POGODBA

POGODBA

med Republiko Slovenijo

in Republiko Avstrijo

o policijskem sodelovanju

Republika Slovenija in Republika Avstrija (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se

- v duhu prijateljskih vezi med obema pogodbenicama

- za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju nevarnosti in zagotavljanju javne varnosti ter poglobitev sodelovanja varnostnih organov,

- v skupni želji, da bi z varnostnim partnerstvom učinkovito preprečevali

čezmejne grožnje za javno varnost in mednarodni organizirani kriminal,

- s ciljem, da bi s pomočjo usklajenih dejavnosti učinkoviteje delovali proti

čezmejni kriminaliteti in nedovoljenim migracijam,

- z namenom nadaljnjega celovitega razvijanja tesnega policijskega, mejno- policijskega in prometnopolicijskega sodelovanja,

sporazumeli o naslednjem:

I. poglavje Splošne določbe

1. člen

Vsebina pogodbe, mejna območja in pristojni organi ter spremembe pristojnosti in nazivov organov

(1) Pogodbenici krepita sodelovanje pri obrambi pred grožnjami za javno varnost in red, pri preprečevanju in preganjanju kaznivih ravnanj ter druga drugi nudita mejnopolicijsko in prometnopolicijsko uradno pomoč. To poteka v okviru nacionalnega prava, če ta pogodba izrecno ne določa drugače.

(2) Mejna območja po tej pogodbi so:

v Republiki Sloveniji območja pristojnosti Policijske uprave Kranj, Policijske uprave Celje, Policijske uprave Slovenj Gradec, Policijske uprave Maribor in Policijske uprave Murska Sobota,

v Republiki Avstriji območja pristojnosti Varnostne direkcije za Zvezno deželo Gradiščansko, Varnostne direkcije za Zvezno deželo Koroško in Varnostne direkcije za Zvezno deželo Štajersko.

(3) Varnostni organi po tej pogodbi so:

v Republiki Sloveniji Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava kot nacionalna centralna služba s svojimi notranjimi organizacijskimi enotami ter območne organizacijske enote policije (v nadaljevanju: policijske uprave) v okviru svojih pristojnosti,

v Republiki Avstriji zvezni notranji minister kot nacionalna centralna služba, varnostne direkcije, zvezne policijske direkcije in zunaj področja krajevne pristojnosti zveznih policijskih direkcij okrajni upravni organi.

(4) Pogodbenici se obveščata o spremembah pristojnosti ali nazivov organov, navedenih v tej pogodbi.

2. člen

Skupna varnostna analiza

Pogodbenici si prizadevata za čim enotnejše obveščanje o policijskih varnostnih razmerah. V ta namen si v rednih časovnih presledkih in po potrebi izmenjujeta analize razmer in vsaj enkrat letno skupaj analizirata glavne elemente varnostnih razmer.

II. poglavje

Splošne oblike policijskega sodelovanja

3. člen Sodelovanje na zaprosilo

(1) Varnostni organi pogodbenic v okviru svojih pristojnosti drug drugemu zagotavljajo uradno pomoč pri obrambi pred grožnjami za javno varnost in red ter pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj, če zaprosilo ali njegovo obravnavanje ni po nacionalnem pravu pridržano pravosodnim organom. Če zaprošeni organ ni pristojen za obravnavanje zaprosila, ga posreduje pristojnemu organu.

(2) Zaprosila po prvem odstavku tega člena in odgovori se posredujejo nacionalnim centralnim službam pogodbenic. Zaprosila se naslovijo neposredno na nacionalne centralne službe, ki morajo nanje odgovoriti.

(3) Posredovanje zaprosil in odgovarjanje nanje lahko poteka neposredno med pristojnimi varnostnimi organi pogodbenic, če

a) se čezmejni službeni stiki nanašajo na kazniva ravnanja, pri katerih je težišče dejanja in njegovega pregona v mejnih območjih v smislu drugega odstavka 1. člena te pogodbe, ali

b) zaprosil za pomoč pri obrambi pred neposredno nevarnostjo za javno varnost in red ni mogoče pravočasno posredovati po običajni poti med nacionalnimi centralnimi službami.

O prejetih in izdanih neposrednih zaprosilih se obvesti lastno centralno nacionalno službo skladno z nacionalnim pravom.

(4) Skladno z nacionalno zakonodajo se zaprosila po prvem do tretjem odstavku tega člena lahko še zlasti nanašajo na:

a) ugotavljanje lastnikov in voznikov cestnih vozil, vodnih in zračnih plovil,

b) poizvedbe o vozniških dovoljenjih, dovoljenjih za upravljanje plovil in podobnih upravičenjih,

c) ugotavljanje stalnega in začasnega prebivališča in upravičenosti do prebivanja v državi,

d) ugotavljanje imetnikov telefonskih priključkov ali drugih telekomunikacijskih naprav,

e) ugotavljanje istovetnosti,

f) informacije o izvoru stvari, npr. orožja, motornih vozil in vodnih plovil (poizvedbe o prodajni poti),

g) usklajevanje in uvedbo prvih ukrepov iskanja,

h) ukrepe tajnega opazovanja in sledenja, kontrolirane pošiljke in tajnega delovanja,

i) informacije pri čezmejnem zasledovanju,

j) ugotavljanje pripravljenosti priče za podajo izjave za pripravo zaprosila za pravno pomoč,

k) policijsko zbiranje obvestil in zaslišanja,

l) preiskovanje sledi.

(5) Varnostni organi lahko drug drugemu posredujejo tudi zaprosila po naročilu pristojnih pravosodnih organov in nanje odgovarjajo po drugem odstavku tega člena.

4. člen

Uradna pomoč v nujnih primerih

(1) V primerih, ko zaprosila prek pristojnih pravosodnih organov ni mogoče posredovati pravočasno in bi lahko bil ogrožen uspeh ukrepa, lahko pristojni varnostni organi zaprosila za zavarovanje sledi in dokazov, zaprosila za izvedbo telesnih pregledov, osebnih in hišnih preiskav ali zaprosila za začasno prijetje naslovijo neposredno na varnostne organe druge pogodbenice. Pri tem smiselno velja drugi odstavek 3. člena te pogodbe.

(2) Varnostni organi posredujejo zaprosilo iz prvega odstavka tega člena pristojnim pravosodnim organom v svoji državi. Za posredovanje rezultatov o ukrepih državi prosilki je potrebno formalno zaprosilo pravosodnih organov za pravno pomoč. Če je posredovanje rezultatov ukrepov nujno v smislu prvega odstavka tega člena, lahko zaprošeni varnostni organ rezultate po odobritvi pristojnega pravosodnega organa posreduje neposredno varnostnemu organu, ki je zanje zaprosil.

5. člen

Posredovanje informacij brez zaprosila

Varnostni organi pogodbenic si v posameznih primerih brez predhodnega zaprosila posredujejo informacije, ki so lahko za prejemnika pomembne kot pomoč pri obrambi pred konkretnimi grožnjami za javno varnost in red ali pri preprečevanju, odkrivanju in zatiranju kaznivih ravnanj. Za izvajanje izmenjave informacij smiselno veljajo določbe drugega, tretjega in petega odstavka 3. člena te pogodbe.

6. člen Izpopolnjevanje in usposabljanje

Varnostni organi pogodbenic sodelujejo na področju izpopolnjevanja in usposabljanja, tako da še zlasti

a) izmenjujejo učne načrte in učne vsebine,

b) izvajajo skupne seminarje, skupna čezmejna usposabljanja in izmenjujejo predavatelje,

c) vabijo predstavnike druge pogodbenice kot opazovalce na prikaz usposobljenosti in posebne akcije,

d) omogočajo predstavnikom druge pogodbenice udeležbo na izpopolnjevalnih tečajih.

III. poglavje

Posebne oblike policijskega sodelovanja

7. člen

Čezmejno tajno opazovanje in sledenje

(1) Varnostni organi pogodbenice, ki kot del preiskave kaznivega dejanja v svoji državi tajno opazujejo in sledijo osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, za katerega se lahko zahteva izročitev, lahko nadaljujejo tajno opazovanje in sledenje na ozemlju druge pogodbenice, če je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila to odobrila. Odobritev je lahko povezana z dodatnimi pogoji. Na zahtevo pristojnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se tajno opazovanje in sledenje izvaja, je treba to prepustiti uradnim osebam te pogodbenice.

(2) Zaprosilo v skladu s prvim odstavkom tega člena je treba posredovati:

– v Republiki Sloveniji: Ministrstvu za notranje zadeve, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, in

– v Republiki Avstriji: Zveznemu ministrstvu za notranje zadeve, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalističnemu uradu.

(3) Če zaradi posebne nujnosti zadeve druge pogodbenice ni mogoče predhodno zaprositi za izdajo odobritve, se lahko čezmejno tajno opazovanje in sledenje nadaljuje tudi prek državne meje pod pogojem, da se prehod državne meje še med tajnim opazovanjem in sledenjem nemudoma sporoči pristojnemu organu tiste pogodbenice, na katere ozemlju se bo nadaljevalo.

O prestopu meje je treba obvestiti:

– v Republiki Sloveniji Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, če spada v njihovo krajevno pristojnost,

– v Republiki Avstriji Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradiščansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, če spada v njihovo krajevno pristojnost.

Zaprosilo po prvem odstavku tega člena, v katerem je treba navesti razloge, ki so privedli do prestopa državne meje brez predhodne odobritve, je treba naknadno nemudoma posredovati.

Tajno opazovanje in sledenje je treba prekiniti takoj, ko pogodbenica, na katere ozemlju se to izvaja, to zahteva na podlagi sporočila ali zaprosila ali pa če odobritev ni bila pridobljena v roku dvanajstih ur po prestopu državne meje.

(4) Za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja lahko pogodbenica, z odobritvijo druge pogodbenice, uporablja tudi zračna ali vodna plovila.

(5) Tajno opazovanje in sledenje v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena je dovoljeno izključno pod naslednjimi pogoji:

a) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, so dolžne upoštevati določbe tega člena in nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Upoštevati morajo odredbe krajevno pristojnih organov;

b) razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena, morajo imeti uradne osebe med tajnim opazovanjem in sledenjem pri sebi dokument, iz katerega je razvidno, da je bilo dovoljenje pridobljeno;

c) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;

d) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, smejo med izvajanjem le tega nositi svoje službeno orožje, razen če zaprošena pogodbenica temu izrecno nasprotuje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;

e) vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišča ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim časom;

f) uradne osebe, ki izvajajo tajno opazovanje in sledenje, niso pooblaščene, da osebo, ki jo tajno opazujejo in sledijo, ustavijo ali primejo;

g) za vsako tajno opazovanje in sledenje se pogodbenici, na katere ozemlju se je to izvajalo, posreduje poročilo. Pri tem se lahko zahteva tudi osebna prisotnost uradnih oseb, ki so tajno opazovanje in sledenje izvajale;

h) organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki tajno opazovanje in sledenje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vključno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je tajno opazovanje in sledenje izvajalo;

i) tehnična sredstva, potrebna za izvajanje tajnega opazovanja in sledenja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se to izvaja. Tehnična sredstva, ki se uporabljajo za tajno opazovanje in sledenje, je treba navesti v zaprosilu iz prvega odstavka tega člena;

j) uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se uporabljajo. Signalizacijo se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi izvajanja tajnega opazovanja in sledenja.

(6) Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se izvaja brez prostorske omejitve.

8. člen

Čezmejno tajno opazovanje in sledenje v druge namene

(1) Čezmejno tajno opazovanje in sledenje se lahko, če to dovoljuje nacionalno pravo pogodbenic, izvaja tudi zaradi preprečevanja

a) kaznivih dejanj, za katera se lahko zahteva izročitev,

b) priprave konkretnega kaznivega dejanja določene osebe, za katero se lahko zahteva izročitev, ali

c) nastanka kriminalnih združb ali organizirane kriminalitete.

Pri tem se smiselno uporablja 7. člen te pogodbe.

(2) Tajno opazovanje in sledenje po prvem odstavku tega člena je na osnovi predhodne odobritve dopustno le,

a) če ni mogoče dati zahtevka v smislu prvega odstavka 7. člena te pogodbe v okviru postopka preiskovanja in

b) če namena tajnega opazovanja in sledenja ni mogoče doseči z njegovim prevzemom s strani organov druge pogodbenice ali z ustanovitvijo skupnih skupin po 14. členu te pogodbe.

9. člen Čezmejno zasledovanje

(1) Varnostni organi pogodbenice, ki v svoji državi zasledujejo osebo, ki

a) se jo zaloti pri storitvi ali udeležbi pri kaznivem dejanju, za katerega se v drugi pogodbenici lahko zahteva izročitev, ali ki se jo zaradi tega preganja ali

b) je na begu iz pripora ali kazenskega zapora ali pa pred kakim drugim ukrepom odvzema prostosti zaradi kaznivega dejanja, za katero v drugi pogodbenici obstaja možnost izročitve,

so pooblaščeni, da lahko brez predhodne odobritve druge pogodbenice zasledovanje nadaljujejo na državnem ozemlju le-te, če pristojnih organov druge pogodbenice zaradi izredne nujnosti zadeve ni bilo mogoče predhodno obvestiti ali pa niso bili pravočasno na kraju, da bi prevzeli zasledovanje.

(2) Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, takoj vzpostavijo stik s pristojnim organom druge pogodbenice, praviloma že pred prestopom državne meje. Zasledovanje se mora prekiniti takoj, ko to zahteva pogodbenica, na katere ozemlju naj bi se zasledovanje nadaljevalo ali se že nadaljuje. Na zaprosilo uradnih oseb, ki izvajajo zasledovanje, krajevno pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom zasledovano osebo zadržijo, da ugotovijo njeno istovetnost ali ji odvzamejo prostost.

(3) Če ni podana zahteva za prekinitev zasledovanja in če ni mogoče pravočasno vključiti krajevno pristojnih organov, lahko uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, osebo zadržijo skladno z določbami nacionalnega prava druge pogodbenice,

dokler uradne osebe druge pogodbenice, ki se jih nemudoma obvesti, ne ugotovijo njene istovetnosti ali jo primejo.

(4) Zasledovanje se izvaja brez prostorske ali časovne omejitve. Državno mejo se v tem primeru lahko prestopi tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v času njihovega obratovanja.

(5) Zasledovanje se lahko izvaja le pod naslednjimi pogoji:

a) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, so dolžne upoštevati določbe te pogodbe in nacionalno pravo pogodbenice, na katere ozemlju delujejo. Ravnati se morajo v skladu z odredbami krajevno pristojnih organov te pogodbenice;

b) zasledovanje je dovoljeno prek kopenskih, zračnih in vodnih meja;

c) vstopanje v stanovanja in na javno nedostopna zemljišča ni dovoljeno. Vstop v javno dostopne delovne, obratovalne in poslovne prostore je mogoč med njihovim delovnim, obratovalnim in poslovnim časom;

d) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti jasno razpoznavne, npr. po uniformi, posebnih oznakah ali dodatnih napravah na vozilu. Nošenje civilne obleke ob istočasni uporabi civilnega službenega vozila, brez zgoraj omenjenih oznak, ni dovoljeno. Uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, morajo biti vedno sposobne dokazati svojo uradno funkcijo;

e) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje, smejo med izvajanjem le tega nositi svoje službeno orožje. Uporaba orožja je dovoljena samo v silobranu;

f) oseba, ki je zadržana v skladu s tretjim odstavkom tega člena, sme biti pred neposredno privedbo h krajevno pristojnemu organu druge pogodbenice zgolj varnostno pregledana. Med privedbo se lahko uporabijo sredstva za vezanje in vklepanje. Xxxxxx, ki jih ima ta oseba s seboj, smejo biti začasno zasežene do prihoda pristojnih organov druge pogodbenice;

g) uradne osebe, ki izvajajo zasledovanje po določbah prvega odstavka tega člena, se po vsakem zasledovanju nemudoma javijo pri krajevno pristojnih organih druge pogodbenice in o njem poročajo. Na njihovo zahtevo so dolžne zagotoviti svojo prisotnost, dokler niso razjasnjene vse okoliščine zasledovanja. To velja tudi za primere, ko zasledovana oseba ni bila zadržana;

h) organi tiste pogodbenice, iz katere prihajajo uradne osebe, ki zasledovanje izvajajo, na zaprosilo zagotovijo podporo pri naknadnem preiskovanju, vključno s sodnimi postopki pogodbenice, na katere ozemlju se je zasledovanje izvajalo;

i) uporabljena vozila so z vidika oprostitve prometnih prepovedi in prometnih omejitev izenačena z vozili varnostnih organov pogodbenice, na ozemlju katere se uporabljajo. Signalizacijo se lahko uporablja, če je to potrebno zaradi izvajanja zasledovanja;

j) tehnična sredstva, potrebna za izvajanje zasledovanja, se smejo uporabljati v potrebnem obsegu, če je to v skladu z nacionalnim pravom pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje nadaljuje. O uporabljenih tehničnih sredstvih je treba obvestiti pristojne organe druge pogodbenice.

(6) Xxxxx, ki so jo uradne osebe pristojnih organov prijele na podlagi tretjega odstavka tega člena, sme biti ne glede na svoje državljanstvo zadržana zaradi zaslišanja. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe nacionalnega prava. Če oseba nima državljanstva pogodbenice, na katere ozemlju je bila zadržana, jo je treba izpustiti najkasneje šest ur po zadržanju, pri čemer se temu času ne

prištevajo ure med polnočjo in deveto uro, razen če krajevno pristojni organ pred iztekom tega časovnega roka prejme zaprosilo za začasno pridržanje zaradi izročitve. Določbe nacionalnega prava, ki omogočajo odreditev pripora ali začasnega pridržanja zaradi drugih razlogov, ostanejo nespremenjeno v veljavi.

(7) V primeru čezmejnega zasledovanja se obvesti

– v Republiki Sloveniji: Policijsko upravo Kranj ali Policijsko upravo Slovenj Gradec ali Policijsko upravo Celje ali Policijsko upravo Maribor ali Policijsko upravo Murska Sobota, če spada v njihovo krajevno pristojnost,

– v Republiki Avstriji: Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Gradiščansko ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Koroško ali Varnostno direkcijo za Zvezno deželo Štajersko, če spada v njihovo krajevno pristojnost.

Navedeni organi o tem nemudoma obvestijo svojo nacionalno centralno službo.

10. člen

Čezmejno zasledovanje v druge namene

(1) Zasledovanje je dopustno tudi, če se je oseba izognila policijski ali carinski kontroli v oddaljenosti največ 30 km od državne meje in pri tem ni upoštevala nedvoumnih znakov ustavljanja in bi posledično zaradi tega prišlo do ogrožanja javne varnosti.

(2) Za zasledovanje po tem členu se smiselno uporablja 9. člen te pogodbe.

(3) Zasledovanje se tudi prekine, če pristojni organ pogodbenice, na katere ozemlju se zasledovanje izvaja, to zahteva, ali pa bi nadaljevanje zasledovanja vodilo do konkretnega ogrožanja življenja in zdravja zasledovane osebe ali tretjih in bi to ogrožanje bilo v očitnem nesorazmerju z nevarnostjo, ki jo je treba preprečiti.

11. člen Kontrolirana pošiljka

(1) Na zahtevo pogodbenice prosilke lahko zaprošena pogodbenica dovoli kontrolirani uvoz na svoje ozemlje, kontrolirani tranzit ali kontrolirani izvoz, še zlasti pri nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami, orožjem, razstrelivom, ponarejenim denarjem, ukradenim blagom ter pri prikrivanju in pranju denarja, če bi bilo razkrivanje naročnikov in drugih soudeležencev ali odkrivanje razdeljevalnih poti po mnenju pogodbenice prosilke drugače neuspešno ali bistveno oteženo. Kontrolirano pošiljko se lahko po dogovoru med pogodbenicama prestreže in izroči v nadaljnji prevoz, tako da ostane nedotaknjena, da se jo odstrani ali pa v celoti ali delno nadomesti. Če blago predstavlja nesprejemljivo tveganje za osebe, ki sodelujejo pri njegovem prevozu, ali ogrožanje javne varnosti, zaprošena pogodbenica kontrolirano pošiljko omeji ali zavrne.

(2) Da bi se preprečila prekinitev kontrole, zaprošena pogodbenica prevzame kontrolo pošiljke ob prehodu državne meje. Med nadaljnjim prevozom zagotavlja njen stalni nadzor, in sicer v obliki, ki ob vsakem času omogoča prijetje storilcev ali zaseg blaga. Uradne osebe pogodbenice prosilke lahko v dogovoru z zaprošeno pogodbenico kontrolirano pošiljko po njenem prevzemu še naprej spremljajo skupaj z uradnimi osebami zaprošene pogodbenice, ki so pošiljko prevzele, vendar brez izvajanja uradnih pooblastil. Pri tem so vezane na določbe tega člena in nacionalno pravo zaprošene pogodbenice in so dolžne upoštevati odredbe organov zaprošene pogodbenice.

(3) Zaprosilom za kontrolirane pošiljke, ki se začnejo ali nadaljujejo v državi, ki ni podpisnica te pogodbe, se ugodi le, če je zagotovljeno, da ta država izpolnjuje pogoje po prvem in drugem stavku drugega odstavka tega člena.

(4) Pri izvajanju kontrolirane pošiljke veljajo smiselno določbe točk c, d, e, h, i in j petega odstavka 7. člena te pogodbe.

(5) Zaprosila po prvem odstavku tega člena se naslovi

v Republiki Sloveniji na Ministrstvo za notranje zadeve, Generalno policijsko upravo,

Upravo kriminalistične policije

v Republiki Avstriji na Zvezno notranje ministrstvo, Generalno direkcijo za javno varnost, Zvezni kriminalistični urad, v primerih kontroliranega izvoza pa na državno tožilstvo, v čigar uradnem okrožju se začne zadevni prevoz, ob istočasnem obvestilu Zveznemu notranjemu ministrstvu, Generalni direkciji za javno varnost, Zveznemu kriminalističnemu uradu.

12. člen

Tajno delovanje zaradi preiskovanja kaznivih dejanj

(1) Na podlagi predhodno posredovanega zaprosila pogodbenice lahko druga pogodbenica za preiskovanje kaznivih dejanj dovoli tajno delovanje uradnih oseb pogodbenice prosilke, ki jim je bila spremenjena istovetnost (tajni delavci), na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice, če obstajajo zadostni razlogi za sum, da gre za kaznivo dejanje, za katero je po nacionalnem pravu dopustno delovanje tajnih delavcev. Izdana odobritev velja za celotno državno ozemlje. Pogodbenica prosilka posreduje takšno zaprosilo le, če bi bilo preiskovanje dejanskega stanja brez načrtovanih preiskovalnih ukrepov neuspešno ali bistveno oteženo.

(2) Preiskave na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice se omejujejo na posamezne, časovno omejene akcije. Tajno delovanje se lahko odobri za dobo do enega meseca z možnostjo vsakokratnega podaljšanja za dobo enega meseca. Priprava takšnih akcij poteka na podlagi tesnega usklajevanja med udeleženimi organi zaprošene pogodbenice in pogodbenice prosilke. Za vodenje teh akcij je pristojna uradna oseba zaprošene pogodbenice. Delovanje uradnih oseb pogodbenice prosilke velja kot delovanje zaprošene pogodbenice. Na zahtevo zaprošene pogodbenice se preiskave končajo.

(3) Pogoje za delovanje tajnih delavcev, v katerih poteka takšno tajno delovanje, in možnost uporabe rezultatov preiskave določi zaprošena pogodbenica ob upoštevanju svojega nacionalnega prava. Zaprošena pogodbenica o tem obvesti pogodbenico prosilko.

(4) Zaprošena pogodbenica zagotovi potrebno kadrovsko, logistično in tehnično pomoč ter sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito uradnih oseb pogodbenice prosilke med njihovim delovanjem na državnem ozemlju zaprošene pogodbenice.

(5) Zaprosilo se naslovi na nacionalno centralno službo ali na organ, pristojen za izdajo odobritve, ob istočasnem obvestilu nacionalne centralne službe. Pogodbenici si izmenjata podatke o organih, pristojnih za izdajanje odobritve .

(6) O izvedbi in rezultatih delovanja tajnih delavcev se nemudoma pisno obvesti pristojne organe pogodbenice, na katere državnem ozemlju so delovali.

(7) Pogodbenici lahko izmenjujeta tajne delavce, ki delujejo po nalogu in pod vodstvom pristojnega organa pogodbenice prosilke.

13. člen

Tajno delovanje za preprečevanje kaznivih dejanj

(1) Če to dopušča nacionalno pravo, se lahko tajno delovanje za preprečevanje kaznivih dejanj, za katere se lahko zahteva izročitev, izvaja na državnem ozemlju druge pogodbenice, če je ta na podlagi predhodno posredovanega zaprosila soglašala s čezmejnim tajnim delovanjem.

(2) Pri izvajanju tega ukrepa se smiselno uporablja 12. člen te pogodbe.

14. člen

Skupne kontrolne, tajno opazovalne in preiskovalne skupine;

čezmejne iskalne akcije

(1) Za boljše sodelovanje pristojni organi pogodbenic po potrebi oblikujejo mešane analitične in druge delovne skupine ter kontrolne, tajno opazovalne in preiskovalne skupine, v katerih imajo uradne osebe ene pogodbenice ob delovanju na državnem ozemlju druge pogodbenice le svetovalno in podporno vlogo in ne smejo samostojno izvajati uradnih pooblastil.

(2) Pristojni organi pogodbenic na mejnih območjih po drugem odstavku 1. člena te pogodbe sodelujejo pri čezmejnih iskalnih akcijah pobeglih storilcev kaznivih dejanj. V primerih nadregionalnega pomena sodelujejo nacionalne centralne službe.

15. člen

Napotitev uradnikov za zveze

(1) Pogodbenica lahko z odobritvijo centralne službe druge pogodbenice v njene varnostne organe napoti uradnike za zvezo.

(2) Uradniki za zvezo imajo podporno in svetovalno vlogo in ne smejo samostojno izvajati uradnih pooblastil. Posredujejo informacije in opravljajo svoje naloge v okviru navodil države pošiljateljice ob upoštevanju zaprosil države prejemnice.

(3) Uradniki za zvezo, napoteni v državo, ki ni podpisnica te pogodbe, lahko ob vzajemni odobritvi centralnih služb skrbijo tudi za interese druge pogodbenice.

16. člen

Mešane patrulje vzdolž skupne državne meje

(1) Za obrambo pred grožnjami za javno varnost, zatiranja kaznivih ravnanj in varovanja državne meje lahko varnostni organi pogodbenic v oddaljenosti do 10 km vzdolž državne meje izvajajo mešano patruljiranje.

(2) Pri opravljanju mešanega patruljiranja so tudi uradne osebe druge pogodbenice pooblaščene, da ugotavljajo istovetnost oseb in jih, če se skušajo izogniti kontroli, zaustavijo skladno z določbami nacionalnega prava.

(3) Druge prisilne ukrepe izvajajo uradne osebe tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju se izvajajo ukrepi, razen v primeru, če bi bil uspeh uradnega dejanja brez posega uradnih oseb te pogodbenice ogrožen ali bistveno otežen.

(4) Pri izvajanju uradnih dejanj velja nacionalno pravo tiste pogodbenice, na katere državnem ozemlju uradne osebe delujejo.

17. člen

Pomoč pri dogodkih večjega pomena

(1) Varnostni organi si lahko medsebojno pomagajo pri javnih zbiranjih in podobnih dogodkih večjega pomena, ki lahko ogrozijo varnost druge pogodbenice, in sicer:

− s hitrim medsebojnim obveščanjem;

− z izvajanjem medsebojno usklajenih policijskih ukrepov;

− z zagotavljanjem strokovnjakov in opreme.

18. člen

Uporaba zračnih in vodnih plovil

(1) Za delovanje v okviru te pogodbe je mogoče uporabiti tudi vodna plovila in z odobritvijo pristojnih varnostnih organov tudi zračna plovila.

(2) Pri uporabi zračnih plovil varnostnih organov je dovoljeno odstopanje od določb glede kontroliranega zračnega prostora in omejitev zračnega prostora, če je to potrebno za izpolnitev nalog v skladu s prvim odstavkom tega člena in ob upoštevanju javne varnosti in reda ter varnosti zračnega prometa. Odstopanja od pravil obnašanja v zračnem prostoru so dovoljena le, če je to nujno potrebno za izvršitev uradnih nalog. Vsaka pogodbenica dovoli, da zračna plovila, ki se v skladu s prvim odstavkom tega člena uporabijo z območja druge države, smejo pristajati in vzletati zunaj letališč in dovoljenih pristajalnih stez.

(3) Pristojni službi za varnost letenja je treba po možnosti pred, najkasneje pa takoj med uporabo zračnega plovila v skladu s prvim odstavkom tega člena nemudoma posredovati čim bolj natančne podatke o vrsti in oznaki zračnega plovila, o posadki, tovoru, času vzleta, predvideni poti in kraju pristanka. Načrt poleta mora vsebovati sklic na to pogodbo.

(4) Zračna plovila morajo biti v izvorni državi registrirana za vsakokratni namen letenja.

(5) Pri uporabi vodnih plovil so uradne osebe oproščene upoštevanja prometnih pravil za notranjo plovbo v istem obsegu kot uradne osebe varnostnih organov pogodbenice, na katere ozemlju se nahajajo. Pooblaščene so, da uporabljajo dnevne oz. nočne oznake, če je to nujno potrebno za izvršitev nalog po prvem odstavku tega člena in pri tem ni ogrožena varnost ladijskega prometa in oseb.

IV. poglavje Prometnopolicijsko sodelovanje

19. člen

Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu

(1) Prometnopolicijsko sodelovanje v smislu te pogodbe obsega predvsem:

a) vzajemno informiranje o okoliščinah, pomembnih za cestni promet, kot so gostota prometa, prometne motnje, vplivi izrednih vremenskih razmer, in ukrepih, kot so ukrepi za usmerjanje in omejevanje prometa, ki se izvajajo v interesu nemotenega prometa in zaradi olajšanja čezmejnega prometa motornih vozil;

b) vzajemno informiranje o izkušnjah, pridobljenih v sklopu prometnopolicijskega dela;

c) izmenjava izkušenj na področju varnosti cestnega prometa.

(2) Medsebojno obveščanje poteka v primerih po točki a prvega odstavka tega člena ustno ali pisno, v primerih po točkah b in c prvega odstavka tega člena pa načeloma pisno.

20. člen

Izvajanje prometnopolicijskega sodelovanja

(1) V zadevah prometnopolicijskega sodelovanja potekata medsebojno obveščanje in vsa pisna korespondenca med nacionalnima centralnima službama.

(2) V primerih točke a prvega odstavka 19. člena te pogodbe poteka medsebojno obveščanje tudi med drugimi pristojnimi organi pogodbenic; pogodbenici se bosta obvestili o teh organih in službah.

V. poglavje

Skupne kontaktne službe

21. člen

Sodelovanje v skupnih kontaktnih službah

(1) Zaradi olajšanja izmenjave informacij in sodelovanja med varnostnimi organi pogodbenic se lahko ustanovijo skupne kontaktne službe.

(2) V skupnih kontaktnih službah uradniki varnostnih organov obeh pogodbenic prostorsko neposredno sodelujejo v okviru svojih pristojnosti zaradi izmenjave informacij, njihove analize in nadaljnjega posredovanja ter sodelovanja z zagotavljanjem pomoči pri koordinaciji čezmejnega sodelovanja po tej pogodbi, in to ne glede na službene stike in izmenjavo informacij prek nacionalnih centralnih služb.

(3) Zagotavljanje pomoči lahko obsega tudi pripravo in sodelovanje pri prevzemu ali predaji tujcev na podlagi sporazumov, sklenjenih med pogodbenicama.

(4) Skupne kontaktne službe niso pristojne za samostojno izvajanje operativnih akcij. Za uradne osebe v skupnih kontaktnih službah veljajo navodila in disciplinski predpisi njihovih domačih organov.

(5) Pogodbenici se lahko dogovorita, da v skupni kontaktni službi sodelujejo tudi uradne osebe države, ki ni podpisnica te pogodbe.

(6) Ustanovitev skupne kontaktne službe ter načini sodelovanja in razdelitev stroškov se uredijo v ločenih dogovorih.

VI. poglavje

Varstvo podatkov

22. člen Načelo

Če v nadaljevanju ni določeno drugače, se osebni podatki, posredovani na podlagi te pogodbe, obdelujejo skladno z namenom, zaradi katerega so bili posredovani, pod pogoji, ki jih določi služba, ki posreduje podatke, in po predpisih, ki v državi prejemnici veljajo za obdelavo in hrambo osebnih podatkov.

23. člen Namenska vezanost

(1) Osebne podatke, ki se posredujejo na podlagi te pogodbe, sme prejemnik le z odobritvijo službe, ki je te podatke posredovala, uporabiti v namene, ki so drugačni od namena, zaradi katerega so bili posredovani. Za dopustnost izdaje takšne odobritve veljajo določbe nacionalnega prava pogodbenice, ki podatke posreduje.

(2) Osebni podatki, ki so bili posredovani zaradi zaščite pred grožnjami za javno varnost ali zaradi preprečevanja kaznivih dejanj, se lahko uporabijo za pregon hujših kaznivih dejanj tudi brez odobritve službe, ki jih je posredovala. Prav tako se smejo osebni podatki, ki so bili posredovani z namenom kazenskega pregona, zaradi preprečevanja hujših kaznivih dejanj in zaradi zaščite pred večjimi grožnjami za javno varnost obdelati brez odobritve pogodbenice, ki jih je posredovala.

24. člen Uničenje

(1) Osebne podatke, posredovane na podlagi te pogodbe, se uniči, če

a) se posredovani podatki izkažejo za nepravilne;

b) služba, ki je posredovala podatke, prejemniku sporoči, da je bilo njihovo zbiranje ali posredovanje nezakonito;

c) se izkaže, da se podatki ne potrebujejo ali ne potrebujejo več za izpolnitev zadevne naloge, razen v primeru, da obstaja izrecno pooblastilo za obdelovanje podatkov v druge namene.

(2) Služba, ki je osebne podatke posredovala, prejemniku sporoči morebitne posebne roke hrambe, ki jih je prejemnik dolžan upoštevati.

25. člen Obveščanje

(1) Na zaprosilo službe, ki je posredovala osebne podatke, prejemnik posreduje informacije o vsaki obdelavi posredovanih osebnih podatkov.

(2) Če služba, ki je posredovala osebne podatke, ugotovi, da so ti podatki nepravilni ali da jih je treba zaradi nezakonite obdelave popraviti ali uničiti, mora o tem nemudoma obvestiti njihovega prejemnika.

(3) Če prejemnik ugotovi nezakonito obdelavo posredovanih osebnih podatkov, mora o tem prav tako nemudoma obvestiti službo, ki mu je te podatke posredovala.

26. člen Evidentiranje

(1) Služba, ki posreduje osebne podatke, in njihov prejemnik sta dolžna zabeležiti vsaj razlog njihovega posredovanja, vsebino, službo, ki jih je prejela, in čas posredovanja.

(2) Zapisi se hranijo najmanj tri leta.

(3) Podatke iz zapisov se lahko uporablja izključno za kontrolo upoštevanja veljavnih predpisov o varstvu podatkov.

27. člen

Xxxxxxxx pri zahtevkih za posredovanje informacij, popravljanje ali uničenje

(1) Pravica osebe, da na podlagi vloženega zahtevka dobi informacijo o tem, kateri njeni podatki so bili v obdelavi, ali doseže njihov popravek ali uničenje, se ravna po nacionalnem pravu pogodbenice, v kateri je bil vložen takšen zahtevek.

(2) Pred odločanjem o takšnem zahtevku mora prejemnik službi, ki je posredovala osebne podatke, dati možnost, da izrazi svoje stališče.

28. člen Varovanje tajnosti

Pogodbenica, ki prejme podatke na podlagi te pogodbe, zanje zagotavlja enakovredno varovanje tajnosti kot pogodbenica, ki jih je posredovala.

VII. poglavje Pravna razmerja

29. člen

Pravice in pooblastila uradnikov organov druge pogodbenice

(1) Če uradne osebe v okviru sodelovanja po tej pogodbi opravljajo naloge na državnem ozemlju druge pogodbenice, nimajo uradnih pooblastil, če ta pogodba ne določa drugače. Pri izvajanju vseh ukrepov morajo upoštevati nacionalno pravo druge pogodbenice. Uradniki pa so pooblaščeni, da:

a) nosijo uniformo in svoje službeno orožje ter druga prisilna sredstva, razen če druga pogodbenica v posameznem primeru sporoči, da tega ne dovoljuje oziroma da to dovoljuje le pod določenimi pogoji;

b) uporabijo službeno orožje le v silobranu in skrajni sili;

c) s službeno izkaznico, opremljeno s fotografijo in podpisom vstopijo na državno ozemlje druge pogodbenice in se na njem zadržujejo toliko časa, kot je potrebno za izvršitev naloge po tej pogodbi;

d) pri čezmejnem delovanju uporabljajo službena motorna vozila;

e) na državnem ozemlju druge pogodbenice uporabljajo tehnična sredstva, ki so potrebna za izvedbo ukrepov po tej pogodbi in so dopustna v skladu z nacionalnim pravom te pogodbenice.

(2) Če je to potrebno za izpolnjevanje nalog po tej pogodbi, lahko uradne osebe državno mejo prestopijo tudi zunaj mejnih prehodov in ne le v času njihovega obratovanja.

(3) Uradne osebe so pri čezmejnem izvajanju nalog dolžne upoštevati cestnoprometne predpise kot uradne osebe pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.

30. člen Službena razmerja

Za uradne osebe pogodbenic glede njihovega delovnega in zaposlitvenega razmerja ter z vidika disciplinskega prava veljajo predpisi njihovega nacionalnega prava.

31. člen Odgovornost

(1) Če uradne osebe pogodbenice med izvrševanjem te pogodbe na državnem ozemlju druge pogodbenice povzročijo škodo, ta druga pogodbenica odgovarja nasproti oškodovanim tretjim osebam pod enakimi pogoji in v enakem obsegu, kot če bi to škodo povzročile njene lastne stvarno in krajevno pristojne uradne osebe.

(2) Pogodbenici, ki nadomesti škodo oškodovancem ali njihovim pravnim naslednikom, to odškodnino povrne druga pogodbenica, razen v primeru, če je do ukrepanja prišlo na podlagi zaprosila prve pogodbenice. Pri škodah, ki gredo v breme pogodbenic, se pogodbenici odrečeta uveljavljanju odškodnine, razen v primeru, če so uradne osebe to škodo povzročile namerno ali iz hude malomarnosti.

32. člen

Pravni status uradnih oseb na področju kazenskega prava

Uradne osebe, ki po tej pogodbi delujejo na državnem ozemlju druge pogodbenice, so glede kaznivih dejanj, ki jih storijo same ali pa so storjena proti njim, izenačene z uradnimi osebami pogodbenice, na katere državnem ozemlju delujejo.

VIII. poglavje Vključitev carinskih organov

33. člen Pooblastila carinskih organov

(1) V kolikor carinski organi pogodbenic opravljajo policijske naloge, predvsem v zvezi s prepovedjo in omejitvijo trgovanja in prometa z blagom, ki so jim bile prenesene po nacionalnem pravu, so po tej pogodbi izenačeni z varnostnimi organi pogodbenic. V tem primeru poteka sodelovanje po tej pogodbi neposredno med pristojnimi carinskimi in varnostnimi organi.

(2) Če so bile naloge nadzora državne meje, ki jih sicer opravljajo varnostni organi, prenesene na carinske organe pogodbenic, se lahko te organe vključi tudi v izvajanje mešanega patruljiranja po 16. členu te pogodbe.

IX. poglavje

Končne določbe

34. člen Ureditev odstopanj

Če katera od pogodbenic meni, da lahko izpolnitev zaprosila ali izvedba sodelovanja po tej pogodbi omeji njeno suverenost, ogrozi njeno lastno varnost ali druge pomembne interese ali pa pomeni kršitev njenega nacionalnega prava, drugi pogodbenici sporoči, da v celoti ali delno zavrača sodelovanje ali da ga pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev.

35. člen

Izvedbeni dogovori in spremembe ter srečanja strokovnjakov

Vsaka pogodbenica lahko zahteva srečanje predstavnikov pogodbenic z namenom urejanja podrobnosti za izvajanje po tej pogodbi predvidenih oblik sodelovanja, reševanja vprašanj v zvezi z izvajanjem te pogodbe in izoblikovanja predlogov glede nadaljnjega razvoja sodelovanja.

36. člen Reševanje sporov

Morebitni spori, ki bi lahko nastali pri izvajanju in razlagi te pogodbe in jih ne bi bilo mogoče rešiti s posvetovanjem centralnih služb, se rešujejo po diplomatski poti.

37. člen Stroški

Vsaka pogodbenica sama krije stroške njenih organov, ki nastanejo z izvajanjem te pogodbe.

38. člen

Razmerje do drugih ureditev

(1) Ta pogodba v ničemer ne spreminja veljavnosti drugih dvo - ali večstranskih sporazumov pogodbenic.

(2) Ureditev mednarodnega sodelovanja na področju zatiranja kriminalitete v okviru nacionalnih centralnih služb, predvsem v okviru Mednarodne organizacije kriminalistične policije (IKPO-Interpol), se s to pogodbo dopolnjuje.

(3) Ko bo Sporazum z dne 19. junija 1990 o izvajanju Sporazuma iz Schengena z dne 14. junija 1985 o postopni ukinitvi kontrol na skupnih mejah veljal tudi v razmerju med obema pogodbenicama, bo ta pogodba veljala kot dopolnitev.

39. člen

Pridržek domačega prava v davčnih in carinskih zadevah

(1) Ta pogodba se ne uporablja za kazenske zadeve s področja dajatev, davkov, carin in deviz.

(2) Informacij, pridobljenih v okviru sodelovanja po tej pogodbi, se ne sme uporabljati za odmerjanje dajatev, davkov in carin ter v kazenskih zadevah s področja dajatev, davkov, carin in deviz, razen če je zaprošena država te informacije posredovala za takšen postopek.

40. člen Uveljavitev in odpoved

(1) Ta pogodba začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, ko sta se pogodbenici po diplomatski poti pisno obvestili o izpolnitvi notranjepravnih pogojev za začetek veljave.

(2) Z uveljavitvijo te pogodbe preneha veljati Dogovor med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije in Zveznim notranjim ministrom Republike Avstrije z dne 23. junija 1995 o sodelovanju na področju boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, mednarodni nedovoljeni trgovini z mamili in mednarodnemu terorizmu.

(3) Pogodba se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica jo lahko po diplomatski poti kadarkoli pisno odpove. Pogodba preneha veljati šest mesecev po prejemu njene odpovedi.

(4) Registracijo pogodbe pri Generalnem sekretariatu Združenih narodov, skladno s

102. členom Ustanovne listine Združenih narodov, opravi avstrijska stran.

V Brdo, dne 28.10.2003 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in nemškem jeziku, pri

čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za Republiko Slovenijo:

Bohinc

Za Republiko Avstrijo:

Strasser