temelji strojev;
2.1.9 pogonska sredstva v proizvodnih napravah, vključno s katalizatorji;
2.1.10 ročni stroji in naprave vseh vrst;
2.1.11 orodje in ostala pomožna proizvodna sredstva vseh vrst za ročno in strojno uporabo, v kolikor ne spadajo pod pomožna reprodukcijska sredstva (točka 4.3 tega člena);
2.1.12 pisarniška oprema katerekoli vrste, tudi časopisi in knjige, službena oprema in službena oblačila vseh vrst, oprema skupnih prostorov in prostorov za goste, kakor tudi kuhinj, kantin, knjižnic ipd.;
2.1.13 oprema za gašenje požara, za zaščito pred požarom, za zaščito obrata, sanitetna in športna oprema;
2.1.14 table z napisi podjetja, reklamne naprave, reklamna in dekoracijska sredstva;
2.1.15 oprema, ki se več ne uporablja za obratovanje ali pa je v rezervi; nadomestni deli in še nevgrajeni predmeti vseh omenjenih vrst (namenjeni novi ureditvi), tudi nadomestni deli vozil.
V primeru zavarovanja proti vremenskim ujmam so premične stvari na prostem ali v transportu ter zunanje naprave (npr. table z napisi podjetja in reklamne naprave vseh vrst) zavarovane samo na podlagi posebnega dogovora.
2.2 Varnostno zavarovanje za opremo
Varnostno zavarovanje je namenjeno zagotavljanju zadostnih zavarovalnih vsot v primeru povečanja vrednosti opreme, popravila, nove nabave, menjave, prenizke ocenitve vrednosti opreme in v primeru, ko oprema pomotoma ni bila zajeta v zavarovanje. Namenjeno je tudi izravnavi podzavarovanja, pri čemer se ob nastopu škodnega dogodka varnostno zavarovanje razdeli na zavarovalne vsote tistih postavk v zavarovalni polici, za katere je bilo dogovorjeno in pri katerih je prišlo do podzavarovanja. Razdelitev se izvrši v skladu z višino podzavarovanja posameznih postavk.
3. Blago in zaloge
V to skupino spada vse blago in zaloge, ki se nahaja/jo na zavarovalnem kraju znotraj zgradb. To so surovine, v obdelavi nahajajoči se izdelki in polizdelki, gotovi izdelki, trgovsko blago vseh vrst, uporabni odpadki, reklamni napisi in prospekti, pogonska in pomožna sredstva vseh vrst, topila, maziva, goriva, kuriva, tehnični plini, gradbeni material, živila, embalaža za enkratno uporabo vseh vrst kakor tudi žlahtne kovine in dragi kamni, oboje v proizvodne namene.
V primeru zavarovanja proti vremenskim ujmam so blago in zaloge na prostem ali v transportu zavarovane samo na podlagi posebnega dogovora.
4. Ostale stvari
V to skupino spadajo vse ostale stvari, ki se nahajajo na zavarovalnem kraju znotraj zgradb in služijo podjetju za izvajanje njegove dejavnosti:
4.1 Vozila
To so naslednja vozila, za katera je potrebno prometno dovoljenje: cestna vozila, vodna in zračna plovila (razen gasilskih vozil v skladu s točko 2.1 tega člena);
4.2 Nosilci podatkov vseh vrst vključno z na njih nahajajočimi se programi in podatki. To so npr. poslovne knjige, akti, načrti, elektronski nosilci podatkov, mikrofilmi ipd.
4.3 Pomožna reprodukcijska sredstva
V to skupino spadajo stvari, ki služijo podjetju za izvajanje njegove dejavnosti in ustrezajo naslednji definiciji:
Pomožno reprodukcijsko sredstvo nosi obliko, vzorec, design, napis ali drugo informacijo za določen proizvod in ta oblika (vzorec, design, napis ali druga informacija) je prenesena na proizvod, pri čemer v primeru spremembe ali izteka proizvoda pomožno reprodukcijsko sredstvo ni več uporabno ali pa mora biti vsaj spremenjeno.
To so npr. kokile, modeli za litje, šablone vseh vrst, kalupi, matrice, klišeji, tiskarske plošče in valji ipd.
4.4 Denar in vse, kar ima denarno vrednost
V to skupino spadajo vse vrste denarja in vsega, kar ima denarno vrednost, hranilne knjižice ter vrednostni papirji.
4.5 Predmeti zaposlenih v podjetju
To so predmeti, ki so last zaposlenih v podjetju in so namenjeni uporabi/porabi. Sem ne spadajo denar in vse, kar ima denarno vrednost, nakit, motorna vozila ter oprema/inventar gospodinjstva, ki se nahaja v stanovanjih.
4.6 V primeru zavarovanja proti vremenskim ujmam so ostale stvari na prostem ali v transportu zavarovane samo na podlagi posebnega dogovora.
5. Splošne določbe
5.1 Zavarovane so izključno v polici navedene stvari, ki so v lasti zavarovalca, ki so mu bile s pridržkom lastninske pravice prodane in predane ali zastavljene. Vse te stvari morajo biti zavedene v poslovnih knjigah zavarovalca.
5.2 Tuje stvari so zavarovane samo na podlagi posebnega dogovora in to samo v primeru, ko zavarovalnine ni mogoče zahtevati iz kakšne druge zavarovalne pogodbe. Za te stvari mora obstajati dokument (pogodba, reverz, prevzemnica ipd.).
Če ni drugače dogovorjeno, je pri zavarovanju tujih stvari za določanje zavarovalne vrednosti merodajen interes lastnika teh stvari.
2. člen
Zavarovane škode, nevarnosti in stroški
1. Zavarovane so škode na stvareh, ki nastanejo:
1.1 zaradi neposrednega delovanja zavarovane nevarnosti na zavarovane stvari (škodnega dogodka),
1.2 pri izgubi/izginotju stvari zaradi škodnega dogodka.
Škode na zavarovanih stvareh, ki nimajo učinka na uporabnost ali življenjsko dobo teh stvari, niso zavarovane.
2. Škode zaradi eksplozije razstreliva
Odstopajoč od določil 3. točke 1. člena Splošnih pogojev zavarovanja proti požaru (AFB) škode zaradi eksplozije razstreliva niso zavarovane:
2.1 če je razstrelivo prispelo na zavarovalni kraj na dovoljen in kontroliran način ali
2.2 če je zavarovalec vedel ali bi moral vedeti, da se na sosednjem zemljišču, s katerim ne razpolaga, nahajajo razstreliva.
Za razstreliva štejejo – ne glede na to, ali se dejansko uporabljajo za razstreljevanje ali ne – vse trdne ali tekoče eksplozivne snovi (ali njihova mešanica) ter vžigalniki, če eksplozija po poteku in učinku ustreza eksploziji eksplozivnih snovi, ki se uporabljajo v razstreljevalni tehniki.
3. Temelji strojev
V kolikor temelji strojev iz zavarovanja niso izključeni, velja naslednje:
Temelj, ki pripada zaradi škodnega dogodka poškodovanemu stroju, je zavarovan za primer škode, ki nastane, ker se temelj – vseeno, ali je uničen oz. poškodovan ali ne – iz tehničnih razlogov pokaže v primeru popravila ali obnove stroja kot deloma ali popolnoma neuporaben.
4. Zavarovani stroški:
4.1 Zavarovani so stroški, ki nastanejo z razumnim poskusom zavarovalca, da prepreči nastanek škodnega dogodka oziroma da omeji ali zmanjša njegove posledice, in sicer tudi tedaj, če so bili ti poskusi brezuspešni.
4.2 Samo na podlagi posebnega dogovora so zavarovani:
4.2.1 stroški gašenja požara (razen stroškov, opredeljenih v točki 4.3 tega člena);
4.2.2 stroški premikanja in zaščite
To so stroški, ki nastanejo, kadar je potrebno pri obnovi ali ponovni nabavi zavarovanih stvari premakniti, spremeniti ali zaščititi druge stvari. To so predvsem stroški demontaže in ponovne montaže naprav, kakor tudi prebijanje, rušenje in ponovna izgradnja delov zgradbe.
4.2.3 stroški rušenja in pospravljanja
To so stroški v zvezi z zavarovanimi stvarmi, ki nastanejo pri dejavnostih na zavarovalnem kraju pri nujno potrebnem rušenju delov zgradbe, ki so bili poškodovani zaradi škodnega dogodka, ter pri pospravljanju ostankov in odpadkov, vključno z razvrščanjem le-teh.
Pod te stroške ne spadajo stroški odvoza v skladu s točko 4.2.4 tega člena.
4.2.4 stroški odstranjevanja
To so stroški pregleda, odvoza, obdelave ter deponiranja zavarovanih stvari, ki so bile poškodovane zaradi škodnega dogodka.
4.3 Zavarovani niso:
4.3.1 stroški, ki nastanejo zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pri izpolnjevanju dolžnosti reševanja,
4.3.2 stroški delovanja služb, ki delujejo v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
3. člen
Splošni varnostni predpisi
Zavarovalec je dolžan upoštevati zakonske, dogovorjene in vse, v tej točki naštete varnostne predpise.
V nadaljevanju navedene obveznosti veljajo kot dogovorjeni varnostni predpisi v skladu s 6. členom Splošnih pogojev premoženjskega zavarovanja (ABV).
1. Izvajanje požarno nevarnih dejavnosti Požarno nevarne dejavnosti so med drugim:
varjenje in rezanje (avtogeno, električno, termitno),
brušenje (posebej z ročnimi brusilniki – Flex),
spajkanje,
uporaba plamena.
Te dejavnosti predstavljajo povečano nevarnost požara predvsem zaradi:
uporabe odprtega ognja,
uporabe ali nastanka visokih temperatur,
nastanka in širjenja isker, ki lahko zanetijo požar,
prisotnosti tekočih ali razbeljenih kovin,
močno segretih obdelovancev, pogosto žarečih kovinskih delov. Posebne nevarnosti
Zaradi iskrenja je požarno ogrožena okolica v razdalji najmanj 10 m.
Nevarnost požara je še posebej velika pri delu z ognjem na gradbiščih in mestih montaže.
Pri požarno nevarnih dejavnostih na vsebnikih in cevovodnih napeljavah za vnetljive tekočine obstaja nevarnost eksplozije tudi takrat, ko so vsebniki in napeljava izpraznjeni, v njih pa se še nahajajo hlapi vnetljivih tekočin.
Nevarnost eksplozije obstaja prav tako pri požarno nevarnih dejavnostih v bližini praha gorljivih trdnih snovi, tudi kovin.
Zaradi navedenega je potrebno pri izvajanju požarno nevarnih dejavnosti, ki se odvijajo izven za to posebej predvidenih in opremljenih delovišč, upoštevati naslednje varnostne predpise:
1.1 Požarno nevarne dejavnosti se lahko izvajajo samo z izrecnim dovoljenjem vodstva podjetja. Vodstvo podjetja mora poskrbeti – ne glede na to, ali dela opravlja lastno ali tuje osebje – da dela nadzoruje zanesljiv in kvalificiran delavec podjetja in da se tako zakonski ter uradni varnostni predpisi kakor tudi spodaj navedene določbe brez izjeme upoštevajo.
1.2 Izvajanju požarno nevarnih dejavnosti v bližini lahko gorljivih trdnih snovi in vnetljivih tekočin se je načeloma potrebno izogibati. Deli namenjeni obdelavi se morajo prenesti na za to posebej predvidena in opremljena delovišča.
1.3 Pred izvajanjem požarno nevarnih dejavnosti katerekoli vrste je potrebno v celoti izpolniti obrazec "Potrdilo o odobritvi izvajanja požarno nevarnih dejavnosti" (vzorec v prilogi 2). Obrazec mora biti obvezno podpisan s strani vodstva podjetja ali osebe, zadolžene za požarno varnost, ter s strani osebe, ki požarno nevarno dejavnost izvaja.
1.4 Požarno nevarne dejavnosti lahko izvajajo samo osebe, ki so zanesljive ter za izvajanje takšnih dejavnosti strokovno usposobljene in ki se v celoti zavedajo nevarnosti pri takšnih opravilih.
1.5 Organ nadzora mora delavce obvestiti o vrsti gradnje zgradbe (masivna, lesena…) in o prisotnosti morebitnih gorljivih snovi v sosednjih prostorih ali okolici ter poskrbeti za primerne in zadostne preventivne ukrepe v primeru gašenja.
1.6 Premične gorljive stvari ter skladiščene gorljive trdne snovi in tekočine kakor tudi prah in odpadke je potrebno pred pričetkom del odstraniti iz okolice delovnega mesta in z ogroženih sosednjih področij.
1.7 Nepremične gorljive dele zgradb je potrebno pred ognjem, iskrami ter vročimi ali žarečimi delci pred pričetkom del ustrezno zaščititi z negorljivimi zaščitnimi oblogami, vodo, vlažnimi krpami ali peskom.
1.8 Stropne in stenska preboje, jaške, prehode cevovodnih napeljav in kablov, fuge ter razpoke je potrebno ustrezno zapreti oz. zatesniti, tako da so sosednji prostori požarno varni. Sosednja področja je potrebno v času izvajanja požarno nevarnih dejavnosti nenehno preverjati, da ne bi prišlo do nastanka ognja ali tlečih mest (npr. zaradi prenosa toplote, iskrenja ipd.).
1.9 Gorljive obloge, opaže, izolacije in podobno je potrebno pred pričetkom del odstraniti z območja nevarnosti.
1.10 Vsebnike, cevovodne napeljave in kanale gorljivih trdnih snovi, tekočin ali plinov je potrebno pred pričetkom del izprazniti, temeljito očistiti ter – v kolikor je to mogoče – napolniti z vodo.
1.11 Na mestu izvajanja požarno nevarnih dejavnosti kakor tudi na nadaljnjih ogroženih področjih je potrebno imeti na razpolago vodo in druga primerna sredstva za gašenje v zadostnih količinah.
1.12 Pred pričetkom del je potrebno preveriti, če naprave oz. aparati, s katerimi se bodo izvajale požarno nevarne dejavnosti, brezhibno delujejo. V primeru, ko je potrebno delujoče gorilnike začasno odložiti, je potrebno plamen posebej skrbno varovati in ga neprestano opazovati.
1.13 Po koncu izvajanja požarno nevarnih dejavnosti je potrebno delovno mesto in ogrožena sosednja področja nadzirati ter temeljito in večkrat preveriti – tudi še več ur po koncu del – prisotnost ognja, dima ali vonja po zažganem. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti težko dostopnim ali slabo vidljivim mestom. Posebej skrbno je treba pogasiti tudi najmanjša mesta požara ali tlenja. Že pri neznatni ugotovitvi prisotnosti ognja, dima ali vonja po zažganem je potrebno o tem preventivno obvestiti najbližje gasilce.
1.14 Če požarna zaščita ni zagotovljena v zadostni meri, se požarno nevarnih dejavnosti ne sme izvesti oziroma je potrebno z njimi prenehati.
2. Gradbena protipožarna zaščita, protipožarna oprema
Gradbena protipožarna zaščita, kot so ognjeodporni gradbeni deli, protipožarni segmenti (npr. vrata) in podobno, ne sme biti odstranjena niti ne sme biti ovirano njeno delovanje. Sposobnost delovanja gradbene protipožarne zaščite kot tudi ostale protipožarne opreme se mora preverjati v primernih časovnih razmakih.
3. Elektrostatični naboj
Za stroje in opremo, pri čigar delovanju lahko pride do nastanka statične elektrike, je potrebno predvideti ustrezne ozemljitve ali druge učinkovite ukrepe za odvod elektrostatičnega naboja.
4. Kurilne naprave in naprave za ogrevanje
4.1 Upravljanje s temi napravami se lahko poveri samo določenim zanesljivim osebam, ki so seznanjene z napravami kakor tudi z zadevnimi zakonskimi določili in uradnimi predpisi.
4.2 Gorljive trdne snovi, tekočine in plini ne smejo biti skladiščeni v bližini kurišč, dimnih cevi in odprtin za čiščenje dimnikov.
5. Dela, ki jih opravljajo delavci, ki v podjetju niso zaposleni
Tudi pri izvajanju del, ki jih opravljajo delavci, ki v podjetju niso zaposleni, je potrebno zagotoviti, da le-ti upoštevajo varnostne predpise. Potreben nadzor mora vršiti zanesljiv in kvalificiran delavec podjetja.
6. Red in čistoča, izvrševanje kontrole
Z ohranjanjem reda in čistoče v celotnem obratu se v veliki meri zmanjša možnost nastanka in širjenja škode.
Po koncu obratovanja mora zanesljiva in kvalificirana oseba podjetja opraviti kontrolni pregled celotnega obrata. Ta oseba mora paziti ne samo na ohranjanje reda in čistoče, temveč tudi na upoštevanje ostalih varnostnih predpisov.
7. Skladiščenje
7.1 V kolikor v dogovorjenih posebnih pogojih niso opredeljeni strožji varnostni predpisi, veljajo za skladiščenje katerekoli vrste naslednja določila.
7.2 Če ne veljajo strožje odredbe (npr. predpisi za opremo za gašenje), lahko znaša površina t.i. zaprtega skladiščnega bloka (med skladiščenimi izdelki ni prehoda) največ 200 m2. Med tako formiranimi skladiščnimi bloki mora vedno obstajati razmak, ki zagotavlja, da je v primeru požara vsak skladiščni blok z vseh strani dostopen gasilcem. Področja med posameznimi skladiščnimi bloki morajo biti stalno prosto prehodna/prevozna.
7.3 Lahko vnetljive in hitro goreče trdne snovi (npr. lesna volna, umetna vlakna, katran, umetna svila, lesni prah, surova guma), lahko vnetljive tekočine (npr. bencin, alkohol, benzol, eter, aceton, kurilno olje) in plini morajo biti skladiščeni v skladiščnih prostorih, ki predstavljajo vsak zase posamezen požarni sektor.
7.4 V skladiščih in skladiščnih območjih ni dovoljeno ogrevanje s posameznimi pečmi.
7.5 Tehnična oprema v skladiščih (npr. polnilci za viličarje, naprave za ovijanje s folijo ipd.) mora biti tako razporejena, da se v primeru napake v delovanju ali napačne uporabe teh stvari prepreči razširitev škode (požara, eksplozije) na sosednje stvari (varnostni razmaki morajo biti stalno prosti, nameščene morajo biti protipožarne plošče itd.).
4. člen
Področje veljavnosti zavarovanja
Premične stvari so zavarovane samo na zavarovalnem kraju, ki je naveden v zavarovalni polici. Če so od tam začasno odstranjene, zavarovalno varstvo za ta čas miruje. Če pa so odstranjene trajno, za njih zavarovalna pogodba preneha veljati.
5. člen
Obveznosti zavarovalca pred nastankom zavarovalnega primera
1. Zavarovane zgradbe, predvsem njihova ostrešja, cevovodno napeljavo ter nanjo priključene naprave in sanitarne armature, je potrebno redno in ustrezno vzdrževati.
2. V času kurilne sezone ali nizkih zunanjih temperaturah morajo biti zavarovane zgradbe oziroma zavarovani prostori ustrezno ogrevani, kjer pa to ni možno, pa morajo biti cevovodna napeljava ter nanjo priključene naprave in sanitarne armature zaščitene proti zmrzali.
3. Zavarovalec je dolžan zagotoviti, da so odvodne cevi na zavarovani zgradbi in zemljišču vedno prehodne. V kolikor obstaja nevarnost poplavljanja prostorov, je potrebno vgraditi protipovratne lopute in jih redno vzdrževati.
4. Kadar vse osebe zapustijo zavarovane prostore, četudi le za kratek čas, je zavarovalec dolžan
4.1 vhodna vrata in vrata teras, okna in vse ostale odprtine zavarovanih prostorov vedno pravilno zapreti, obstoječe ključavnice pa zakleniti,
4.2 hranišča denarja, nakita in podobnega pravilno zapreti oziroma zakleniti,
4.3 v celoti izpolniti vse dogovorjene varnostne predpise.
5. Zidni trezorji morajo biti vgrajeni v skladu s predpisi (100 mm betonskega sloja tlačne trdnosti vsaj kot beton C30/37, XC1, PV-II po standardu SIST EN 206-1).
6. Varnostne omare morajo biti sidrane v skladu z navodili proizvajalca.
7. Registrske blagajne je potrebno po koncu obratovanja pustiti odprte.
8. Če zavarovalec navedenih obveznosti ne izpolni, je zavarovalnica prosta obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
6. člen
Obveznosti zavarovalca po nastanku zavarovalnega primera
1. Obveznost zmanjševanja škode
1.1 Zavarovalec je v primeru nevarnosti nastanka škode ali že nastale škode dolžan v skladu s svojimi zmožnostmi:
- poskrbeti za ohranitev, reševanje in ponovno pridobitev zavarovanih stvari,
- pridobiti navodila zavarovalnice in se le-teh držati.
1.2 Pri izgubi hranilnih knjižic in vrednostnih papirjev je potrebno nemudoma zahtevati prepoved izplačil in, če je mogoče, začeti postopek razveljavitve.
2. Obveznost prijave škode
Zavarovalec mora vsako škodo takoj prijaviti zavarovalnici, škode zaradi požara, eksplozije, vandalizma ali tatvine pa tudi pristojnemu organu za notranje zadeve. V prijavi pristojnemu organu za notranje zadeve se morajo še zlasti navesti vse izginule stvari.
3. Obveznost pojasnjevanja škode
3.1 Zavarovalec mora zavarovalnici in njenim pooblaščenim strokovnjakom omogočiti vse preiskave, ki so potrebne za določanje vzroka in obsega škode ter obsega njenih obveznosti.
3.2 Zavarovalec mora z zavarovalnico sodelovati in ji na njeno zahtevo po resnici in v celoti na lastne stroške posredovati vsa potrebna pojasnila. Prav tako ji mora dati na lastne stroške na razpolago vso ustrezno dokumentacijo.
3.3 V primeru škode na zgradbi mora zavarovalec zavarovalnici na njeno zahtevo na lastne stroške dostaviti izpisek iz zemljiške knjige, ki je bil aktualen na dan škodnega dogodka.
3.4 Do prihoda predstavnika zavarovalnice na sam kraj škode in ugotovitve vzroka ter obsega nastale škode zavarovalec ne sme spreminjati stanja poškodovanih ali uničenih stvari, razen če je sprememba potrebna zaradi javnega interesa ali zato, da bi zmanjšal ali preprečil povečanje škode.
4. Posledice neizpolnitve obveznosti
Če zavarovalec katere od dogovorjenih ali predpisanih obveznosti ne izpolni, se obveznost zavarovalnice zmanjša za toliko, za kolikor je zaradi tega nastala večja škoda.
7. člen Zavarovalna vrednost
1. Posebne določbe o zavarovalni vrednosti
1.1 Zavarovalna vrednost zgradb je lahko:
1.1.1 Nova vrednost
Novo vrednost zgradb predstavljajo krajevno običajni stroški ponovne izgradnje, vključno s stroški načrtovanja in konstruiranja.
1.1.2 Amortizirana vrednost
Amortizirana vrednost zgradb je nova vrednost zgradb, ki je zaradi starosti, obrabe ter ekonomske in tehnične zastarelosti zmanjšana za določen znesek.
1.1.3 Tržna vrednost
Tržna vrednost zgradb je prodajna vrednost, ki jo lahko zgradbe dosežejo na tržišču. Vrednost zemljišča se pri določanju tržne vrednosti zgradb ne upošteva.
1.2 Zavarovalna vrednost opreme in predmetov, namenjenih uporabi/porabi je lahko:
1.2.1 Nova vrednost
Novo vrednost predstavljajo stroški ponovne nabave novih stvari enake vrste in kvalitete.
1.2.2 Amortizirana vrednost
Amortizirana vrednost je nova vrednost, ki je zaradi starosti, obrabe ter ekonomske in tehnične zastarelosti zmanjšana za določen znesek.
1.2.3 Tržna vrednost
Tržna vrednost predmeta je njegova prodajna vrednost, ki jo lahko doseže na tržišču.
1.3 Zavarovalno vrednost blaga in zalog predstavljajo stroški obnove ali ponovne nabave blaga in zalog enake vrste in kvalitete.
V kolikor je prodajna cena blaga in zalog, ki jo je mogoče doseči na tržišču, nižja od stroškov obnove ali ponovne nabave, predstavlja zavarovalno vrednost prodajna cena.
1.4 Zavarovalna vrednost pri
- denarju in vsem, kar ima denarno vrednost, je nominalna vrednost,
- hranilnih knjižicah so stroški postopka razveljavitve,
- vrednostnih papirjih, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, je zadnji uradni tečaj vrednostnih papirjev,
- ostalih vrednostnih papirjih je tržna cena.
1.5 Zavarovalno vrednost nosilcev podatkov in na njih nahajajočih se programov, podatkov, pomožnih reprodukcijskih sredstev, listin, vzorcev, prototipov ipd. predstavljajo stroški obnove ali ponovne nabave le-teh.
1.6 Zavarovalna vrednost kopenskih, vodnih in zračnih vozil je njihova tržna vrednost.
1.7 Zavarovalna vrednost ostalih, v točkah od 1.2 do 1.6 tega člena nenavedenih premičnih stvari je njihova tržna vrednost.
2. Splošne določbe o zavarovalni vrednosti
2.1 Ne glede na določila točk od 1.1 do 1.7 tega člena je zavarovalna vrednost v vsakem primeru tržna vrednost:
2.1.1 pri stvareh z zgodovinsko ali umetniško vrednostjo, ki s časom (staranjem) ne izgubljajo vrednosti,
2.1.2 pri premičnih stvareh, ki se v okviru poslovanja posojajo, npr. knjige, videotrakovi, stroji in naprave namenjene izposoji.
2.2 Pri določanju zavarovalne vrednosti se ne upošteva subjektivna vrednost (afekcijska cena).
8. člen Zavarovalnina
1. Za zgradbe, predmete, namenjene uporabi/porabi ter opremo (7. člen, točki 1.1 in 1.2)
1.1 Če je dogovorjeno zavarovanje na novo vrednost v skladu s 7. členom teh pogojev,
1.1.1 izplača zavarovalnica pri popolnem uničenju ali izginotju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
1.1.2 izplača zavarovalnica pri delnem uničenju/poškodovanju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini krajevno običajnih stroškov popravila v času nastanka zavarovalnega primera, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
1.1.3 Če je amortizirana vrednost zavarovanih stvari neposredno pred nastankom zavarovalnega primera nižja od 40 % nove vrednosti, izplača zavarovalnica zavarovalnino največ v višini amortizirane vrednosti.
1.1.4 Če je zavarovana stvar pred nastankom zavarovalnega primera trajno izgubila vrednost, izplača zavarovalnica v primeru škode za to stvar največ tržno vrednost.
Še posebej se šteje, da je zgradba trajno izgubila vrednost, če je predvidena za rušenje ali na splošno ne služi več svojemu poslovnemu namenu.
Še posebej se šteje, da so oprema ter predmeti, namenjeni uporabi/porabi trajno izgubili vrednost, če so trajno izločeni iz obratovanja ali na splošno ne služijo več svojemu poslovnemu namenu.
1.2 Če je dogovorjeno zavarovanje na amortizirano vrednost v skladu s 7. členom teh pogojev,
1.2.1 izplača zavarovalnica pri popolnem uničenju ali izginotju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
1.2.2 izplača zavarovalnica pri delnem uničenju/poškodovanju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini krajevno običajnih stroškov popravila v času nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih v razmerju med amortizirano in novo vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
1.2.3 Če je zavarovana stvar pred nastankom zavarovalnega primera trajno izgubila vrednost, izplača zavarovalnica v primeru škode za to stvar največ tržno vrednost.
1.3 Če je dogovorjeno zavarovanje na tržno vrednost v skladu s 7. členom teh pogojev,
1.3.1 izplača zavarovalnica pri popolnem uničenju ali izginotju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
1.3.2 izplača zavarovalnica pri delnem uničenju/poškodovanju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini krajevno običajnih stroškov popravila v času nastanka zavarovalnega primera, zmanjšanih v razmerju med tržno in novo vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
2. Za blago in zaloge (7. člen, točka 1.3)
2.1 Zavarovalnica izplača pri popolnem uničenju ali izginotju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
2.2 Zavarovalnica izplača pri delnem uničenju/poškodovanju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini krajevno običajnih stroškov popravila v času nastanka zavarovalnega primera, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
2.3 V kolikor je prodajna cena blaga in zalog, ki jo je mogoče doseči na tržišču (zmanjšana za prihranjene stroške), nižja od stroškov obnove ali ponovne nabave, izplača zavarovalnica zavarovalnino največ v višini te nižje vrednosti.
3. Za denar in vse, kar ima denarno vrednost, hranilne knjižice in vrednostne papirje (7. člen, točka 1.4) izplača zavarovalnica zavarovalnino v višini stroškov ponovne nabave, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
4. Za nosilce podatkov in podobno (7. člen, točka 1.5) izplača zavarovalnica zavarovalnino v višini stroškov obnove ali ponovne nabave, v kolikor je obnova ali ponovna nabava potrebna in se le-ta izvrši v roku dveh let po nastanku zavarovalnega primera; v nasprotnem primeru se izplača le vrednost materiala. V primeru izgube/uničenja komercialnih računalniških programov nadomesti zavarovalnica le stroške ponovne namestitve teh programov, ne pa tudi stroške ponovne nabave le-teh.
5. Za vozila in ostale premične stvari (7. člen, točke 1.6, 1.7 in 2.1)
5.1 izplača zavarovalnica pri popolnem uničenju ali izginotju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
5.2 izplača zavarovalnica pri delnem uničenju/poškodovanju zavarovanih stvari zavarovalnino v višini krajevno običajnih stroškov popravila v času nastanka zavarovalnega primera, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti neposredno pred nastankom zavarovalnega primera.
6. Zavarovalnina za zavarovane stroške se izplača na podlagi dejansko nastalih in z ustrezno dokumentacijo dokazanih stroškov.
7. Splošne določbe o zavarovalnini
7.1 Če se zaradi popravila zavarovanih stvari poveča njihova zavarovalna vrednost glede na njihovo zavarovalno vrednost pred nastankom zavarovalnega primera, se zavarovalnina zmanjša za znesek povečanja vrednosti.
7.2 Vrednost ostankov se od zavarovalnine odbije; uradne omejitve pri obnovi ali ponovni nabavi se ne upoštevajo.
7.3 Za izginule in pozneje zopet najdene stvari velja naslednje:
7.3.1 Zavarovalec je dolžan te stvari vzeti nazaj, v kolikor se to lahko od njega zahteva.
7.3.2 Če so stvari najdene po izplačilu zavarovalnine, je zavarovalec dolžan vrniti prejeto zavarovalnino z odbitkom morebitnega zmanjšanja vrednosti najdenih stvari. Stvari, za katere od zavarovalca ni mogoče zahtevati, da jih vzame nazaj, preidejo v last zavarovalnice.
7.4 Pri posameznih stvareh, ki spadajo skupaj, se ne upošteva morebitno zmanjšanje vrednosti nepoškodovanih stvari, ki nastane zaradi poškodbe, uničenja ali izginotja drugih stvari.
7.5 Če na tržišču poškodovane ali uničene zavarovane stvari oziroma njenih delov ni več možno dobiti, je za izračun zavarovalnine merodajna zadnja znana cena te stvari ali njenih delov oziroma zdajšnja cena primerljive stvari ali njenih delov, pač odvisno od tega, katera je nižja.
7.6 Če se zaradi škodnega dogodka življenjska doba zavarovane stvari zmanjša, izplača zavarovalnica zavarovalnino v razmerju med zmanjšano življenjsko dobo in pričakovano življenjsko dobo te stvari (manjvrednost). Stroški zamenjave takšne stvari niso predmet zavarovanja.
9. člen Podzavarovanje
1. Zavarovalnina, določena po določilih 8. člena teh pogojev, se v primeru podzavarovanja zmanjša v skladu z določili Splošnih pogojev premoženjskega zavarovanja (ABV); to ne velja, če je zavarovanje sklenjeno na prvi riziko.
2. Določila o podzavarovanju se ob nastanku zavarovalnega primera uporabljajo samo, če:
2.1 ob začetku veljavnosti zavarovalne pogodbe zavarovalna vsota oziroma osnova za izračun zavarovalne premije ni ustrezala dejanski vrednosti zavarovanih stvari ali
2.2 po začetku veljavnosti zavarovalne pogodbe zavarovalna vsota oziroma osnova za izračun zavarovalne premije, ki je bila spremenjena na zahtevo zavarovalca, ni ustrezala dejanski vrednosti zavarovanih stvari ali
2.3 pride zaradi sprememb na zavarovanih stvareh (dozidave, prenove, nove nabave itd.) do zvišanja vrednosti le-teh, ni pa bilo narejeno ustrezno zvišanje zavarovalne vsote oziroma osnove za izračun zavarovalne premije.
10. člen Izplačilo zavarovalnine
1. Zavarovalec ima najprej pravico:
1.1 pri zgradbah
1.1.1 pri uničenju – do zavarovalnine v višini amortizirane vrednosti, vendar največ do višine tržne vrednosti;
1.1.2 v primeru poškodb – do zavarovalnine v višini amortizirane vrednosti škode, vendar največ do višine tržne vrednosti škode.
1.2 pri predmetih, namenjenih uporabi/porabi ter opremi
1.2.1 pri uničenju ali izginotju – do zavarovalnine v višini amortizirane vrednosti;
1.2.2 v primeru poškodb – do zavarovalnine v višini amortizirane vrednosti škode.
1.3 Amortizirana vrednost škode je napram novi vrednosti škode v enakem razmerju kot amortizirana vrednost napram novi vrednosti.
Tržna vrednost škode je napram novi vrednosti škode v enakem razmerju kot tržna vrednost napram novi vrednosti.
2. Zavarovalec pridobi pravico do dela zavarovalnine, ki presega zavarovalnino, opredeljeno v 1. točki tega člena, šele takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
2.1 Zagotovljeno je, da se bo zavarovalnina v celoti uporabila za popravilo, ponovno nabavo ali izgradnjo.
Stvari, ki so bile pred nastankom zavarovalnega primera že izdelane, nabavljene, naročene ali so se nahajale v procesu proizvodnje, ne štejejo za popravljene oziroma ponovno nabavljene.
2.2 Popravilo oziroma ponovna nabava ali izgradnja se bo izvršila na istem mestu.
Če je ponovna izgradnja na istem mestu uradno prepovedana, se lahko le-ta izvrši na drugem mestu v Republiki Sloveniji.
2.3 Popravljene oziroma ponovno nabavljene ali izgrajene stvari bodo imele enako funkcijo kot pred nastankom zavarovalnega primera.
2.4 Popravilo oziroma ponovna nabava ali izgradnja se bo izvršila najpozneje v roku treh let od nastanka zavarovalnega primera.
11. člen Izvedenski postopek
1. V primeru izvedenskega postopka v skladu s 17. členom Splošnih pogojev premoženjskega zavarovanja (ABV) je dogovorjeno še naslednje:
1.1 Izvedensko mnenje obeh izvedencev mora vsebovati tudi zavarovalno vrednost ob škodnem dogodku uničenih, poškodovanih ali izginulih stvari neposredno pred nastankom zavarovalnega primera kakor tudi vrednost ostankov le-teh.
1.2 Na zahtevo ene od pogodbenih strank se mora ugotoviti tudi zavarovalna vrednost zavarovanih stvari, ki ob škodnem dogodku niso uničene, poškodovane ali izginule.
12. člen
Dogovor o prilagajanju vrednosti
1. V kolikor ni drugače dogovorjeno, veljata kot osnova prilagajanja vrednosti za posamezne zavarovalne vrste naslednja indeksa:
1.1 za zavarovalne pogodbe (zavarovalne vrste), s katerimi so zavarovane pretežno zgradbe, indeks gradbenih stroškov, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije;
1.2 za zavarovalne pogodbe (zavarovalne vrste), s katerimi so zavarovani pretežno oprema, blago in zaloge podjetij, indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije.
1.3 v kolikor kateri od navedenih indeksov ni več v veljavi (ni več objavljen), se uporabi indeks, ki ga je nadomestil, če pa ni tudi tega, pa tisti indeks, ki najbolj ustreza dosedanjemu.
2. Prilagajanje vrednosti
2.1 Zavarovalna vsota oziroma osnova za izračun zavarovalne premije za vsako posamezno postavko zavarovanih stvari se ob zapadlosti zavarovalne premije letno zviša ali zniža za odstotek, ki ustreza spremembi v točki 1. navedenih indeksov od zadnje zapadlosti zavarovalne premije oziroma zadnje prilagoditve vrednosti. V enaki meri se zviša ali zniža tudi zavarovalna premija.
2.2 O procentualnem zvišanju ali znižanju zavarovalne vsote je zavarovalec obveščen pisno. Izhodiščni indeks je naveden v polici.
2.3 Za izračun odstotka sprememb se vsakokrat uporabi tisti indeks, ki ga objavlja Statistični urad Republike Slovenije in je v veljavi tri mesece pred zapadlostjo zavarovalne premije. Zaradi tega se za prilagajanje vrednosti uporablja indeks, ki je vsakokrat veljaven tri mesece pred zapadlostjo zavarovalne premije.
2.4 Prilagajanje vrednosti se ne uporablja za zavarovalne vsote na prvi riziko, ki so dogovorjene s posebnimi pogoji.
Uprava GRAWE zavarovalnice d.d. je te pogoje sprejela na seji dne 1. 6. 2020 in pričnejo veljati dne 1. 7. 2020. Organ, pristojen za zavarovalni nadzor: Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1000 Ljubljana.
GRAWE zavarovalnica d.d., Gregorčičeva 39, 2000 Maribor. Družba je vpisana pri Okr. sodišču v Mariboru, št. reg. vl. 1/3385-00, matična št.: 5450900, ID za DDV: SI59896469. Osnovni kapital: 7.400.000 €.