SPLOŠNI POGODBENI POGOJI

za izvajanje tržne distribucije na omrežju Energetike Ljubljana na območju Občine Grosuplje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (vsebina akta)

(1) Ta akt ureja in dopolnjuje pogodbena razmerja med odjemalci in izvajalcem tržne distribucije zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: ITD) na območju Občine Grosuplje ter ureja obratovanje in vodenje sistema za tržno distribucijo zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistem za tržno distribucijo).

(2) S tem aktom se določa zlasti:

- opredelitev sistema za tržno distribucijo;

- tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistema za tržno distribucijo z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe oziroma dobave z zemeljskim plinom;

- pogoji za priključitev na sistem za tržno distribucijo in način priključitve na sistem za tržno distribucijo;

- splošne pogoje za oskrbo oziroma dobavo in odjem zemeljskega plina iz sistema za tržno distribucijo (obračunavanje, merjenje, določitev dobavljenih količin, način plačil, …)

(3) S tem aktom se določajo vloge ITD, uporabnikov sistema za tržno distribucijo oziroma končnih odjemalcev zemeljskega plina in drugih oseb, ki so vključene v izvajanje tržne distribucije zemeljskega plina, oziroma izvajajo projektiranje, gradnjo ter vzdrževanje sistema za tržno distribucijo.

2. člen (obseg uporabe akta)

Ta akt se uporablja za vsa pravna razmerja v zvezi z izvajanjem tržne distribucije, ki jo izvaja IDT na

območju Občine Grosuplje.

3. člen (pomen izrazov)

(1) Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen:

- cenik tržne distribucije je Cenik in metodologija spreminjanja cen Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. za tržno distribucijo zemeljskega plina v Občini Grosuplje in je objavljen na spletni strani ITD

- distribucijski plinovod pomeni plinovod, po katerem poteka dobava od skladišča za utekočinjeni zemeljski plin do priključnega mesta na omrežju

- dnevno merjeni pomeni, da se predana količina zemeljskega plina meri dnevno

- dobava zemeljskega plina (oskrba z zemeljskim plinom) pomeni prodajo odjemalcem (pojma

»dobava zemeljskega plina« in »oskrba z zemeljskim plinom« pa se uporabljata enakovredno v smislu pomena iz te alineje)

- energija je v enoti (kWh) izražena toplotna energija, ki se sprosti pri zgorevanju zemeljskega plina in se izračuna na podlagi količine in kurilnosti zemeljskega plina

- glavna plinska zaporna pipa je zaporni element na koncu priključka stavbe, s katerim zapremo dobavo zemeljskega plina za eno ali več stavb oziroma objektov

- gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje opravljanje gospodarske, trgovske ali poklicne dejavnosti

- imetnik soglasja za priključitev je odjemalec sistema, v korist katerega je bilo izdano soglasje za priključitev na sistem za tržno distribucijo

- kurilnost pomeni zgornjo kurilnost ali zgornjo kalorično vrednost zemeljskega plina, to je množina toplote, ki se sprosti pri popolnem zgorevanju zemeljskega plina z zrakom, kjer voda popolnoma kondenzira. Podaja se v enoti kWh/m3 pri temperaturi zgorevanja 25°C in pri temperaturi zemeljskega plina 0 °C ter pri standardnem tlaku 1,01325 bar

- lastnik odjemnega mesta je lastnik stavbe oziroma objekta, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto (v tem aktu je lastnik odjemnega mesta označen tudi zgolj kot »lastnik«, pojma

»stavba« in »objekt« pa se uporabljata enakovredno v smislu pomena iz te alineje)

- mali poslovni odjemalec je negospodinjski odjemalec zemeljskega plina, katerega predvidena povprečna letna poraba ne presega 10.000 Sm3 oziroma ekvivalentne vrednosti energije izražene v kWh

- merilna oprema je plinomer, korektor, tarifna spominska enota; v tema aktu se za merilno opremo uporablja tudi splošen izraz »merilna naprava«

- nesorazmerni stroški pomenijo del celotnih stroškov, ki jih v zvezi s priključitvijo na sistem za tržno distribucijo krije odjemalec sistema, in sicer v takšni višini, ki zagotavlja ekonomsko upravičenost investicije v nov priključek ali povečanje zmogljivosti ali povečanje obsega obstoječega sistema ali kombinacijo navedenega za navedeno priključitev, pri čemer se upošteva predviden obseg uporabe

- normni kubični meter (Nm3) je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C

- notranja plinska napeljava je napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno plinskih trošil oziroma odvoda dimnih plinov

- nujna oskrba je oskrba z zemeljskim plinom, do katere je na podlagi EZ-1 in tega akta upravičen ranljivi odjemalec

- odjemalec pomeni končnega odjemalca zemeljskega plina, ki kupuje zemeljski plin za svojo lastno rabo

- odjemno mesto pomeni mesto na sistemu za tržno distribucijo, kjer odjemalec odjema zemeljski plin, ali mesto, na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja količin zemeljskega plina za odjemalca

- odjemna skupina je skupina, v katero ITD razvrsti posamezno odjemno mesto odjemalca glede na letno predvideno dobavljeno količino (Cenik oskrbe iz cenika tržne distribucije)

- odorizacija pomeni dodajanje odorirnega sredstva zemeljskemu plinu, s čimer se doseže, da zemeljski plin dobi značilen in prepoznaven vonj

- pogodba o oskrbi je pogodba, s katero se uredi odnos med ITD in odjemalcem v zvezi z dobavo oziroma oskrbo zemeljskega plina, ki vedno vključuje tudi izvajanje meritev

- pogodbena distribucijska zmogljivost pomeni zmogljivost v kWh/dan, ki jo je ITD v skladu s pogodbo o oskrbi dodelil odjemalcu

- priključek pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega plinovoda in odjemnega mesta ter se začne na priključnem mestu na omrežju in konča s priključnim mestom odjemalca neposredno za glavno plinsko zaporno pipo

- priključno mesto na omrežju pomeni točko na sistemu za tržno distribucijo, kjer je oziroma bo priključen priključek odjemalca

- priključno mesto odjemalca pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, gledano iz smeri sistema za tržno distribucijo proti odjemalcu, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava odjemalca

- ranljivi odjemalec je gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje

- standardni kubični meter (Sm3) je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bara in 15 °C

- tarifa pomeni strukturirani seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun dobave z zemeljskim plinom in drugih prihodkov iz naslova opravljana izvajanja meritev in ostalih storitev ITD

- tarifna postavka je znesek na obračunsko enoto

- tehnična zmogljivost pomeni največjo možno zmogljivost plinovoda

- tehnične zahteve so zahteve, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju distribucijskih plinovodov, priključkov, notranjih plinskih napeljav ter drugih delov sistema za tržno distribucijo. Tehnične zahteve so dostopne na spletni strani ITD

- varovalni pas je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi oziroma skladno z vsakokratno veljavno zakonodajo s področja energetike. V varovalnem pasu se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja sistema za tržno distribucijo, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov sistema za tržno distribucijo glede na njihovo vrsto in namen.

- volumen v Nm3 je z merilno napravo s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina pri normalnem referenčnem stanju ali izmerjena količina zemeljskega plina, preračunana na normalno referenčno stanje

- zaplinjanje oziroma uplinjanje pomeni zapolnitev plinovoda, notranje plinske napeljave, plinskih postrojenj z zemeljskim plinom.

(2) Za izraze, ki v tem aktu niso opredeljeni, se uporablja pomen, kot ga določa EZ-1.

II. OPREDELITEV SISTEMA ZA TRŽNO DISTRIBUCIJO

1. Opredelitev sistema za tržno distribucijo

4. člen

(opredelitev sistema za tržno distribucijo)

(1) Sistem za tržno distribucijo je distribucijski sistem, po katerem se izvaja tržna distribucija in obsega naprave od skladišča za utekočinjeni zemeljski plin do priključnega mesta končnega odjemalca ter vse objekte in naprave, s katerimi se opravlja sistem za tržno distribucijo.

(2) Sistem za tržno distribucijo sestavljajo:

- skladišče za utekočinjeni zemeljski plin,

- distribucijski plinovodi in priključki, vključno s fitingi (reducirni kosi, T-kosi idr.), armaturami (zaporni elementi, sifoni idr.), raznimi konstrukcijami (razdelilni kosi, lovilniki delcev idr.),

- elementi katodne zaščite (anodno ležišče, merilna mesta, kabelski razvod in naprave idr.),

- odorirne naprave,

- regulacijske, merilne in merilno regulacijske postaje,

- objekti in naprave (merilne naprave, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji idr.) potrebne za delovanje sistema za tržno distribucijo.

(3) Sestavni del sistema za tržno distribucijo so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.

(4) Meja med sistemom za tržno distribucijo in notranjo plinsko napeljavo pomeni točko na koncu priključka neposredno za glavno plinsko zaporno pipo, kjer je oziroma bo priključena notranja plinska napeljava odjemalca.

2. Pravni status sistema za tržno distribucijo

5. člen

(lastništvo sistema za tržno distribucijo)

(1) IDT je lastnik sistema za tržno distribucijo, razen skladišča za utekočinjeni zemeljski plin.

(2) Priključki, kot del sistema za tržno distribucijo, so v lasti ITD ali lastnika stavbe za katero je priključek zgrajen.

III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE SISTEMA ZA TRŽNO DISTRIBUCIJO

Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE DOBAVE Z ZEMELJSKIM PLINOM

1. Zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja sistema za tržno distribucijo.

6. člen (splošne obveznosti ITD)

(1) ITD zagotavlja varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje sistema za tržno distribucijo z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem sistema in druge opreme, s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad sistemom ter nadziranjem vseh posegov v varovalnem pasu distribucijskih plinovodov, skladno z vsakokrat veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo.

(2) Ne glede na druge določbe tega akta ITD izvede vse potrebne organizacijske in druge ukrepe, da omogoči čim hitrejše ugotavljanje motenj v obratovanju sistema, njihovo odpravo in ukrepe za obratovanje do odprave motenj. ITD svojo organiziranost in delovanje opravlja tako, da lahko neprekinjeno sprejema prijave odjemalcev o motnjah obratovanja sistema.

(3)ITD je dolžan pri opravljanju svoje dejavnosti s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti obratovanja sistema.

7. člen

(izvajanje aktivnosti za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja)

Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja sistema je ITD dolžan izvajati naslednje aktivnosti:

- vzdrževanje distribucijskega plinovoda;

- redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, adaptacije in rekonstrukcije distribucijskega plinovoda;

- zaščito distribucijskega plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

- sistemsko kontrolo sistema za tržno distribucijo;

- nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskih plinovodov, skladno z vsakokrat veljavnimi pogoji ter posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih skladno z določbami EZ-1 predpiše minister, pristojen za energijo;

- servisiranje naprav in opreme.

8. člen (obveznosti odjemalcev)

(1) Odjemalci sistema so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja neprestano skrbeti za največjo mero varnosti energetskih objektov, naprav in napeljav.

(2) Odjemalci so dolžni enkrat letno izvesti kontrolni vizualni pregled notranje plinske napeljave, skladno s kontrolnim listom, ki je na voljo na spletni strani in sedežu ITD. Pregled lahko po naročilu odjemalca izvede tudi pooblaščen izvajalec.

(3) ITD s priključitvijo notranje plinske napeljave odjemalcev na sistem za tržno distribucijo ne

prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje te napeljave.

(4) Odjemalec je dolžan zagotoviti ITD za izvrševanje obveznosti ITD prost dostop do priključkov, regulatorjev tlaka, plinomerov oziroma merilnih naprav, korektorjev in plinskih filtrov, s katerimi upravlja ITD.

(5) Odjemalec, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih del, motenj na odjemnem mestu ali drugih razlogov ne more izvrševati pravic dostopa do sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti ITD.

(6) Odjemalec mora zagotoviti, da se notranja plinska napeljava uporablja na način, da niso možne motnje na drugih notranjih plinskih napeljavah in da ni motečih posledic za naprave ITD.

(7) Odjemalec mora v primeru ugotovljenih poškodb, okvar ali netesnosti priključka, distribucijskega plinovoda ali naprav iz tega člena (plinomer, korektor, regulator tlaka, oziroma merilne naprave itd.) takoj obvestiti ITD.

(8) Odjemalec mora ITD omogočiti dostop do naprav, ki omogočajo izpolnjevanje pravic in obveznosti

ITD:

- odčitavanje, menjava in vzdrževanje merilnih naprav;

- vzdrževanje naprav ITD;

- evidentiranje plinskih trošil.

(9) Odjemalci so dolžni s skrbnostjo dobrega gospodarja z največjo mero skrbnosti spoštovati pogodbene obveznosti (pogodba o priključitvi, pogodba o oskrbi). Predvsem morajo zagotoviti, da izpolnjevanje pogodb ITD ni oteženo (dostop do objektov in naprav; sporočanje točnih podatkov in

morebitnih sprememb pogodbenih strank ter podobno) in preprečiti morebitne zlorabe sistema (na odjemnih mestih, merilnih napravah, priključkih in ostalih napravah, na katere se nanašajo navedene pogodbe), vključno s posegi tretjih oseb (neupravičen odjem in podobno).

(10) Če ITD ni omogočen dostop do naprav iz tega člena oziroma ITD-u ni omogočeno izpolnjevanje pravic in obveznosti, ITD o tem obvesti odjemalca, lastnika oz. imetnika soglasja. Ta je dolžan takoj po prejemu obvestila ITD sporočiti stanje števca ter najkasneje v roku 15 dni od prejema obvestila kontaktirati ITD ter mu omogočiti dostop do naprav zaradi izvedbe storitve oziroma omogočiti izpolnjevanje pravic in obveznosti. Če tega ne stori, ITD prične s postopkom za odklop odjemalca, odjem od dne zadnjega izvedenega odčitka pa do omogočitve dostopa do števca zaradi novega odčitka ali do izvedbe odklopa pa se šteje za neupravičen odjem.

(11) Če ITD ugotovi, da delovanje priključka, ki ni v lasti ITD, ni varno oziroma zanesljivo, pozove lastnika, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na priključku. Če lastnik v roku, ki ga določi ITD, ukrepov ne izvede in bi lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo ITD, lahko ITD odjemalca odklopi do izvedbe ukrepov.

(12) Če se ukrep iz prejšnjega odstavka nanaša na popravilo poškodbe, ki bi lahko povzročila motnje v delovanju distribucijskega sistema, ga kot nujno vzdrževalno delo izvede ITD na stroške lastnika priključka. V tem primeru ITD zaradi preprečitve povzročanja nadaljnje škode ter poslabšanja pogojev bivanja za odjemalca oziroma preprečitve ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja, pristopi k popravilu poškodbe nemudoma, popravilo pa se obravnava kot nujno naročilo v skladu z določbami zakona s področja obligacijskih razmerij, ki določa pogoje za poslovodstvo brez naročila in na tej podlagi izda račun lastniku za popravilo poškodbe.

9. člen

(ukrepanje v primeru ogroženosti sistema za tržno distribucijo)

ITD mora v primeru ogroženosti sistema za tržno distribucijo nemudoma in v najkrajšem možnem času ustrezno zavarovati sistem pred tveganji, povezanimi z varnostjo sistema, obratovanja sistema, življenja ali zdravja ljudi in premoženja oziroma popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na s istemu tržne distribucije.

Vse informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na sistemu za tržno distribucijo ter o nenadnih dogodkih, ki lahko vplivajo na delovanje sistema za tržno distribucijo ali njegovega dela, mora odjemalec, ki je te dogodke zaznal, nemudoma sporočiti ITD (dežurni službi).

10. člen

(ukrepanje v primeru poškodb, motenj in okvar)

(1) ITD mora v najkrajšem možnem času popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, ki se pojavijo

na sistemu za tržno distribucijo.

(2) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja sistema za tržno distribucijo ITD zagotavlja službo stalne pripravljenosti 24 ur na dan in v primeru nevarnosti za premoženje in zdravje ter življenje ljudi nemudoma izvede vse možne posege na sistemu za tržno distribucijo.

(3) Če pride do poškodbe, motnje ali okvare na sistemu za tržno distribucijo iz razlogov višje sile ali ravnanja tretjih oseb in ITD ravna v skladu s tem aktom in drugimi predpisi ter splošnimi akti, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali prekinitve dobave zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

2. Nadzor in zavarovanje sistema za tržno distribucijo

11. člen

(nadzor sistema za tržno distribucijo)

ITD zagotavlja reden nadzor nad sistemom za tržno distribucijo ter redno pregleduje varovalne pasove sistema za tržno distribucijo.

12. člen

(nadzor pri gradnji in obnovi sistema za tržno distribucijo)

(1) ITD ima zaradi zagotovitve zanesljivega delovanja sistema za tržno distribucijo izključno pravico nadzora nad gradnjo oziroma obnovo sistema za tržno distribucijo na stroške investitorja gradnje.

(2) Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor gradnje pridobiti podatke iz katastra gospodarske javne infrastrukture.

3. Vzdrževanje sistema za tržno distribucijo

13. člen (načrti vzdrževanja)

(1) Učinkovito vzdrževanje sistema za tržno distribucijo zagotavlja ITD z izdelavo letnih načrtov vzdrževanja s popisom predvidenih del in posegov.

(2) Če je zaradi izrednih dogodkov, na katere ITD nima vpliva, potrebno izvesti določena vzdrževalna dela na sistemu za tržno distribucijo, se le-ta izvedejo tudi, če niso predvidena v načrtu vzdrževanja.

14. člen (vzdrževalna dela)

(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja sistema za tržno distribucijo je IDT dolžan izvajati načrtovana in druga potrebna vzdrževalna dela.

(2) V primeru motenj ali okvar na sistemu za tržno distribucijo, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na njegovo varno in zanesljivo obratovanje, ITD izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja sistema za tržno distribucijo v najkrajšem možnem času.

(3) ITD je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave sistema za tržno distribucijo tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti sistema za tržno distribucijo (redno vzdrževanje). Redna vzdrževalna dela zajemajo popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja dobe koristnosti, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost v predvideni dobi koristnosti.

(4) ITD je dolžan izvesti posodobitve sistema za tržno distribucijo s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja sistema za tržno distribucijo ali distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Redna investicijska vzdrževalna dela zajemajo zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zanesljivost, varnost, učinkovitost in zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti sistema za tržno distribucijo ali distribucijskega sistema

(5) Dela iz tega člena obsegajo predvsem:

- zaščito pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi;

- preventivne preglede;

- popravila in rekonstrukcije sistema za tržno distribucijo;

- vzdrževanje sistema za tržno distribucijo;

- nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varovalnem pasu;

- servisiranje in zamenjavo opreme.

(6) Pred izvedbo del iz tega člena , ki povzročijo začasno omejitev ali prekinitev dobave plina, mora

ITD obvestiti odjemalce, smiselno upoštevaje energetski zakonom.

(7) ITD ne odgovarja za škodo, ki odjemalcu nastane zaradi začasne omejitve ali prekinitve dobave zemeljskega plina, če ni drugih temeljev za obstoj odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava.

(8) V primeru izvajanja del iz tega člena na objektih in napravah, ki niso v lasti ITD, se povračilo stroškov dogovori s pogodbo, sklenjeno z lastnikom teh naprav (na primer pogodba o priključitvi ali pogodba o najemu sistema za tržno distribucijo).

15. člen

(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na sistemu za tržno distribucijo)

(1) ITD sme začasno prekiniti dobave zaradi predvidenih rednih del, vzdrževanj, pregledov, rekonstrukcij, preizkusov ali kontrol meritev ter razširitve sistema za tržno distribucijo.

(2) Redna dela je ITD dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce (praviloma ne v času, ko je pričakovati večjo porabo zemeljskega plina).

16. člen

(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na sistemu za tržno distribucijo)

(1) V primeru okvar na sistemu za tržno distribucijo, vključno s priključkom, ki nastanejo zaradi razlogov, na katere ITD ne more vplivati in povzročijo motnje v delovanju sistema za tržno distribucijo, mora ITD v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja sistema za tržno distribucijo oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko ITD, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine dobave zemeljskega plina.

17. člen

(predvidena dela na sistemu za tržno distribucijo)

(1) Predvidena dela je ITD dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce. Za izbiro primernega časa lahko ITD od odjemalcev zahteva podatke o predvideni uporabi sistema za tržno distribucijo.

(2) ITD mora o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti odjemalca v pisni obliki ali na drug oseben način, skladno z določbami osme točke četrtega poglavja tega akta (Pravila v zvezi z odklopom). V primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletu vsaj 48 ur pred odklopom.

(3) Če je ITD pozvan, da izvede na sistemu za tržno distribucijo določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva

predvidenih del na odjemalce, razen če ni s pisno pogodbo urejeno drugače. ITD o izvedbi del sklene ustrezen pisni sporazum oziroma pogodbo.

(4) Sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je pogoj za izvedbo del iz prejšnjega odstavka. Pogodba mora določati tudi odgovornost glede stroškov v povezavi z motnjami pri dobavi, do katerih lahko pride zaradi izvedbe del.

4. Tehnične zahteve za sistem tržne distribucije

18. člen (splošne določbe)

(1) Pri umeščanju v prostor, projektiranju in graditvi objektov, ki sestavljajo sistem za tržno distribucijo, kot tudi pri njihovem opremljanju z napravami, preskušanju, obratovanju in obnavljanju, je potrebno upoštevati najboljše ekonomsko še upravičene rešitve in tehnologije, tako da je v največji možni meri zagotovljena varnost, zanesljivost in učinkovitost sistema za tržno distribucijo.

(2) Pri izvajanju aktivnosti iz prvega odstavka tega člena se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov in drugih elementov sistema za tržno distribucijo uporabljajo tudi Tehnične zahteve ITD. Vsakokrat veljavne Tehnične zahteve ITD so objavljene na spletni strani ITD.

19. člen

(opustitev obratovanja dela sistema za tržno distribucijo)

(1) V primeru, da del sistema za tržno distribucijo ni potreben za izvajanje dobave zemeljskega plina, ga lahko ITD opusti.

(2) ITD opustitev dela sistema za tržno distribucijo izvede, tako da:

- opuščenega dela sistema za tržno distribucijo fizično ne odstrani, temveč ga z ustreznimi tehničnimi ukrepi zavaruje in s tem omogoči njegovo ohranitev v čim večji meri; ali

- fizično odstrani opuščeni del sistema za tržno distribucijo, če je odstranitev potrebna zaradi izvedbe dopustnih in načrtovanih prostorskih ureditev oziroma zaradi varovanja okolja. V primeru opuščenega priključka soglasje lastnika priključka ni potrebno.

(3) Priključek, ki ga ITD opusti in fizično odstrani se praviloma prekine na priključnem mestu na omrežju. Pri tem je potrebno odstraniti tudi vse vidne dele priključka v oziroma na objektu ali stavbi. Odstranitev izvede ITD, stroške odstranitve pa nosi lastnik priključka, ki je zahteval odstranitev.

(4) ITD v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture spremembo iz tega člena ustrezno zavede. Opuščeni del sistema za tržno distribucijo ni več sestavni del sistema za tržno distribucijo.

5. Posegi v varovalni pas plinovoda, ki je del sistema za tržno distribucijo

20. člen

(prostorsko načrtovanje v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo)

(1) Pri pripravi smernic prostorskega načrtovanja ITD upošteva tehnične zahteve, ki jih določajo predpisi, standardi in Tehnične zahteve ITD.

(2) ITD pri pripravi smernic iz prejšnjega odstavka določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega plinovoda.

21. člen

(posegi v prostor v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo)

(1) Za izvedbo kakršnegakoli posega v območju varovalnega pasu sistema za tržno distribucijo, mora investitor ali izvajalec pred začetkom izvajanja del dobiti pisno soglasje ITD na osnovi projektne dokumentacije za izvedbo del.

(2) Pred začetkom projektiranja ali izvajanja posega v prostor je dolžan projektant, izvajalec del ali investitor posega pridobiti potrebne podatke o legi plinovoda iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali iz evidence infrastrukture ITD. Če projektant, izvajalec del ali investitor posega ne pridobi teh podatkov, investitor posega odškodninsko odgovarja ITD in odjemalcem. za nastalo škodo.

22. člen

(prestavitev dela sistema za tržno distribucijo)

(1) Prestavitev sistema za tržno distribucijo je prestavitev distribucijskega plinovoda oziroma objekta, ki sestavlja sistem za tržno distribucijo skupaj s sistemom povezanih naprav.

(2) Če je zaradi načrtovane gradnje ali drugega posega potrebna prestavitev sistema za tržno distribucijo, za katero je potrebno pridobiti samostojno gradbeno dovoljenje, mora za to prestavitev v imenu ITD in za svoj račun investitor načrtovane gradnje ali drugega posega pridobiti gradbeno dovoljenje za prestavljeni del sistema za tržno distribucijo.

(3) ITD izda soglasje za prestavitev sistema za tržno distribucijo, ko mu investitor predloži popolno projektno dokumentacijo in podpisano pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz tega poglavja tega akta. Po izdaji soglasja za prestavitev sistema za tržno distribucijo izda ITD tudi soglasje za poseg v varovalnem pasu, zaradi katerega je potrebno sistem za tržno distribucijo predhodno prestaviti.

(4) Investitor iz prejšnjega odstavka mora v imenu ITD in na svoj račun pridobiti vse potrebne stvarne in druge pravice na nepremičninah, na katerih bo zgrajen nadomestni sistem za tržno distribucijo. Pred zaplinitvijo nadomestnega sistema za tržno distribucijo je potrebno zagotoviti, da je v zemljiško knjigo vpisana služnost obratovanja, vzdrževanja in nadzora nadomestnega sistema za tržno distribucijo v korist ITD, za čas trajanja sistema za tržno distribucijo oziroma distribucijskega sistema za vso nadomestno traso sistema za tržno distribucijo.

(5) Pred zaplinitvijo nadomestnega sistema za tržno distribucijo mora investitor pridobiti in ITD predložiti vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere bo omogočeno obratovanje sistema za tržno distribucijo skladno s predpisi takoj po vključitvi nadomestnega sistema v obstoječ sistem za tržno distribucijo, med drugim uporabno dovoljenje prestavljenega dela plinovoda (ali zapisnik strokovnega tehničnega pregleda brez zadržkov), geodetski posnetek izvedenega stanja, dokazilo o vpisu objekta v kataster gospodarske javne infrastrukture in dokazilo o zanesljivosti objekta.

(6) Investitor nadomestnega sistema za tržno distribucijo in ITD v roku 30 dni po zaplinitvi nadomestnega sistema skleneta dogovor (primopredajo), s katerim investitor nadomestnega sistema brezplačno izroči v last in posest nadomestni sistem za tržno distribucijo ITD. ITD pa investitorju sočasno brezplačno izroči v last in posest tisti del sistema, ki je bil nadomeščen z nadomestnim sistemom.

(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvedbo posebnih varnostnih ukrepov, ki jih je v primeru posega v varovalni pas sistema za tržno distribucijo treba predvideti skladno s predpisom, ki ureja pogoje poseganja v varovalni pas plinovodov.

23. člen

(izvajanje del v varovalnem pasu sistema tržne distribucije)

(1) Najmanj 10 dni pred začetkom izvajanja kakršnihkoli del, ki lahko vplivajo na varno obratovanje sistema, na območju varovalnega pasu sistema, mora investitor ali izvajalec del predložiti ITD:

– pisno prijavo začetka del z navedbo datuma njihovega začetka in predvidene dinamike;

– pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je za izvedbo del potrebno;

– naročilo za zakoličbo obstoječih plinovodov sistema za tržno distribucijo;

– naročilo za nadzor ITD ali njegove terenske službe in

– podatke o izvajalcu ter odgovornem vodji del.

24. člen

(nedovoljeni posegi v varovalni pas sistema za tržno distribucijo)

(1) Če ITD ugotovi, da je prišlo do posega v varovalni pas v nasprotju s predpisi ali tem aktom, lahko takoj neposredno prepove izvajanje del v zvezi s tem posegom osebam, ki jih izvajajo in o tem obvesti državne organe, pristojne za ukrepe v zvezi z nedovoljenimi posegi v prostor in za pregon prekrškov v zvezi s tem.

(2) ITD ravna skladno s prejšnjim odstavkom tudi, če se sicer dovoljena dela v varovalnem pasu izvajajo v nasprotju s predpisi, tem aktom, pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij iz naslednjega člena tega akta oziroma zahtevami ITD.

(3) Če izvajalec del ali investitor za poseg v varovalnem pasu ne pridobi soglasja¸ITD, ali če dela ne izvaja skladno s projektno dokumentacijo in pogoji iz soglasja ITD. investitor posega odškodninsko odgovarja ITD in odjemalcem. za nastalo škodo.

25. člen

(pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, stroški posega v varovalni pas sistema za tržno distribucijo)

(1) Investitor ali izvajalec del v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo nosi vse stroške, ki jih povzroči ITD z umeščanjem v prostor, načrtovanjem in izvedbo teh del.

(2) Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo tako neposredne stroške teh del, kot so stroški izvedbe posebnih varnostnih ukrepov ali prestavitve plinovoda sistema za tržno distribucijo , bodisi da jih izvede investitor oziroma izvajalec del bodisi ITD, kot tudi posredne stroške, ki nastanejo ITD v zvezi z deli v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo.

(3) Stroške v zvezi z deli v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo sestavljajo tudi vrednost storitev in del, ki jih izvaja ITD v zvezi z deli v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo, kot so strokovno delo v zvezi s soglasji, nadzor nad izvajanjem del in podobno.

(4) Če je za izvedbo posega v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo potrebno prestaviti distribucijski plinovod, sestavljajo stroške, ki jih nosi investitor, tudi vsi stroški, povezani s to prestavitvijo, vključno z izpihanim plinom ter vključno z morebitnimi obveznostmi do odjemalcev v zvezi s tem.

(5) V zvezi z medsebojnimi razmerji, vključno plačilom stroškov posega v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo, skleneta investitor oziroma izvajalec del ter ITD pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja, vključno s plačilom teh stroškov ter nadalje, z ustreznim zavarovanjem obveznosti investitorja oziroma izvajalca del.

(6) ITD lahko izda soglasje za poseg v varovalnem pasu sistema za tržno distribucijo tudi, če pogodba iz prejšnjega odstavka ni bila sklenjena.

IV. POGOJI IN NAČIN PRIKLJUČITVE NA SISTEM ZA TRŽNO DISTRIBUCIJO

1. Pravica do priključitve

26. člen

(pogoji za priključitev)

(1) Pravico do priključitve na sistem za tržno distribucijo ima vsaka oseba, ki je lastnik stavbe ali jo namerava zgraditi in ima ali bo imela na tej stavbi naprave, z uporabo katerih bo postala odjemalec.

(2) Pravica do priključitve na določenem priključnem mestu z določenim priključkom se pridobi z dokončnostjo soglasja za priključitev in ob izpolnjevanju pogojev, navedenih v soglasju za priključitev, izvršuje pa se na način, določen v pogodbi o priključitvi in soglasju za priključitev.

(3) Pravica do priključitve preneha, če preneha soglasje za priključitev, po sklenitvi pogodbe o priključitvi pa, če preneha veljati ta pogodba.

(4) Pravica do priključitve preneha tudi v trenutku, ko ITD skladno z zakonom in tem aktom trajno odklopi odjemalca.

27. člen

(število odjemnih mest na priključku)

(1) Na enem priključku je lahko priključenih eno ali več odjemnih mest.

(2) Na en priključek je lahko priključenih več odjemnih mest, če je v stavbi več stanovanj ali poslovnih prostorov oziroma posameznih zaključenih funkcionalnih delov stavbe ali naprav.

(3) Vsako odjemno mesto mora biti opremljeno z merilno napravo, katere velikost in tip odobri ITD.

(4) Na enem odjemnem mestu so lahko priključeni le stavbe, deli stavbe in naprave enega odjemalca.

(5) Če je odjemno mesto v skupni lasti več oseb ter namenjeno skupni oskrbi ene ali več stavb z več posameznimi funkcionalno zaključenimi deli, se te osebe obravnavajo kot en odjemalec.

2. Priključitev

28. člen

(vloga za izdajo soglasja)

(1) Pred pričetkom gradnje priključkov, ki se jih priključuje na sistem za tržno distribucijo oziroma pred priključitvijo novih delov stavb na obstoječe priključke mora investitor oziroma lastnik stavbe pridobiti soglasje za priključitev.

(2) ITD izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge.

(3) V pisni vlogi je treba navesti in priložiti:

- ime in priimek oziroma firma in naslov investitorja oziroma lastnika stavbe;

- naslov stavbe na kateri bo izvedeno priključno mesto odjemalca (ulica, hišna številka, kraj in identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe iz zemljiške knjige, oziroma če ta ni urejena zemljiška parcela, na kateri leži stavba);

- naslove stavb ali delov stavb, ki se bodo oskrbovale z zemeljskim plinom preko priključnega mesta odjemalca (ulica, hišna številka, kraj in identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe iz zemljiške knjige, oziroma če ta ni urejena zemljiška parcela, na kateri leži stavba);

- želeno lokacijo priključnega mesta na omrežju in priključnega mesta odjemalca;

- namen uporabe priključka;

- želen največji pretok priključka (Nm3/h);

- predviden obseg uporabe priključka, izražen kot:

- predvidena moč trošil v kW;

- predviden letni odjem zemeljskega plina v kWh;

- predviden začetek uporabe priključka in trajanje uporabe priključka;

- predvidena distribucijska zmogljivost v kWh/dan, če ITD potrebuje te podatke za oceno ekonomske upravičenosti priključitve;

- dokazilo o lastništvu stavbe – izpisek iz zemljiške knjige ali pogodbo o pridobitvi lastništva, če slednje ni razvidno iz zemljiške knjige;

- kopijo gradbenega dovoljenja za stavbo v primerih, ko je to zahtevano za stavbo v skladu z zakonodajo, ki ureja graditev objektov;

- projekt za izvedbo priključka, razen v primeru iz 6. odstavka tega člena;

- projekt za izvedbo distribucijskega plinovoda v primeru gradnje ali prestavitve plinovoda sistema za tržno distribucijo na zahtevo tretje osebe.

(4) Za stavbe in posamezne dele stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti izjavo, da pri stavbi ne gre za nedovoljen objekt ali neskladno uporabo objekta po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

(5) Pisni vlogi iz tretjega odstavka tega člena je potrebno priložiti tudi dokazilo o lastništvu oziroma soglasje lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski plinovod oziroma priključek potekal, da soglaša z gradnjo. Nadalje je treba priložiti ustrezna soglasja morebitnih solastnikov ali pisno izjavo s katero vlagatelj (lastnik stavbe oziroma objekta) izjavlja, da je pridobil vsa soglasja morebitnih solastnikov stavbe, delov stavbe in obstoječih plinskih napeljav (priključek in notranje plinske napeljave), na katere bo predvidena priključitev vplivala.

(6) Če gradnjo distribucijskih plinovodov ali priključkov izvaja ITD v svojem imenu in za svoj račun, in mora vsa potrebna soglasja pridobiti ITD, osebi iz prvega odstavka tega člena ni treba priložiti tistih soglasij in prilog iz tega člena, ki jih v takem primeru ureja ITD v svojem imenu in za svoj račun, razen izjav oziroma soglasij iz prejšnjega odstavka.

29. člen

(obrazložitev vloge)

(1) Vlagatelj lahko vlogo za izdajo soglasja za priključitev poda sam ali po pooblaščencu, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo, ki pa ne velja za podpis pogodbe o priključitvi, za podpis katere se zahteva novo pooblastilo, izdano po datumu soglasja za priključitev.

30. člen

(pogoji za izdajo soglasja za priključitev)

(1) ITD izda soglasje za priključitev, če :

- je priključitev na sistem za tržno distribucijo tehnično izvedljiva glede na geografsko lego obstoječega ali predvidenega sistema za tržno distribucijo in geografsko lego predvidenega priključnega mesta odjemalca;

- zahtevana priključitev nima za posledico večjih motenj v delovanju sistema za tržno distribucijo;

- je investitor oziroma lastnik pripravljen kriti morebitne nesorazmerne stroške priključitve, če bi ti nastali ITD zaradi predvidene priključitve uporabnika,

- je vloga za izdajo soglasja ustrezno izpolnjena z vsemi predpisanimi podatki;

- investitor ali lastnik stavbe izkaže, da je lastnik oz. solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo ter je pridobil soglasja iz 5. odstavka 28. člena;

- je investitor ali lastnik stavbe pridobil soglasje solastnikov stavbe oz. solastnikov obstoječih plinovodov in internih plinskih napeljav na katere se priključuje,

- so projekti za izvedbo priključka izdelani v skladu s predpisi, sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnimi zahtevami ITD v primerih, ko bo investitor ali lastnik stavbe lastnik teh vodov;

- so priložene grafične priloge iz katerih je razviden potek distribucijskega plinovoda in lega priključka, v primerih, ko bo ITD lastnik teh vodov;

- je priložena izjava o pridobljenem soglasju lastnikov priključka in notranje plinske napeljave, v primerih, ko je priključitev predvidena na obstoječo notranjo plinsko napeljavo.

(2) ITD v postopku izdaje soglasja izračuna višino morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve skladno z določbami vsakokrat veljavnega energetskega zakona in tega akta.

(3) Pri presoji pogojev iz druge alineje prvega odstavka ter za namen izračuna višine nesorazmernih stroškov priključitve, ITD upošteva stanje sistema za tržno distribucijo, kot obstaja v času odločanja o zahtevi za izdajo soglasja in predvideno širitvijo sistema za tržno distribucijo.

(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani ITD.

31. člen

(odločanje o vlogi za izdajo soglasja za priključitev)

(1) Na osnovi popolne vloge in priložene dokumentacije ITD odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev.

(2) Če investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 30. člena, ITD zavrne soglasje za priključitev.

(3) V primeru ugotovljenega obstoja nesorazmernih stroškov priključitve, ki se opredelijo v soglasju za priključitev, ima odjemalec pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita investitor ali lastnik stavbe in ITD v posebni pogodbi ali v okviru pogodbe o priključitvi.

(4) Če ITD ugotovi, da pogoji za priključitev niso izpolnjeni (neizpolnjevanje tehničnih pogojev, nastanek motenj v delovanju sistema za tržno distribucijo), lahko vlagatelju predlaga spremembe in ga pozove, da vlogo dopolni oziroma spremeni. ITD v pozivu določi rok za vložitev dopolnitve ali spremembe. Če vlagatelj vloge ne dopolni ali ne spremeni v skladu in v roku iz tega odstavka, ITD izdajo soglasja zavrne.

(5) Izdana odločba o soglasju za priključitev velja dve leti od njene dokončnosti, razen če zakon ne določa drugače V tem času mora imetnik soglasja za priključitev izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in ITD naročiti izvedbo priključitve. Veljavnost soglasja za priključitev se lahko podaljša skladno z vsakokrat veljavnim energetskim zakonom.

3. Stroški priključitve

32. člen

(ocena ekonomske upravičenosti priključitve)

(1) ITD oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize ocenjenih stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije v priključek se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe priključka 20 let.

(2) Z analizo ekonomske upravičenosti priključitve ITD z ustreznimi kazalniki (interna stopnja donosnosti in neto sedanja vrednost) ovrednoti finančno donosnost investicije priključitve, ki kaže zmožnost neto prihodkov, da povrnejo stroške priključitve.

(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve se upoštevajo:

- ocenjeni stroški za izvedbo potrebne investicije (vrednost investicije);

- predvideni dodatni stroški ITD, kot na primer stroške za vzdrževanje in obratovanje novega priključka;

- stroški iz naslova donosa na sredstva povezan z izvedeno investicijo;

- predvideni dodatni prihodki ITD, glede na predvideni obseg uporabe priključka s strani odjemalca.

(4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima ITD zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.

(5) Ocenjeni stroški za izvedbo potrebne investicije priključitve so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih ITD ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve. Za izračun ocenjenih stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.

(6) Predvideni dodatni stroški ITD so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel ITD v ekonomski dobi uporabe priključka. Dodatne stroške določi ITD na osnovi stroškov s podobnimi objekti.

(7) Strošek donosa na sredstva se določi v višini, kot se določa s splošnim aktom agencije za energijo, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina.

(8) Predvideni dodatni prihodki ITD so vsi prihodki, ki jih bo ITD imel zaradi novega priključka, upoštevaje predvideni obseg uporabe priključka po posameznih letih, ki izhaja iz vloge za izdajo soglasja za priključitev.

(9) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja ITD na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je ITD prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev odjemalca.

33. člen

(določitev sorazmernih in nesorazmernih stroškov priključitve)

(1) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi ITD (sorazmerni stroški priključitve).

(2) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec sistema za tržno distribucijo pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerni stroški priključitve).

(3) ITD določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe priključka v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije kot je določena v 7. odstavku predhodnega člena.

(4) ITD ni dolžan začeti z izvedbo investicije, dokler odjemalec sistema za tržno distribucijo ne sklene pogodbe o priključitvi in dokler se ne zaveže, da plača nesorazmerne stroške, če so le-ti bili določeni s soglasjem za priključitev (zagotovitev morebitnih jamstev v primeru odloženega plačila in podobno).

34. člen

(vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih odjemalcev sistema za tržno distribucijo)

Če se na priključek obstoječega odjemalca, za katerega so bili plačani nesorazmerni stroški, priključi nov odjemalec v času referenčne ekonomske dobe uporabe priključka, se mu pri oceni ekonomske upravičenosti priključitve upošteva tudi neamortizirani del prvotne investicije (upoštevaje referenčno ekonomsko dobo), ki se pokriva s prihodki iz naslova že zaračunanih nesorazmernih stroškov. Če novemu odjemalcu na podlagi tako izračunane ocene ekonomske upravičenosti nastanejo nesorazmerni stroški, je le-te dolžan plačati v skladu s tem aktom. Delež plačanih nesorazmernih stroškov novega odjemalca je ITD dolžan povrniti že obstoječemu odjemalcu in se določi v sorazmerju z deležem predvidenega letnega odjema za obstoječega odjemalca (podatek iz soglasja za priključitev) glede na skupen predviden letni odjem obstoječega in novega odjemalca (podatka iz soglasja za priključitev), hkrati pa vračilo ne sme biti večje od že plačanih nesorazmernih stroškov obstoječega odjemalca. Operater vrne del nesorazmernih stroškov uporabniku v 30 dneh po tem, ko mu je obstoječi odjemalec sporočil vse potrebne podatke za nakazilo (številko transakcijskega računa ter druge potrebne podatke) in ko je prejel celotno plačilo nesorazmernih stroškov od novega uporabnika priključka.

4. Soglasje za priključitev

35. člen (soglasje za priključitev)

(1) Za vsako posamezno priključitev stavbe ali dela stavbe mora oseba iz prvega odstavka 26. člena pridobiti soglasje za priključitev.

(2) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni:

- ime in priimek oziroma naziv firme in naslov investitorja ali lastnika stavbe (v nadaljevanju: imetnik soglasja za priključitev);

- številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta);

- navedba načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;

- priključno mesto na omrežju;

- priključno mesto odjemalca;

- največji delovni tlak in najmanjši zagotovljeni delovni tlak zemeljskega plina na priključnem mestu odjemalca;

- največji pretok priključka (Nm3/h);

- predviden obseg uporabe priključka, izražen kot:

- predvidena moč trošil v kW;

- predviden letni odjem zemeljskega plina v kWh;

- predvidena distribucijska zmogljivost v kWh/dan, na kateri temelji izračun ekonomske upravičenosti priključitve (samo v primeru, če je bila distribucijska zmogljivost uporabljena v izračunu);

- datum predvidenega začetka uporabe priključka in trajanje uporabe priključka,

- namen uporabe priključka;

- višina morebitnih nesorazmernih stroškov, vključno s pogoji plačila;

- določbo, da ITD ni dolžan začeti z izvedbo investicije, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi in dokler se ne zaveže, da plača nesorazmerne stroške, če so le-ti bili določeni s soglasjem za priključitev (zagotovitev morebitnih jamstev v primeru odloženega plačila in podobno);

- v primeru, ko se soglasje za priključitev nanaša na priključek s predvidenim letnim odjemom zemeljskega plina 50.000 kWh ali več: določbo, da ITD ni dolžan začeti z izvedbo investicije, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi z zavezo, da bo uporabljal sistem za tržno distribucijo oziroma distribucijski sistem v obsegu in trajanju, ki ga je napovedal v vlogi za izdajo soglasja za priključitev (začetek uporabe priključka, trajanje uporabe priključka, letni odjem v kWh, distribucijska zmogljivost v kWh/dan ali moč trošil (uporabi se vrednost, ki se je uporabila v izračunu ekonomske ocene priključitve v skladu s 32. členom tega akta) ter, nadalje, z zavezo, da povrne ITD stroške, ki bi nastali ITD, če v roku, določenem v soglasju za priključitev oziroma v pogodbi o priključitvi, zaradi razlogov na strani odjemalca ne začne uporabljati sistema oziroma, ne uporablja sistema v obsegu iz soglasja za priključitev oziroma, če pred potekom roka (obdobja) iz pogodbe o priključitvi preneha z odjemom v tem obsegu ali pride do odklopa, pri čemer stroški obsegajo stroške izvedbe priključka in druge stroške, ki jih ITD sicer upošteva pri določitvi ekonomske upravičenosti priključitve, in ki jih ITD ne bo dobil povrnjene preko predvidenih dodatnih prihodkov iz tega odstavka zaradi uporabe sistema;

- V primeru, ko se soglasje za priključitev nanaša na gradnjo priključka v lasti ITD s predvidenim letnim odjemom zemeljskega plina do 50.000 kWh: določbo, da ITD ni dolžan začeti z izvedbo

investicije, dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi z zavezo, da bo plačal stroške za izvedbo potrebne investicije za priključitev v primeru, da ne začne z odjemom v roku 3 let od zaplinjanja priključka; rok za sklenitev pogodbe o priključitvi in pojasnilo o prenehanju veljavnosti soglasja za priključitev, skladno z 31. členom tega akta;

- pogoj, da bo priključitev stavbe na sistem za tržno distribucijo možna, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami ITD in predloženimi projekti za izvedbo;

- navedba morebitnih tehničnih in drugih pogojev za priključitev ter, pri večjih uporabnikih, če to izhaja iz narave priključka, posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.

36. člen

(prenos soglasja za priključitev)

(1) Če pride po izdaji soglasja in pred sklenitvijo pogodbe o priključitvi do katerega od naslednjih razlogov:

- če imetnik soglasja za priključitev umre (fizična oseba) ali preneha obstajati (pravna oseba),

- če gre za spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorja ali zaradi pravnega prometa z objektom,

se soglasje za priključitev lahko prenese na pravno ali fizično osebo, ki pridobi te objekte, naprave ali napeljave. ITD na zahtevo novega investitorja oziroma lastnika prenese soglasje na to novo osebo ali osebe.

(2) Zahtevo za prenos soglasja mora novi lastnik oziroma investitor vložiti najkasneje v 30 dneh po prejemu sodne ali upravne odločbe oziroma od sklenitve pogodbe, iz katere izhaja razlog za prenos soglasja iz prejšnjega odstavka. Zahtevi mora biti predložen dokaz o prenosu investitorstva, o pravnem nasledstvu ali o pridobitvi lastninske pravice iz prejšnjega odstavka.

(3) Soglasje se prenese na novo osebo ali osebe z uradnim zaznamkom, ki se nanaša zgolj na spremembo imetnika oziroma imetnikov soglasja. Z uradnim zaznamkom ostanejo ostali pogoji iz soglasja za priključitev, vključno z roki, nespremenjeni.

5. Pogodba o priključitvi

37. člen (pogodba o priključitvi)

(1) Pogodba o priključitvi se lahko sklene le z imetnikom veljavnega soglasja za priključitev. ITD in imetnik veljavnega soglasja za priključitev skleneta v roku, ki je določen v soglasju za priključitev, pogodbo o priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s priključitvijo.

(2) V pogodbi stranki zlasti uredita:

– obseg del, ki jih je potrebno realizirati za priključitev na sistem za tržno distribucijo;

– predvidena moč trošil v kW;

– glavne tehnične karakteristike oziroma osnovne parametre priključka, kot npr: priključno mesto na omrežju, traso priključka, priključno mesto odjemalca, dimenzijo priključka, nazivni tlak priključka, največji pretok priključka (Nm3/h), oskrbovane stavbe ali dele stavb;

– lastništvo priključka;

– številko merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta);

– medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem priključka, če je priključek v lasti odjemalca;

– rok izvedbe priključka in začetek uporabe priključka ter trajanje uporabe priključka;

– namen uporabe priključka;

– višino in način plačila morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve;

– ureditev razmerij v povezavi s prekinitvijo priključitve ali odstranitvijo priključka na zahtevo uporabnika ter obvezo za plačilo s tem povezanih stroškov;

– posledice neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe o priključitvi;

– določbo, da je imetnik soglasja za priključitev kot uporabnik dolžan upoštevati določbe tega akta, ki se nanašajo na notranjo plinsko napeljavo (izgradnjo, vzdrževanje itd.) in druge naprave potrebne za delovanje plinske napeljave, ki so v njegovi lasti (naprave za regulacijo tlaka plina itd.).

(3) V primeru priključkov katerih lastnik bo ITD in znaša predviden letni odjem zemeljskega plina

50.000 kWh ali več stranki v pogodbi o priključitvi nadalje uredita:

– zavezo odjemalca, da bo uporabljal sistem za tržno distribucijo oziroma distribucijski sistem v

obsegu iz soglasja za priključitev;

– obveznost za povrnitev stroškov, če v roku, določenem v soglasju za priključitev oziroma v pogodbi o priključitvi ne pride do začetka uporabe sistema.

- obveznost za povrnitev stroškov, če odjemalec ne uporablja sistema za tržno distribucijo in distribucijskega sistema v obsegu iz soglasja za priključitev oziroma, če pred potekom roka (obdobja trajanja uporabe priključka) iz pogodbe o priključitvi preneha z odjemom v tem obsegu ali pride do odklopa.

(4) V primeru priključkov katerih lastnik bo ITD in znaša predviden letni odjem zemeljskega plina do

50.000 kWh stranki v pogodbi o priključitvi nadalje uredita obveznost odjemalca, da bo plačal stroške za izvedbo potrebne investicije za priključitev v primeru, da ne začne z odjemom v roku 3 let od zaplinjanja priključka.

(5) ITD ni dolžan začeti z investicijo (izgradnjo priključka), dokler imetnik soglasja za priključitev ne sklene pogodbe o priključitvi skladno z določbami tega člena. Na podlagi sklenjene pogodbe o priključitvi uporabnik še ne pridobi pravice do uporabe sistema, ki se zagotovi s sklenitvijo pogodbe o dobavi.

38. člen

(gradnja priključka)

(1) V skladu s sklenjeno pogodbo o priključitvi ITD ali ustrezno registriran in strokovno usposobljen pogodbeni izvajalec po pooblastilu in pod nadzorom ITD zgradi priključek in morebitne druge potrebne objekte sistema za tržno distribucijo, ki omogočajo tehnično izvedbo priključka in njegovo uporabo.

(2) Nadzor na gradnjo priključka obvezno izvaja ITD na stroške lastnika priključka, kar se praviloma uredi s pogodbo o priključitvi.

6. Zaplinjanje priključka

39. člen (zaplinjanje priključka)

(1) Ko je priključek zgrajen in je možna njegova uporaba, ITD o tem obvesti imetnika soglasja za priključitev in ga obvesti, da bo v roku, ki ga določi ITD, izvedena zaplinitev priključka. Pred zaplinjanjem morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v pogodbi o priključitvi in Tehničnih zahtevah ITD.

(2) Zaplinitev priključka izvede ITD. Imetnik soglasja za priključitev je lahko pri tem prisoten.

(3) Po uspešni zaplinitvi ITD izda zapisnik in ga posreduje imetniku soglasja za priključitev. Z dnem izdaje zapisnika se šteje, da je priključitev izvedena (objekt, na katerem je priključitev izvedena se v tem aktu označuje tudi kot »priključeni objekt«).

(4) Potem, ko je priključek odzračen in je na izhodu iz glavne zaporne pipe dosežena ustrezna koncentracija zemeljskega plina (metana), ITD glavno zaporno pipo zapre, začepi in zaplombira.

(5) Z izvedbo priključka in zaplinjanja le tega se zagotovi funkcionalnost priključka in možnost pričetka odjema, ki je pogojena s sklenitvijo pogodbe o oskrbi ter z izvedbo ustrezne notranje plinske napeljave.

(6) Uporabnik glavne zaporne pipe ne sme odčepiti in/ali odpirati oziroma poškodovati in/ali odstraniti plombe.

(7) Xxxxxx, ko se izvaja zaplinjanje priključka, mora uporabnik omogočiti prost dostop do priključka, ki

ITD omogoča učinkovito izvedbo zaplinjanja.

7. Spremembe osnovnih parametrov obstoječega priključka in sprememba uporabnika

40. člen

(spremembe uporabnika na priključku pred izvedbo priključitve)

(1) V primeru, da pride po sklenitvi pogodbe o priključitvi in pred dejansko priključitvijo do prenosa soglasja za priključitev, se prenos pogodbe o priključitvi izvede smiselno upoštevaje določbe tega akta, ki urejajo prenos soglasja za priključitev (36. člen tega akta).

(2) Za dokumente, ki jih ITD sprejme kot dokazilo za spremembo lastništva, šteje zemljiško knjižni izpisek. Izjemoma, če zemljiška knjiga ni urejena, ITD sprejme kot dokazilo za spremembo lastništva:

− kopijo overjene prodajne, menjalne ali darilne pogodbe, ali

− kopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju, ali

− kopijo pravnomočne sodne ali upravne odločbe, xxx

− kopijo sporazuma o razdelitvi premoženja

skupaj z dokazilom o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo.

(3) Če so izpolnjeni pogoji iz tega člena za prenos pogodbe o priključitvi, se prenos izvede tako, da sklenejo dotedanji imetnik soglasja za priključitev, novi imetnik in ITD aneks k pogodbi o priključitvi na podlagi katerega novi imetnik soglasja za priključitev vstopa v vse pravice in obveznosti iz pogodbe o priključitvi. V primeru smrti ali prenehanja pravne osebe skleneta aneks novi imetnik soglasja in ITD.

(4) Priključek je funkcionalni del objekta oziroma stavbe, za katero je priključek zgrajen. V primeru prenosa lastninske pravice (singularno ali univerzalno pravno nasledstvo) na nepremičnini, za katero je priključek zgrajen, se prenese tudi lastninska pravica na priključku, če je ta v lasti odjemalca. Lastnik priključka lahko lastninsko pravico na priključku prenese na drugo osebo le s pravnim poslom, s katerim prenese lastninsko pravico na nepremičnini, za katero je priključek zgrajen.

(5) V primeru prenosa lastninske pravice na več oseb se smiselno uporabljajo določbe 29. člena tega akta o solastnikih oziroma etažnih lastnikih.

(6) Imetnik soglasja za priključitev, ki ima z ITD sklenjeno pogodbo o priključitvi, je dolžan z vso potrebno skrbnostjo urediti vse potrebno za spremembo pogodbene stranke, če ne želi več biti pogodbena stranka te pogodbe (sprememba lastnika, prenehanje pogodbe in podobno). Če imetnik soglasja za priključitev o spremembah ne obvesti ITD in ne uredi vsega potrebnega, da bi bila sprememba ustrezno urejena, je odgovoren tudi za morebitno škodo, ki bi nastala ITD.

(7) Če lastnik omogoči uporabo sistema prek svojega priključka tretji osebi, to ne vpliva na obveznosti imetnika soglasja do ITD, razen če se s pogodbo izrecno dogovori solidarna odgovornost imetnika soglasja za priključitev in tretje osebe do ITD.

(8) Če lastnik priključka prenese na drugo osebo lastninsko pravico le glede dela nepremičnine, na kateri je priključek, se priključek prenese na drugo osebo le, če se tako dogovorita v pogodbi o prenosu lastninske pravice lastnik in novi lastnik priključka.

41. člen

(sprememba osnovnih parametrov priključka)

(1) Lastnik mora zaprositi za novo soglasje za priključitev, če želi, da se spremenijo katerikoli od naslednjih osnovnih parametrov priključka: (največji pretok priključka v Nm3/h), priključno mesto odjemalca, priključno mesto na omrežju, trasa ali konstrukcija priključka.

(2) Na zahtevo lastnika se lahko izvedejo spremembe osnovnih parametrov priključka šele po pridobitvi novega soglasja za priključitev, ki se nanaša na nove osnovne parametre priključka in sklenitvi nove pogodbe o priključitvi.

(3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov priključka se izda tako, da se lastniku izda novo soglasje za priključitev. Na podlagi novega soglasja se z odjemalcem sklene nova pogodba o priključitvi. Če na podlagi nove vloge za izdajo soglasja za spremembo priključka ITD ugotovi, da se bo obseg uporabe priključka zmanjšal glede na že izdano soglasje o priključitvi in ekonomska referenčna doba prvotnega priključka še ni potekla, uporabnik z novo pogodbo o priključitvi prevzame tudi vse neporavnane obveznosti iz prejšnje pogodbe o priključitvi.

(4) Če sprememba osnovnih parametrov priključka vključuje dela, zaradi katerih je bilo treba prekiniti odjem plina na priključnem mestu, se za ponovno zaplinjanje uporabljajo določbe tega akta, ki urejajo zaplinjanje priključka.

(5) Z dnem pričetka uporabe priključka s spremenjenimi osnovnimi parametri priključka na podlagi novega soglasja za priključitev, preneha prejšnje soglasje za priključitev.

8. Gradnja, zaplinjanje in uporaba notranje plinske napeljave

42. člen

(gradnja, zaplinjanje in uporaba notranje plinske napeljave)

(1) Gradnjo ali predelavo notranje plinske napeljave lahko izvaja zgolj ustrezno registriran in strokovno usposobljen izvajalec. Notranja plinska napeljava mora biti izvedena skladno s Tehničnimi zahtevami ITD. Vsakokrat veljavne Tehnične zahteve ITD so objavljene na spletni strani ITD. Odgovornost za pravilnost oziroma ustreznost izvedbe ter vzdrževanje notranje plinske napeljave je v celoti na strani lastnika.

(2) Lastnik mora pred zaplinjanjem oziroma uplinjanjem (pred prvim zaplinjanjem ali v primeru predelave notranje plinske napeljave in v drugih primerih, ko je potrebno izvesti zaplinjanje), podati ITD vlogo za prvo ali ponovno priključitev notranje plinske napeljave na sistem za tržno distribucijo.

(3) Dokumentacija, ki jo mora lastnik predati ITD pred izvedbo zaplinjanja notranje plinske napeljave (tako v primeru prve priključitve kot v primeru rekonstrukcije notranje plinske napeljave oziroma v primeru menjave trošil in v vseh drugih primerih naknadne vgradnje notranje plinske napeljave v že zgrajeni objekt), je določena v vsakokrat veljavnih Tehničnih zahtevah ITD.

(4) Zaplinjanje in razplinjanje notranje plinske napeljave lahko izvede samo ITD. Vsakič, ko se izvaja zaplinjanje ali razplinjanje notranje plinske napeljave, mora lastnik omogočiti prost dostop do notranje plinske napeljave, ki ITD omogoča učinkovito izvedbo zaplinjanja oziroma razplinjanja.

(5) ITD mora ob zaplinjanju opraviti pregled notranjih plinskih napeljav ter o tem sestaviti zapisnik (zapisnik o pregledu notranje plinske napeljave) na način oziroma v obliki, kot je to določeno v Tehničnih zahtevah ITD. Zapisnik mora biti sestavljen v vseh primerih iz drugega odstavka tega člena.

(6) Za predpisano izvedbo, dograditev, predelavo plinske napeljave za glavno plinsko zaporno pipo je odgovoren lastnik oziroma izvajalec notranje plinske napeljave; za vzdrževanje te napeljave je odgovoren lastnik. Če je lastnik plinsko napeljavo deloma ali v celoti oddal v najem ali prepustil v uporabo tretjemu se njegova odgovornost s tem ne spremeni.

(7) ITD s priključitvijo notranje plinske napeljave na sistem za tržno distribucijo ne prevzema nobene odgovornosti za zanesljivost in tehnično pravilnost izvedbe notranje plinske napeljave in za namestitev, vgradnjo in varno obratovanje plinskih trošil.

(8) S plinsko napeljavo in plinskimi trošili mora lastnik (imetnik soglasja za priključitev) oziroma vsakokratni odjemalec upravljati na tak način, da je izključena verjetnost za nastanek motenj pri drugih odjemalcih ali možnost negativnih učinkov na opremo ITD.

(9) Dograditve in predelave notranje plinske napeljave, zamenjavo ali uporabo dodatnih plinskih trošil je potrebno prijaviti ITD in pridobiti ustrezno soglasje za priključitev oziroma zahtevati spremembo obstoječega soglasja, skladno z določili tega akta.

(10) Po aktiviranju odjemnega mesta ITD in lastnik izdelata zapisnik o merilnem mestu. Lastnik sme notranjo plinsko napeljavo uporabljati šele po tem, ko:

- je z ITD sklenjena pogodba o oskrbi zemeljskega plina,

- so izpolnjeni morebitni drugi pogoji, določeni z vsakokrat veljavno zakonodajo.

Zapisnik o merilnem mestu in zapisnik o pregledu notranje plinske napeljave sta lahko združena v skupen Zapisnik o pregledu notranje plinske napeljave in o merilnem mestu.

(11) Po vsakem izvedenem odklopu, ki traja več kot 1 dan, je pred ponovnim priklopom treba izvesti naslednje aktivnosti:

- pregled notranje plinske napeljave,

- preizkus tesnosti,

- zaplinjanje.

43. člen

(naprave za regulacijo tlaka plina)

(1) Naprave za regulacijo tlaka plina, ki so nameščene na notranji plinski napeljavi in so v lasti lastnika (imetnika soglasja za priključitev) so regulator tlaka plina in skupni regulator za več uporabnikov (kabinetna regulacijska postaja).

(2) Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka plina se določi v skladu s Tehničnimi zahtevami, ki jih izda ITD.

(3) Odjemalec mora omogočiti ITD neoviran pristop do vseh naprav za regulacijo tlaka plina.

(4) Uporabnik mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti ITD.

(5) Če je pri odjemalcu zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali iz razloga sprememb osnovnih parametrov priključka potrebno zamenjati napravo za regulacijo tlaka plina, nameščeno na notranji plinski napeljavi, z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi vse stroške nabave in vgradnje nove naprave lastnik (imetnik soglasja za priključitev).

(6) Periodično vzdrževanje regulatorjev izvaja ustrezno registriran in strokovno usposobljen izvajalec na stroške lastnika.

(7) Regulator tlaka mora biti zaplombiran.

9. Pravila v zvezi z odklopom

44. člen (začasni odklop)

(1) ITD sme začasno odklopiti odjemalca sistema zaradi:

- rednega ali izrednega vzdrževanja;

- pregledov xxx xxxxxxxx;

- preizkusov ali kontrolnih meritev;

- razširitev omrežja.

(2) ITD je dolžan o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti odjemalca v pisni obliki ali na drug primeren osebni način, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani ITD vsaj 48 ur pred prekinitvijo.

(3) ITD je dolžan o nepredvideni prekinitvi dobave v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce na spletni strani ITD, v primeru večjih motenj v sistemu za tržno distribucijo pa tudi v sredstvih javnega obveščanja. Če ima ITD podatek o upravniku stavbe, pa obvesti tudi njega.

(4) V primeru skupne kotlovnice ITD v primerih iz predhodnih odstavkov obvesti upravnika, ki ga ima v svojih evidencah.

(5) Obvestilo na spletni strani ITD mora vsebovati:

- opredelitev geografskega območja (ulica, naselje, mestna četrt), na katerem bo prekinjena dobava;

- obdobje prekinitve dobave.

(6) Predvidena dela je ITD dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.

(7) V nobenem primeru se predvidena redna vzdrževalna dela na sistemu za tržno distribucijo ne smejo izvajati v času, ko je mogoče, glede na letni čas oziroma nizke zunanje temperature, pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.

(8) V primeru odklopa zaradi motenj ali okvar na sistemu za tržno distribucijo, ki nastanejo kot posledica višje sile, ITD izvede izredna in nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega obratovanja sistema za tržno distribucijo v najkrajšem možnem času.

45. člen

(odklop po predhodnem obvestilu)

(1) ITD odklopi uporabnika sistema po predhodnem obvestilu iz razlogov, navedenih v 308. členu EZ- 1 le, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti s tem, da odstrani vzrok ali vzroke za odklop (npr. motenje dobave drugim odjemalcem, onemogočanje pravilnega registriranja obračunskih količin, neplačilo stroškov v zvezi z uporabo sistema in dobave zemeljskega plina itd.). Rok za izpolnitev obveznosti v predhodnem obvestilu določi ITD.

(2) Po preteku roka, določenega v obvestilu, ITD, če uporabnik ne odpravi razlogov, odjemalca odklopi tako, da je onemogočen nadaljnji odjem zemeljskega plina na zadevnem odjemnem mestu.

(3) ITD v primerih odklopa po predhodnem obvestilu odklopi odjemno mesto odjemalca tako, da zapre in začepi zaporno pipo pred xxxxxxxxxx in demontira xxxxxxxx.

(4) Odjemalec, ki je bil odklopljen po predhodnem obvestilu, nosi vse stroške tega odklopa in ponovnega priklopa. Strošek odklopa in ponovnega priklopa je določen v Ceniku ostalih storitev , ki je del cenika tržne distribucije.

46. člen

(odklop brez predhodnega obvestila)

(1) ITD odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če:

- odjemalec sistema z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje;

- uporabnik sistema ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz sistema.

(2) Odklop iz prvega odstavka se izvede tako, da ITD zapre in začepi zaporno pipo pred xxxxxxxxxx in demontira xxxxxxxx.

(3) Odjemalec, ki je bil odklopljen, nosi vse stroške tega odklopa in ponovnega priklopa. Xxxxxxx odklopa in ponovnega priklopa je določen v Ceniku ostalih storitev, ki je del tržne distribucije.

47. člen

(odklop na zahtevo odjemalca)

(1) Odjemalec, ki je lastnik priključenega objekta (odjemnega mesta) lahko zahteva od ITD, da njegovo odjemno mesto odklopi. ITD in lastnik sporazumno določita dan, ko se odjem zemeljskega plina na priključku prekine in se izvede odklop. Odklop od omrežja ni možen v primerih, določenih v tem aktu, pogodbi o oskrbi ali pogodbi o priključitvi oziroma, ko tako izhaja iz veljavnih predpisov.

(2) Pravica lastnika do odklopa po tem členu ne posega v njegove obveznosti iz veljavnih pogodb o priključitvi in o oskrbi, ki so bile sklenjene za to odjemno mesto.

(3) Lastnik mora za ponovno priključitev, če je odklop trajal dlje kot tri leta, pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi. S sklenitvijo nove pogodbe o priključitvi, se razveljavi prejšnja pogodba o priključitvi, če ta ni bila razvezana že na podlagi sporazuma strank.

(4) ITD lahko zavrne ponovno priključitev na tem priključku, dokler mu lastnik priključenega objekta ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi in dostopu, ki izvirajo iz časa pred odklopom, razen če so obveznosti že zastarale.

(5) V primeru, da želi lastnik ponovno priključitev na sistem za tržno distribucijo, v roku, ki je krajši od enega leta, mora ob priklopu plačati tudi fiksne stroške dobave in izvajanja meritev v času odklopa.

(6) ITD izvede odklop tako, da zapre in začepi zaporno pipo pred xxxxxxxxxx in demontira xxxxxxxx. Lastnik, ki je zahteval odklop, nosi stroške odklopa, določene v Ceniku ostalih storitev,ki je del cenika tržne distribucije.

(7) V primeru odklopa, ki je bil izveden na zahtevo uporabnika, je lastnik v primeru ponovnega priklopa poleg obveznosti iz tega člena dolžan plačati tudi stroške ponovnega priklopa, določene v Ceniku ostalih storitev, ki je del cenika tržne distribucije.

48. člen (trajni odklop)

(1) Odklop odjemnega mesta na zahtevo lastnika, ki traja neprekinjeno več kot tri leta, se evidentira kot trajni odklop.

(2) Kot trajni odklop se evidentira tudi odklop iz 45. in 46. člena tega akta, če lastnik v roku 3 let od odklopa ne odstrani vzroka ali vzrokov odklopa.

(3) Vsaka ponovna priključitev na trajno odklopljenem odjemnem mestu je nova priključitev v smislu tega akta.

(4) Če trajno odklopljen priključek zaradi dotrajanosti predstavlja varnostno tveganje za varno in zanesljivo delovanje sistema, življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje, ITD obvesti odjemalca o nameravani fizični prekinitvi, pri čemer ga seznami z možnostjo in stroški obnove, potrebne za ohranitev funkcionalnega stanja priključka in možnosti nadaljnje uporabe.

(5) Če želi lastnik objekt oziroma stavbo, v katero je napeljan priključek odstraniti, mora izvedbo odstranitve predhodno uskladiti z ITD. Pri tem mora ITD predložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže potek del in način odstranitve priključka, ITD pa poda pogoje, ki jih mora lastnik upoštevati pri odstranjevanju priključka.

49. člen

(odklop v primeru neupravičenega odjema)

(1) Če odjemalec po izvedenem odklopu še vedno odjema zemeljski plin, se ta odjem šteje kot neupravičen odjem.

(2) Če kljub odklopu odjemnega mesta pride do neupravičenega odjema prek priključka, namenjenega oskrbi tega odjemnega mesta, lahko ITD izvede odklop na priključnem mestu na omrežju. Nastali stroški bremenijo odjemalca oziroma lastnika.

V. NAČIN IZVAJANJA DOSTOPA DO SISTEMA ZA TRŽNO DISTRIBUCIJO

1. Pogoji za dobavo

50. člen

(pogoji za dobavo iz sistema za tržno distribucijo)

(1) ITD sme zavrniti dobavo na sistemu za tržno distribucijo zaradi razlogov, ki so navedeni v EZ-1 ali

v tem aktu.

(2) Če ITD dobavo zavrne mora razloge za zavrnitev dobave utemeljiti in jih nemudoma pisno sporočiti osebi, ki zahteva dobavo.

2. Pogodba o dobavi

51. člen (sklenitev pogodbe o oskrbi)

(1) Oskrba na sistemu za tržno distribucijo se uredi s pisno pogodbo o oskrbi, ki jo pred začetkom oskrbe oziroma dobave z zemeljskim plinom skleneta ITD in odjemalec, ki je lastnik priključenega objekta ali dela objekta. ITD in lastnik pogodbo o oskrbi skleneta po tem, ko so pogoji iz soglasja za priključitev in pogodbe o priključitvi izpolnjeni.

(2) Če druga oseba ureja sklenitev pogodbe o oskrbi v imenu in za račun lastnika, mora predložiti njegovo pooblastilo.

(3) Pogodba o oskrbi se sklepa v pisni obliki. Če pogodba o oskrbi ni sklenjena v pisni obliki in končni odjemalec zemeljski plin dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med ODS in lastnikom nastalo z dnem začetka distribucije oziroma odjema zemeljskega plina. Če končni odjemalec, ki odjema zemeljski plin, ni lastnik priključenega objekta oziroma stavbe, sta končni odjemalec, ki odjema zemeljski plin in lastnik solidarno odgovorna za obveznosti iz tega akta, razen če je subsidiarna odgovornost izrecno določena s posebnim zakonom. ITD in lastnik morata urediti pogodbeno razmerje v pisni obliki ob prvi spremembi pogodbe iz prejšnjega odstavka.

(4) Za potrebe sklenitve pogodbe o oskrbi mora lastnik oz. pooblaščena oseba predložiti ITD podatke, ki so potrebni za sklenitev pogodbe o oskrbi.

(5) Pogodba o oskrbi se praviloma sklepa za nedoločen čas.

(6) Pogodba o oskrbi vsebuje:

(a) podatke o ITD, lastniku oziroma solastnikih , če gre za odjemno mesto v solastnini:

− za fizične osebe: ime in priimek, naslov, kraj, enotno matično številko občana ali davčno številko

− za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe

(b) podatke o odjemnem mestu:

− naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe iz zemljiške knjige, razen če ta ni urejena),

− številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta),

− razvrstitev v odjemno skupino glede na predviden odjem ob sklenitvi pogodbe,

(d) podatke o obračunu in načinu plačila;

(e) predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina v kWh in pogodbeno distribucijsko zmogljivost v kWh/dan. Pogodbena distribucijska zmogljivost je lahko manjša od tehnične zmogljivosti priključka;

(f) trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje oziroma odpoved pogodbe;

(g) tip in velikost merilne naprave, ki izhaja iz zapisnika o merilnem mestu;

(h) zavarovanje terjatev, če je lastnik pravna oseba razen, če gre za osebo javnega prava v skladu

z 91. členom tega akta;

(i) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe o oskrbi;

(j) za odjemna mesta z letno predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina 1.000.000 kWh ali več: v primeru zakupa distribucijskih zmogljivosti medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s plačilom tako zakupljenih distribucijskih zmogljivosti ter prenehanja pogodbe o oskrbi oziroma odpovednega roka;

(k) za odjemna mesta z letno predvideno letno distribuirano količino zemeljskega plina 1.000.000 kWh ali več: v primeru, ko se lastnik zaveže sistem za tržno distribucijo oziroma distribucijski sistem uporabljati najmanj do določenega dne, medsebojne pravice in obveznosti v primeru kršitve te obveznosti oziroma odpovednega roka.

(7) Imetnik soglasja za priključitev mora pogodbo o oskrbi podpisati in vrniti ITD.

52. člen

(spremembe imetnika pogodbe o oskrbi)

(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri lastnikih priključenih objektov, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med ITD in lastnikom, sta obstoječi in novi lastnik dolžna ITD obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 30 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi lastnik sklene pogodbo o oskrbi oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o oskrbi, če gre za odjemno mesto preko katerega se oskrbuje več odjemalcev.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:

(a) podatke o dosedanjem lastniku:

− za fizične osebe: ime in priimek, naslov, enotno matično številko ali davčno številko;

− za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;

(b) podatke o novem lastniku:

− za fizične osebe: ime in priimek, naslov končnega odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko;

− za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;

naslov odjemnega mesta;

(d) izpisek iz zemljiške knjige kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo) oziroma, izjemoma, če zemljiška knjiga ni urejena, dokumente iz drugega odstavka 40. člena tega akta;

(e) števčno stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.

(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke in priloge iz prejšnjega odstavka, preide soglasje za priključitev na novega lastnika, novi lastnik in ITD pa skleneta novo pogodbo o oskrbi. S tem se šteje, da je novi lastnik vstopil tudi v pravice in obveznosti iz izdanega soglasja za priključitev. ter pogodbe o priključitvi.

(4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena ITD lastnika obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o oskrbi zavezan dosedanji lastnik, ne glede na prenos lastninske pravice, subsidiarno pa tudi novi lastnik.

(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz soglasja za priključitev dosedanjega lastnika, univerzalni pravni naslednik lastnika in ODS pa skleneta aneks k obstoječim pogodbam. Univerzalni pravni naslednik lastnika je dolžan najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe obvestiti ITD o nastali spremembi.

53. člen

(sprememba plačnika)

(1) Odjemalec lahko ITD pisno predlaga spremembo plačnika obveznosti (npr. najemnik, uporabnik). V tem primeru ITD račune za plačilo dobave prispevkov ter drugih storitev v zvezi z dobavo izdaja neposredno plačniku, prav tako pa mu pošilja tudi druga obvestila, vezana na izvajanje pogodbe o oskrbi. Tak dogovor ne vpliva na obveznosti lastnika (imetnika soglasja) iz naslova pogodbe o oskrbi oziroma uporabe omrežja prek priključka.

(2) Pisni predlog mora vsebovati:

(a) podatke o odjemalcu - lastniku:

– za fizične osebe: ime in priimek, naslov, enotno matično številko ali davčno številko;

– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;

(b) podatke o plačniku, ki ni lastnik nepremičnine:

– za fizične osebe: ime in priimek, naslov plačnika, enotno matično številko ali davčno številko;

– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;

c) podatke o odjemnem mestu: številka merilnega mesta (enoumna oznaka odjemnega mesta) in

naslov odjemnega mesta.

(3) ITD, lastnik in plačnik pogodbeno razmerje uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o oskrbi, ki jo ima lastnik sklenjeno z ITD.

(4) ITD ima pravico, da ne privoli v sklenitev dodatka k pogodbi o oskrbi iz prejšnjega odstavka, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti lastnika na odjemnem mestu. ITD mora o tem dejstvu pisno obvestiti lastnika ter navesti razlog zavrnitve.

(5) Lastnik, ki ima sklenjeno pogodbo o oskrbi in plačnik, ki uporablja zemeljski plin na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o oskrbi, sta solidarno odgovorna razen v primerih, ko je z zakonom določena subsidiarna odgovornost.

(6) Dodatek k pogodbi o oskrbi prične veljati in se začne izvajati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je ITD v svoje vložišče prejel podpisan dodatek k pogodbi o oskrbi, pod pogojem, da ITD razpolaga s sporazumno ugotovljenim števčnim stanjem merilne naprave za potrebe spremembe.

(7) Lastnik, ki ima sklenjeno pogodbo o oskrbi in plačnik, ki uporablja zemeljski plin na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o oskrbi se zavezujeta, da bosta ITD obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale na pogodbeno razmerje o dobavi.

(8) Za dodatek k pogodbi o oskrbi iz tega člena se smiselno uporabljajo vse določbe tega akta, ki veljajo za pogodbo o oskrbo.

54. člen

(sprememba pogodbe o oskrbi in obveščanje o spremembah)

(1) Lastnik, ki želi spremeniti veljavno pogodbo o oskrbi (na primer zaradi spremembe zmogljivosti), mora zaprositi za spremembo pogodbe, razen če gre za spremembe, zaradi katerih je potrebno pridobiti novo soglasje za priključitev.

(2) Lastnik mora ITD o spremembah podatkov, pomembnih za izvajanje pravic in obveznosti iz pogodbe o oskrbi (npr. ime ali firmo, naziv, prebivališče, statusno pravne spremembe, uvedbo postopkov zaradi insolventnosti, spremembe odjema, naslova za dostavo, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev itd.) pisno obvestiti najkasneje v tridesetih dneh po nastali spremembi oziroma dogodku in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe, sicer se šteje, da se za ITD podatki niso spremenili, na njih temelječi dokumenti ITD pa štejejo kot vsebinsko pravilni, pravilno dostavljeni in sprejeti. ITD bo pošto (račune, opomine, odgovore na reklamacije, odpoved pogodbe in druga obvestila) pošiljal lastniku z redno pošto na naslov lastnika, naveden v pogodbi oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v registru ali na elektronski naslov, ki je bil posredovan ITD.

(3) ITD spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana popolna vloga za spremembo.

55. člen (odpoved pogodbe o oskrbi)

(1) Pogodbo o oskrbi, sklenjeno za nedoločen čas, lahko lastnik ali ITD odpovesta z eno mesečnim odpovednim rokom, šteto od prejema pisnega obvestila o odstopu, razen če ta člen določa drugače. ITD lahko odstopi od pogodbe o oskrbi, če niso odpravljeni razlogi za odklop iz 307. člena in 308. člena EZ-1 in ni podana zahteva za ponovni priklop.

(2) Odpoved učinkuje in pogodba o oskrbi preneha z dnem izvedbe odklopa odjemnega mesta in odčitka števčnega stanja; oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

(3) Če je v pogodbi o oskrbi določen drugačen odpovedni rok, ali če se je v pogodbi o oskrbi lastnik zavezal za časovno določen odjem do določenega dne, se za določanje odpovednega roka uporabljajo določila pogodbe o oskrbi, ne glede na določila prvega odstavka tega člena, ki se v tem primeru ne uporablja, v celoti pa se uporabljajo določila drugega odstavka tega člena.

(4) Odpoved pogodbe o oskrbi ni mogoča v primerih:

- če odpoved pogodbe zahteva le eden izmed solastnikov;

- če odpoved pogodbe zahteva lastnik, ki bi se po odpovedi oziroma prenehanju pogodbe o oskrbi želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana prioritetna raba zemeljskega plina kot energenta za ogrevanje.

(5) Pogodba o oskrbi velja in zavezuje ITD in lastnika tudi v primeru, če je lastniku iz kakršnegakoli razloga na njegovi strani prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in če v tem času na odjemnem mestu ni izkazana dobava zemeljskega plina. Kljub temu ima lastnik pravico odpovedati pogodbo o oskrbi pod pogoji iz tega člena.

3. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih

56. člen (skupno odjemno mesto)

V primeru skupnega odjemnega mesta, na katerem se meri poraba zemeljskega plina prek enega merilnega mesta za potrebe več pravnih ali fizičnih oseb, izvršujejo obveznosti in pravice iz tega akta, ki jih imajo odjemalci, vsi odjemalci oziroma lastniki stavbe skupaj in se jih obravnava kot enega odjemalca.

57. člen

(urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu)

(1) Pogodbo o oskrbi za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo z zemeljskim plinom iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov.

(2) V primeru, da večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-poslovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa ITD eno pogodbo o oskrbi, ki jo podpišejo vsi odjemalci oziroma pogodbo o oskrbi z vsakim odjemalcem posebej.

(3) Za urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu se smiselno uporabljajo določila tega akta, ki urejajo sklepanje pogodb oskrbi, razen v kolikor v tem poglavju ni drugače določeno.

(4) Odjemalec, ki odjema zemeljski plin iz skupnega odjemnega mesta, vstopi v sklenjeno pogodbo o oskrbi za skupno odjemno mesto z Izjavo o vstopu v pogodbo o oskrbi.

(5) Odjemalec, ki odjema zemeljski plin v delu stavbe ali v stavbi iz skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku uporabe odjemnega mesta ali po njegovem prenehanju sporočiti ITD naslednje podatke:

a) ime in priimek ali firmo končnega odjemalca:

– za fizične osebe: ime in priimek, naslov končnega odjemalca, enotno matično številko ali davčno številko;

– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;

b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v kateri uporablja zemeljski plin;

c) datum začetka ali prenehanja uporabe zemeljskega plina;

d) priloženo listino kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo).

(6) Za začetek ali prenehanje odjema se šteje začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema zemeljski plin oziroma ko je odjemalec postal lastnik posameznega dela stavbe.

(7) Če ITD nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz tega člena, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni posamezni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.

(8) V kolikor odjemalec, ki je postal lastnik posameznega dela stavbe, ki je oskrbovan z zemeljskim plinom iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih končnih odjemalcev, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika posameznega dela stavbe in ne podpiše Izjave o vstopu v pogodbo o oskrbi, se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo posameznega dela stavbe oziroma stavbe, v kateri uporablja zemeljski plin.

58. člen

(izstavitev računov etažnim lastnikom)

(1) ITD izstavlja račune, ki se glasijo na končne odjemalce – etažne lastnike, ki so mu dolžni poravnati stroške iz pogodbe o oskrbi. ITD račune pošilja upravniku oziroma drugemu pooblaščencu odjemalcev iz tega poglavja tega akta, ki nato te stroške razdeli med odjemalce, sprejema njihova plačila in plačuje obveznosti iz pogodbe o oskrbi ITD, razen če je v pogodbi o oskrbi dogovorjeno drugače (na primer upoštevanje razdelilnikov s strani ITD; pošiljanje računov neposredno odjemalcem in podobno).

(2) Če je v pogodbi o oskrbi dogovorjeno, da ITD pri izstavitvi računov upošteva razdelilnik stroškov, se uporabljajo določila tega poglavja tega akta, razen če je v pogodbi o dobavi določno drugače.

59. člen (razdelilnik stroškov)

(1) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena so stroški za dobavo določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni ITD posredovati razdelilnik stroškov dobave, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov dobave in drugih storitev na skupnem odjemnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov. Razdelilnik stroškov je sestavni del pogodbe o oskrbi.

(2) Razdelilnik stroškov mora biti posredovan v skladu z navodili ITD in sklenjenim sporazumom o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov.

(3) Razdelilnik stroškov dostopa se lahko spremeni in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko ITD prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče.

(4) V primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, ima ITD, če ne prejme razdelilnika v skladu z drugim odstavkom tega člena, pravico, da razdeli stroške po priključni moči ali po razmerju površin posameznih delov stavbe, če so ti podatki dani v pogodbi o oskrbi.

(5) V primeru dodatnih priklopov, sprememb ali odklopov odjemalcev na skupnem odjemnem mestu v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, ITD, če ne prejme razdelilnika v skladu z drugim odstavkom tega člena, lahko obračuna stroške po zadnjem prejetem razdelilniku, ki ga ima na voljo.

60. člen

(način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov)

(1) Merjenje porabe energije vsakega posameznega dela stavbe ni obveznost ali strošek ITD, če s pogodbo o oskrbi ni drugače določeno.

(2) ITD ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov. ITD ni izvajalec obračuna in izvajalec delitve stroškov, razen če je s pogodbo o oskrbi drugače določeno.

(3) Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov, ki je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve. Pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov in upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe ali drug pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila lastnikov stavb morajo podpisati z ITD sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov.

(4) Če mesečni razdelilniki stroškov za obračun niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določa sporazum o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, ima ITD pravico obračunati stroške po zadnjem prejetem razdelilniku stroškov, ki ga ima na voljo. Reklamacij iz naslova nesporočenih, napačno sporočenih ali nepravočasno sporočenih razdelilnikov stroškov ITD ni dolžan upoštevati.

(5) Upravnik oziroma drug pooblaščenec lastnikov stavb ali pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov lahko vloži zahtevo za popravek računov ITD najkasneje v roku 20 (dvajset) koledarskih dni od izstavitve računa. V tem primeru je pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov ali upravnik oziroma drug pooblaščenec lastnikov stavb dolžan posredovati pravilne podatke v roku 8 (osmih) dni od poslane zahteve za popravek računov. V primeru popravka računov ITD zaračuna strošek izrednega obračuna po Ceniku ostalih storitev, ki je del cenika tržne distribucije.

61. člen

(sporočanje sprememb odjemalca na skupnem odjemnem mestu)

(1) Sprememba posameznega odjemalca na skupnem odjemnem mestu se izvaja po določilih 52 .

člena tega akta.

(2) Ob spremembi odjemalca na skupnem odjemnem mestu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba.

(3) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov dobave do konca obračunskega obdobja dotedanji odjemalec. Če odjemalec izrecno zahteva poračun ter odčitovanje ITD na dan spremembe končnega odjemalca, ITD zaračuna strošek izrednega obračuna po Ceniku ostalih storitev (del cenika tržne distribucije), hkrati pa lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali s pridobitvijo izrednega odčitka.

62. člen

(sklenitev, izvajanje in odpoved pogodbe o oskrbi na skupnem odjemnem mestu)

(1) Sklenitev in izvajanje pogodbe o oskrbi se šteje za posel rednega upravljanja, razen če veljavna zakonodaja ne določa drugače.

(2) Odpoved pogodbe o oskrbi na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo podajo odjemalci tega odjemnega mesta skupaj, istočasno, v pisni obliki in skladno s pravilnikom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Odpoved lahko poda tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec končnih odjemalcev, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o oskrbi oziroma po tem aktu. Pri postopku odpovedi se smiselno uporabljajo določila tega akta, ki urejajo prenehanje pogodbe oskrbi.

VI. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM ZEMELJSKEGA PLINA

1. Merjenje pretoka in določanje količin odjema zemeljskega plina ter napake pri merjenju

63. člen

(merska enota za določanje količin)

(1) Odjem zemeljskega plina se meri v Nm3, če je na odjemnem mestu vgrajen plinomer s prigrajenim korektorjem volumna.

(2) Če odjem zemeljskega plina ni merjen v Nm3 in se meri s plinomeri brez korektorjev volumna, je

merska enota za določanje količin kubični meter (m3).

(3) Določitev količine odjema v Nm3 na osnovi meritev iz prejšnjega odstavka se izvede skladno z določbami veljavne zakonodaje in tega akta.

(4) Določanje obračunskih količin odjema v kWh na osnovi izmerjenega ali na drug način določenega volumna odjema se izvede skladno z določbami veljavne zakonodaje in tega akta.

64.člen (merilne naprave)

Merilne naprave za ugotavljanje količin odjema zemeljskega plina, ki morajo biti ustrezno certificirane in overjene so:

- plinomeri, ki merijo in prikazujejo volumen odjema pri obratovalnih (delovnih) pogojih;

- plinomeri s temperaturno korekcijo, ki merijo in prikazujejo volumen odjema korigiran na 288,15 °K (15 °C), ne vršijo pa kompenzacije vezane na tlak in

- korektorji volumna, ki v kombinaciji s xxxxxxxxxx xxxxxx in prikazujejo volumen odjema pri normnih pogojih (pn=1,01325 bar in 273,15 °K (0 °C)).

65. člen

(določitev in vgradnja merilne naprave)

(1) Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem merilnih naprav izvaja ITD ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec.

(2) Tip in velikost merilne naprave se določita v skladu s pretočno tlačnimi karakteristikami odjema v načrtu strojnih inštalacij, ki mora biti v skladu s Tehničnimi zahtevi ITD. Mesto namestitve mora biti v skladu s Tehničnimi zahtevami ITD. Če načrt strojnih inštalacij ni izdelan, določi tip in velikost merilne naprave ITD. Vse merilne naprave morajo biti overjene in označene z veljavno overitveno oznako, njihova vgradnja pa izvedena skladno s predpisi. Po vgradnji merilne naprave in izvedbi zaplinjanja notranje plinske instalacije izvajalec iz prvega odstavka tega člena na priključke merilne naprave namesti plombe ali zaščitne zaklepe. Plombirane elemente se namesti tako, da je demontaža merilne naprave brez uničenja oziroma vidnega poškodovanja plombirnega elementa onemogočena.

(3) Če je pri uporabniku zaradi sprememb pretočno tlačnih razmer, namestitve ali odstranitve plinskih naprav, treba zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave lastnik.

66. člen (merilne naprave)

(1) V primerih, ko je delovni tlak (nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu) manjši ali enak 30 mbar, se pretečene količine zemeljskega plina merijo s plinomeri, brez prigrajenega korektorja volumna.

(2) Kadar je delovni tlak manjši ali enak 30 mbar in v kolikor delovna temperatura znatno odstopa od 15°C, to velja za plinomere vgrajene izven objekta ali v prostorih s povišano temperaturo, se na osnovi zahteve ITD ali odjemalca uporabijo plinomeri s temperaturno korekcijo ali plinomeri s prigrajenim korektorjem volumna.

(3) Pri delovnih tlakih manjših ali enakih 30 mbar in pri maksimalnih pretokih Qmax>40 m3/h se na zahtevo ITD ali končnega odjemalca uporabljajo plinomeri s prigrajenim korektorjem volumna.

(4) Pri delovnih tlakih višjih od 30 mbar se pretečene količine zemeljskega plina merijo s plinomerom in prigrajenim korektorjem volumna.

67. člen (pregledi merilnih naprav)

(1) Redne in izredne menjave izvaja ITD ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec. ITD je odgovoren, da redno nadzira ali je vgrajena merilna oprema overjena v skladu z veljavno zakonodajo. Uporabnik je dolžan navedeno omogočiti.

(2) ITD in uporabnik imata poleg rednih pregledov pravico do izrednega pregleda merilne naprave.

(3) ITD hrani zamenjano merilno napravo še 15 dni po zamenjavi. V tem času ima lastnik možnost kontrole stanja merilne naprave oziroma zahtevati izredni pregled merilne naprave, po tem času pa se merilna naprava uniči, oziroma če je predvidena nadaljnja uporaba po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.

(4) Če se pri izrednem pregledu izkaže, da je točnost merilne naprave izven dopustnih meja, plača stroške takega pregleda ITD, v nasprotnem primeru pa tisti, ki je pregled zahteval.

68. člen

(nedelovanje ali okvara merilne naprave)

(1) Če se ugotovi, da so zaradi nedelovanja ali okvare merilne naprave (v nadaljevanju: okvara) količine predanega oziroma pretečenega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi podatkov o porabi zemeljskega plina v preteklem obdobju in z upoštevanjem obremenitvenega profila odjemnega mesta, količine zemeljskega plina določijo za obdobje od nastanka okvare do dneva njene odprave. Če dneva okvare ni možno določiti, se količine odjema določijo za preteklo obdobje, in sicer največ do dvanajst (12) mesecev od dneva odprave napake

oziroma do dneva, ko so bile merilne naprave zadnjič odčitane, če je to krajše obdobje in odjemalec vrednosti tega odčitka ni oporekal.

(2) ITD upošteva okoliščine, v katerih je odjemalec prevzemal zemeljski plin v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predanega zemeljskega plina.

(3) V primeru, da količin zemeljskega plina ni mogoče ugotoviti na podlagi prvega odstavka, se izračun izvede na podlagi podatkov, ki jih ITD pridobi po odpravi napake merilne naprave, za dvanajst (12) mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene.

69. člen

(obveznost odprave vzroka za napačno merjenje)

Če se ugotovi, da je meritev porabljenega zemeljskega plina, zaradi okvare merilnih naprav, napačna, je ITD dolžan vzrok napačnega merjenja odpraviti v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje v roku 30 dni, odjemalec pa mu je dolžan to omogočiti.

2. Določitev dobavljenih količin zemeljskega plina

70. člen

(dnevno merjena odjemna mesta)

(1) Vsa odjemna mesta na sistemu za tržno distribucijo, na katerih končni odjemalec prevzame več kot 800.000 kWh zemeljskega plina na leto, morajo biti opremljena z merilno opremo, ki omogoča beleženje količin prevzetega plina na urni in dnevni ravni (dnevno merjena odjemna mesta) ter shranjevanje in daljinski prenos merjenih podatkov.

(2) ITD mora imeti vzpostavljen sistem dostopa do dnevnih vrednosti meritev za dnevno merjena odjemna mesta iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(3) Lastniki odjemnih mest iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo na svoje stroške ITD omogočiti namestitev naprav za dnevno merjenje in daljinski prenos podatkov o odjemu zemeljskega plina ter priklop in električno energijo za delovanje teh naprav.

71. člen

(obračunsko obdobje)

(1) Obračunsko obdobje je obdobje med dvema odčitkoma merilne naprave oziroma obdobje za katerega se izvaja obračun. ITD izda račun v zvezi z obračunskim obdobjem bodisi na podlagi odčitkov ITD bodisi na podlagi sporočenega števčnega stanja s strani a odjemalca, ali na podlagi obremenitvenega profila oziroma na podlagi kombinacije naštetih načinov.

72. člen (poračunski odčitki)

(1) ITD pri izvedbi poračuna upošteva odčitek števčnega stanja merilne naprave na odjemnem mestu odjemalca, pridobljen:

- na podlagi izvajanja odčitkov na odjemnem mestu s fizičnim obiskom in popisom števčnega stanja s strani pooblaščene osebe ITD oziroma;

- na podlagi izvajanja daljinskih odčitkov števčnih stanj na odjemnem mestu z vgrajeno merilno napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov o odjemu zemeljskega plina. Za dnevno merjena merilna mesta ITD zagotovi stanje na merilni napravi z odčitkom merilne naprave ob 6. uri zjutraj na

zadnji dan obračunskega oziroma poračunskega obdobja. Stanje na merilni napravi je hkrati tudi začetno stanje v zvezi z naslednjim obračunskim oziroma poračunskim obdobjem.

(2) Odjemalec je dolžan ITD zagotoviti prost in neoviran dostop do merilnih naprav (plinomerov) skladno z osmim odstavkom 11. člena tega akta.

(3) Če odjemalec ne omogoči prostega in neoviranega dostopa do merilnih naprav, ITD ukrepa skladno z določbami energetske zakonodaje, ki urejajo odklop po predhodnem obvestilu in izvede poračun porabe. ITD izvede poračun na podlagi ocenjene porabe zemeljskega plina. Ocenjeno porabo določi ITD na podlagi porabe na odjemnem mestu v preteklih treh koledarskih letih. Za odjemna mesta, za katera ni podatka o odjemu v preteklih treh letih oziroma je bila poraba ocenjena, se letni odjem določi na podlagi projektantsko določene predvidene letne porabe ali na podlagi povprečne porabe primerljivih odjemalcev, če ni na voljo projektantsko določene letne porabe. Ko je ITD omogočeno odčitavanje merilnih naprav, ITD izvede poračun za celotno obdobje do predhodnega odčitka in izda račun, ki zapade v plačilo v roku 15 dni od dneva izstavitve.

73. člen

(mesečni odčitki)

(1) Odjemalec lahko zadnjih pet dni v koledarskem mesecu za potrebe izvedbe obračuna ITD posreduje odčitek merilnega mesta, in sicer s popisom števčnega stanja s strani končnega odjemalca, ki popis števčnega stanja posreduje ITD v roku in na način, ki ju določi ITD. Odčitek mora biti resničen in mora odražati dejansko stanje na merilni napravi (plinomeru). Odčitki iz tega člena niso poračunski odčitki in tudi ne morejo nadomestiti poračunskih odčitkov, ki jih izvaja ITD.

(2) Če odjem zemeljskega plina, izračunan na podlagi vrednosti odčitka števčnega stanja, ki ga je posredoval končni odjemalec odstopa od porabe, ocenjene s strani ITD (ocenjena poraba) v obdobju na katerega se nanaša odčitek za več kot je navedeno v tabeli Preverjanje sporočenih odčitkov (priloga 2) lahko ITD v roku 5 delovnih dni preveri resničnost odčitka s fizičnim obiskom in popisom števčnega stanja merilnega mesta. Če ITD ob popisu števčnega stanja ugotovi, da odjem zemeljskega plina, izračunan na podlagi tega odčitka odstopa od vrednosti posredovanega odjema izračunanega na podlagi odčitka s strani končnega odjemalca za več kot je navedeno v tabeli Preverjanje sporočenih odčitkov, se upošteva odčitek ITD (ob upoštevanju ocenjenega odjema, določenega s strani ITD v času od sporočenega stanja števčnega stanja do izvedbe izrednega odčitka s strani ITD). V primeru posredovanja neresničnih podatkov o števčnem stanju merilne naprave, ugotovljenega ob izvedbi izrednega odčitka s strani ITD, strošek izvedbe izrednega odčitka bremeni končnega odjemalca.

(3) V primeru, da števčno stanje s strani odjemalca ni posredovano na zadnji dan koledarskega meseca, ITD izvede mesečni obračun tako, da za obdobje od dne, na katerega se nanaša sporočeno stanje do konca koledarskega meseca oceni porabo zemeljskega plina na podlagi obremenitvenega profila odjemnega mesta.

(4) Odjemalec lahko zahteva izredni odčitek merilne naprave.

(5) ITD izredno odčitavanje merilne naprave iz tretjega odstavka zaračuna končnemu odjemalcu v skladu s Cenikom ostalih storitev, ki je del cenika tržne distribucije.

(6) Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primeru, ko ITD izdaja račune vsako četrtletje in ne mesečnih računov.

7) Če je merilno mesto opremljeno z naprednim merilnim sistemom, ki omogoča daljinske odčitke, lahko ITD prioritetno uporabi ta odčitek.

3. Obremenitveni profil

74. člen

(xxxxx xxxxxx)

(1) Letna poraba plina za odjemna mesta, ki so uvrščena v odjemne skupine od C(DK1) do C(DK6) je poraba plina zadnjega rednega letnega odčitovalnega obdobja.

(2) Letna poraba plina za odjemna mesta, ki so uvrščena v odjemne skupine od C(DK7) do C(DK15) je poraba plina v zadnjem koledarskem letu.

(3) Za odjemna mesta kjer ITD ne razpolaga z dejanskimi podatki o letni porabi , letno porabo (npr. nova odjemna mesta) oceni na podlagi namena rabe plina in priključne moči plinskih trošil ali upošteva predlog letne porabe, ki ga predlaga odjemalec v kolikor je smiselna, kar presodi ITD.

75. člen

(dodelitev standardnega obremenitvena profila)

(1) Na podlagi podatkov odjemalca o vrsti plinskih trošil in namenu uporabe zemeljskega plina na odjemnem mestu, ITD določi standardni obremenitveni profil odjemnega mesta ki je lahko:

- linearen: temperaturno neodvisen (namen uporabe kuhanje, priprava sanitarne tople vode, tehnološki odjem),

- dinamičen: temperaturno odvisen ( ogrevanje),

- kombiniran (kombinacija ogrevanja s temperaturnim neodvisnim namenom uporabe).

(2) Ocena porabe zemeljskega plina se izračuna na podlagi standardnega obremenitvenega profila odjemnega mesta, dolžine obdobja ter pri temperaturno odvisnem odjemu od temperaturnega primanjkljaja ocenjevanega obdobja porabe.

76. člen

(temperaturno neodvisni del porabe)

(1) Temperaturno neodvisni del izračuna ITD za odjemna mesta s kombiniranim obremenitvenim profilom, na podlagi porabe v intervalu neogrevalnega obdobja, ki je med 15. majem in 15. septembrom. Če ITD ne razpolaga z realno porabo tega obdobja, je delež konstantne porabe za odjemna mesta s kombinirano karakteristiko 10 % letne porabe.

77. člen

(odjem na odjemnem mestu v časovnem intervalu)

Odjem na odjemnem mestu v časovnem intervalu se izračuna na podlagi naslednji enačb:

Karakteristika odjema na odjemnem mestu	Odjem na odjemnem mestu v časovnem intervalu
linearna	O = 𝛿𝛿𝑘𝑝 𝑥 𝑑
dinamična	O = 𝛿𝛿𝑣𝑝 𝑥 ∑𝑛 𝑇𝑝𝑖 𝑖=1
kombinirana	O = 𝛿𝛿𝑘𝑝 𝑥 𝑑 + 𝛿𝛿𝑣𝑝 𝑥 ∑𝑛 𝑇𝑝𝑖 𝑖=1

𝛿𝛿𝑘𝑝 - specifična konstantna poraba preteklega leta

𝛿𝛿𝑣𝑝 - specifična variabilna poraba preteklega leta

Tpi - temperaturni primanjkljaj

d število dni časovnega intervala

i – datum začetka intervala

n – datum konca intervala

O – odjem v časovnem intervalu

78. člen

(temperaturni primanjkljaj)

(1) Temperaturni primankljaj (Tp) je razlika med notranjo temperaturo v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka.

(2) Za izračun temperaturnega primankljaja se upošteva dneve med 15. septembrom in 15. majem, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura nižja od 12 °C. Temperaturni primanjkljaj v obdobju od

15. maja do 15. Septembra je 0, ne glede na dejanske srednje dnevne temperature.

(3) Povprečna dnevna zunanja temperatura je določena s formulo:

Tm = (t7 + t14 + 2 x t21) /4

kjer so t7, t14, in t21 meritve zunanje temperature ob 7:00, 14:00 in 21:00 uri po srednjeevropskem času.

(4) Za nove odjemalce zemeljskega plina dobavitelj na podlagi razpoložljivih podatkov letno porabo oceni.

(5) Odčitovalno obdobje za namen izračunavanja porab preteklega leta, je za odjemna mesta z letnim čitanjem od meseca čitanja v preteklem koledarskem letu do meseca čitanja v predpreteklem koledarskem letu, pri vseh ostalih odjemnih mestih pa od decembra preteklega leta do decembra predpreteklega leta. Zaradi zamikov odčitovanja so možni tudi časovni odmiki v dolžini intervala ali mesecu pridobitve dejanskega odčitka, ki je osnova za izračun.

4. Način plačil, način izračuna dobave in izvajanja meritev ter postopek opominjanja

79. člen (neupravičen odjem)

1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:

- odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o oskrbi;

- odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina;

- odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena;

- odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, katere overitev je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca (na primer iz razlogov neodzivnosti nedostopnosti merilnega mesta in podobno);

- odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v sistem za tržno distribucijo (distribucijski plinovodi ali priključki);

- odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v notranjo plinsko napeljavo pred merilnim mestom oziroma merilno napravo,

- odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, pri katerem so nepooblaščeno odstranjeni oziroma poškodovani pečati merilne naprave oziroma njeni sestavni deli, zaščitni zaklepi na merilni napravi ali plomba na zaporni pipi;

- odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki je namerno poškodovana ;

- odjem zemeljskega plina v obdobju odklopa;

- odjem zemeljskega plina v primerih, ko ITD kljub pisnim pozivom ni zagotovljen dostop do merilne naprave za potrebe izvedbe odčitka.

(2) Za vse obveznosti iz tega poglavja tega akta (neupravičen odjem) sta solidarno odgovorna lastnik in dejanski odjemalec, če to ni ista pravna ali fizična oseba.

(3) Če ni mogoče nedvoumno ugotoviti, kdaj se je začel neupravičeni odjem, mora odjemalec oziroma oseba iz prejšnjega odstavka tega člena plačati neupravičeni odjem zemeljskega plina in prispevke za celotno obdobje od zadnjega poračuna do dneva ugotovitve neupravičenega odjema. Plačilo poračuna zapade v roku navedenem na poračunu.

(4) Če ITD ne more ugotoviti količin zemeljskega plina, določi količine, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, na način, ki je določen v 72. členu, 3. odstavek.

(5) Neupravičeno porabljeni zemeljski plin se zaračuna po ceni, ki je enaka ceni zemeljskega plina za odjemno skupino CDK1 (0 – 2.000 kWh/leto) iz Cenika oskrbe, ki je del cenika tržne distribucije, povečane za 30 %.

(6) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina lahko ITD odjemalcu zaračuna tudi škodo in morebitne druge stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom v skladu s Cenikom ostalih storitev, ki je dl cenika tržne distribucije.

(7) Vsak neupravičen odjem zemeljskega plina, odstranitev ali poškodbo glavne zaporne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) lahko ITD prijavi policiji in/ali inšpektoratu pristojnemu za energetiko.

80. člen

(redno odčitovalno obdobje, redno obračunsko obdobje, poračunsko obdobje in izredni obračun)

(1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v katerem ITD izvaja redna odčitovanja merilnih naprav (plinomerov).

(2) Poračunsko obdobje je časovni interval na katerega se nanaša poračun, izveden na podlagi poračunskega odčitka. Če poračun pokaže, da so bili računi izstavljeni na podlagi ocenjene porabe previsoki, ITD presežek praviloma poračuna pri naslednjih računih ali pa ga na zahtevo odjemalca vrne odjemalcu na transakcijski račun.

(3) Za odjemalce z naslednjimi predvidenimi letnimi distribuiranimi količinami zemeljskega plina (v kWh) veljajo spodaj navedena obdobja:

CDK1	Zakupljena zmogljivost (kWh/leto)	Redno odčitovalno obdobje	Redno obračunsko obdobje	Poračunsko obdobje
CDK1	0 -2.000	Leto	Četrtletje	Leto
CDK 2	2.001 – 5.000	Leto	Mesec	Leto
CDK3	5.001 – 15.000	Leto	Mesec	Leto
CDK4	15.001 – 25.000	Leto	Mesec	Leto
CDK5	25.001 – 50.000	Leto	Mesec	Leto
CDK6	50.001 – 100.000	Leto	Mesec	Leto
CDK7	100.001 – 300.000	Leto	Mesec	Leto
CDK8	300.001 – 800.000	Leto	Mesec	Leto
CDK9	800.001 – 1.300.000	Ura	Mesec	Mesec
CDK10	1.300.001 – 2.000.000	Ura	Mesec	Mesec
CDK11	2.000.001 – 6.000.000	Ura	Mesec	Mesec
CD12	6.000.001 – 10.000.000	Ura	Mesec	Mesec
CDK13	nad 10.000.000	Ura	Mesec	Mesec

(4) Proti plačilu stroškov po Ceniku ostalih storitev, ki je del cenika tržne distribucije, lahko odjemalec kadarkoli zahteva, da mu ITD s sporočenim odčitkom merilne naprave zaključi tekoče obračunsko obdobje in izstavi račun za to obdobje (izredni obračun).

81. člen

(račun)

(1) ITD odjemalcu zaračunava storitve tržne distribucije, vključno z dobavo oziroma oskrbo ter

izvajanjem meritev v skladu s pogodbo o oskrbi.

(2) Storitve, ki jih izvaja ITD in niso zajete Ceniku oskrbe (iz cenika tržne distribucije) oziroma Ceniku za izvajanje meritev (iz cenika tržne distribucije), ITD obračuna po Ceniku ostalih storitev (iz cenika tržne distribucije) oziroma po Ceniku enakomernega mesečnega obroka (iz cenika tržne distribucije).

(3) ITD najkasneje v roku desetih dni po zaključku obračunskega obdobja, na katerega se nanaša dobava, odjemalcu izstavi račun, ki vsebuje naslednje zneske:

- znesek za dobavo

- znesek za izvajanje meritev.

(4) ITD izstavi račun za ostale storitve oziroma storitev enakomernega mesečnega obroka najkasneje v roku desetih dni po izvedeni storitvi. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, lahko ITD zaračunava ostale storitve in storitev enakomernega mesečnega obroka na istem računu skupaj z dobavo zemeljskega plina, ločeno od drugih postavk.

(5) Rok za plačilo je določen v pogodbi o oskrbi.

(6) Če je odjemalec v zamudi s plačili, mu ITD zaračuna zakonske zamudne obresti, stroške opominjanja in stroške izterjave v skladu z veljavno zakonodajo.

(7) Če znaša poračunsko obdobje eno leto, ITD na koncu poračunskega obdobja opravi poračun dobavljenih količin zemeljskega plina na osnovi izvedenega odčitka in izstavi račun, z upoštevanjem veljavnih cen v obračunskem mesecu, v katerem je bil poračun izveden.

(8) Pri pripravi in navedbi podatkov na računu se vrednosti za posamezne enote zaokrožijo na naslednja decimalna mesta:

- za kWh: brez decimalnih mest;

- za MWh: tri decimalna mesta;

- za EUR/kWh: pet decimalnih mest;

- za EUR/MWh: dve decimalni mesti;

- za kWh/Nm3: tri decimalna mesta;

- za Sm3 in Nm3: brez decimalnih mest.

82. člen

(obračunavanje dobave z zemeljskim plinom)

(1) Metoda za obračunavanje dobave z zemeljskim plinom temelji na uporabi metode poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk dobave z zemeljskim plinom v okviru posamezne odjemne skupine. Metoda velja za vsa posamezna odjemna mesta odjemalcev, ki so razvrščene po odjemnih skupinah.

(2) Pri obračunavanju dobave ITD upošteva uvrstitev posameznega odjemnega mesta odjemalca v odjemno skupino v skladu s Cenikom oskrbe iz cenika tržne distribucije.

(3) ITD pri razvrstitvi odjemnega mesta odjemalca v odjemno skupino upošteva pogodbeno vrednost predvidene distribuirane količine zemeljskega plina (zakupljena letna zmogljivost odjemnega mesta) oziroma izmerjeno letno distribuirano količino.

(4) ITD pri obračunavanju dobave ob razvrstitvi odjemnega mesta v odjemno skupino upošteva še obračunsko moč, pogodbeno distribucijsko zmogljivost in distribuirano količino.

83. člen (izračun zneska za dobavo)

(1) ITD odjemalcu obračuna mesečni znesek za dobavo (MD), ki se določi na naslednji način:

MD = ZF + ZV [EUR]

kjer oznake pomenijo:

ZF fiksni del mesečnega zneska za dobavo;

ZV variabilni del mesečnega zneska za dobavo.

(2) Z zneskom za dobavo se pokriva tisti del stroškov, ki se ne nanašajo na stroške za izvajanje

meritve in se ne pokrijejo z drugimi prihodki ITD ter so povezani z:

– dobavo zemeljskega plina;

– izvajanjem distribucije;

– varnim, zanesljivim in učinkovitim obratovanjem in vzdrževanjem sistema za tržno distribucijo v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;

– razvojem sistema za tržno distribucijo ob upoštevanju predvidenih potreb odjemalcev ter zahtev

varnega in zanesljivega obratovanja sistema;

– zagotavljanjem dolgoročne zmogljivosti sistema za tržno distribucijo, ki omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem za tržno distribucijo;

– zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo sistema za tržno distribucijo.

84. člen

(izračun fiksnega dela zneska za dobavo)

(1) Fiksni del mesečnega zneska za dobavo se določi na naslednji način:

ZF = CFPi + CFMi * DM + CFZi * DKD [EUR]

kjer oznake pomenijo:

CFPi tarifna postavka za pavšal na mesec, v eurih; CFMi tarifna postavka za moč na mesec, v EUR/kW; DM obračunska moč trošil, v kW;

CFZi tarifna postavka za zmogljivost na mesec, v EUR/(kWh/dan); DKD pogodbena distribucijska zmogljivost v KWh/dan.

Višina tarifnih postavk je navedena v Ceniku oskrbe iz cenika tržne distribucije.

(2) ITD obračuna fiksni del mesečnega zneska za dobavo za odjemno mesto odjemalca za sorazmerni del meseca, ko je bilo odjemno mesto odjemalca priključeno na sistem za tržno distribucijo.

(3) V primerih, ko je odjemno mesto odjemalca, ki je imetnik soglasja za priključitev, odklopljeno iz sistema za tržno distribucijo zaradi razlogov na strani odjemalca in je čas odklopa krajši od enega leta, obračuna ITD fiksni del zneska za dobavo za obdobje odklopa ob ponovnem priklopu na sistem za tržno distribucijo.

85. člen

(izračun variabilnega dela zneska za dobavo)

(1) Variabilni del mesečnega zneska za dobavo se določi na naslednji način:

ZV= CVPi * QR,M [EUR]

kjer oznake pomenijo:

CVPi tarifna postavka za porabo v EUR/kWh; QR,M mesečna dobavljena količina v kWh.

Višina tarifnih postavk je navedena v Ceniku oskrbe, ki je del cenika tržne distribucije.

(2) ITD lahko na tarifne postavke za porabo iz Cenika oskrbe iz cenika tržne distribucije prizna popust v EUR/kWh. Višino tarifnih postavk s popustom iz Cenika oskrbe za porabo objavi na spletni strani ITD.

86. člen

(izračun zneska za prekoračitev pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti)

(1) V primeru prekoračitve pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti ITD odjemalcu obračuna znesek prekoračitev pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti (ZDK).

(2) Prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti v obračunskem mesecu (ODK,M) se določi na naslednji način:

ODK,M = DKMAX – DKD [kWh/dan]

kjer oznake pomenijo:

ODK,M prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti, v kWh/dan; DKMAX največja uporabljena distribucijska zmogljivost v mesecu, v kWh/dan; DKD pogodbena distribucijska zmogljivost, v kWh/dan.

(3) Prekoračitev se obračuna, kadar je ODK,M > 0.

(4) Znesek za prekoračitev pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti se zaračuna za obračunsko obdobje, v katerem je nastopila prekoračitev pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti, in se določi na naslednji način:

ZDK = ODK,M * CFZi * 3 [EUR]

kjer oznake pomenijo:

ZDK znesek za prekoračitev pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti, v eurih;

ODK,M prekoračitev pogodbene distribucijske zmogljivosti, v kWh/dan;

CFZi tarifna postavka za zmogljivost na mesec, v EUR/(kWh/dan.

Višina tarifnih postavk je navedena v Ceniku oskrbe, ki je del cenika tržne distribucije.

(5) S plačilom prekoračitve pogodbenega obsega distribucijske zmogljivosti v obračunskem mesecu odjemalec v naslednjih mesecih nima pravice uporabljati višje zmogljivosti od pogodbeno določene.

87. člen (obračunavanje izvajanja meritev)

(1) Pri obračunavanju izvajanja meritev ITD upošteva lastništvo merilne naprave in dolžnost vzdrževanja ter umerjanja merilne naprave.

(2) Pri obračunavanju izvajanja meritev ITD upošteva tudi velikost in tip merilne naprave ter morebitno uporabo korektorja temperature in tlaka.

88. člen (izračun zneska za meritev)

(1) Kadar odjemalec ni lastnik merilne naprave se mesečni znesek za meritve (ZM) za posamezno merilno mesto se določi na naslednji način:

ZM = CIMLPi + CIMLKi [EUR]

kjer oznake pomenijo:

CIMLPi tarifna postavka kadar odjemalec ni lastnik merilne naprave za pavšal za xxxxxxxx na mesec, v eurih;

CIMLKi tarifna postavka kadar odjemalec ni lastnik merilne naprave za pavšal za korektur temperature ali korektor temperature in tlaka na mesec, v eurih.

Višina tarifnih postavk je navedena v Ceniku za izvajanje meritev, ki je del cenika tržne distribucije.

(2) Kadar ITD ni lastnik merilne naprave se mesečni znesek za meritve (ZM) za posamezno merilno mesto se določi na naslednji način:

ZM = CIMUPi + CIMUKi [EUR]

kjer oznake pomenijo:

CIMUPi tarifna postavka kadar ITD ni lastnik merilne naprave za pavšal za plinomer na mesec, v eurih; CIMUKi tarifna postavka kadar ITD ni lastnik merilne naprave za pavšal za korektur temperature ali korektor temperature in tlaka na mesec, v eurih.

Višina tarifnih postavk je navedena v Ceniku za izvajanje meritev, ki je del cenika tržne distribucije.

(3) V primerih, ko je odjemno mesto odjemalca, ki je imetnik soglasja za priključitev, odklopljeno iz sistema za tržno distribucijo zaradi razlogov na strani odjemalca in je čas odklopa krajši od enega leta, obračuna ITD znesek za meritve za obdobje odklopa ob ponovnem priklopu na sistem za tržno distribucijo.

(4) Z zneskom za izvajanje meritev se pokriva stroške povezane z izvajanjem meritev vključno s prenosom, obdelavo in arhiviranjem merjenih podatkov in stroške povezane z vzdrževanjem, umerjanjem in s predpisi določene periodične menjave merilnih naprav.

(5) Cena za izvajanje meritev ne vključuje stroškov za odklope in priklope odjemnih mest, ki so izvedeni na zahtevo odjemalca ali zaradi razlogov na strani odjemalca.

89. člen (obračunavanje dobave in izvajanje meritev)

(1) ITD zaračunava dobavo in izvajanje meritev tako, da odjemalcu za vsako odjemno mesto (merilno napravo) obračuna:

– znesek za dobavo;

– znesek za meritve.

(2) ITD obračuna odjemalcu znesek za dobavo na podlagi razvrstitve odjemalca v odjemno skupino v skladu z 82. členom tega akta, na podlagi uporabe tarifnih postavk za dobavo za posamezno odjemno skupino in ostalih pravil v zvezi z obračunom dobave iz tega akta.

(3) Če odjemalec prekorači pogodbeni obseg distribucijske zmogljivosti, mu ITD v okviru obračuna oskrbe obračuna znesek za prekoračitev pogodbenega obsega distribucije ZDK v skladu z 86. členom tega akta.

(4) ITD obračuna odjemalcu mesečni znesek za meritve glede na število in značilnost merilnih mest.

90. člen (opominjanje)

(1) Če odjemalec posameznega računa ne poravna v navedenem plačilnem roku, ga ITD z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni, za poslovne odjemalce pa ne sme biti krajši od 8 dni. Prvi opomin se odjemalcu ne zaračuna. Če v naknadnem roku obveznosti niso poravnane, lahko ITD s ponovnim opominom odjemalca obvesti tudi o nameravanem odklopu. Strošek drugega opomina je določen s Cenikom ostalih storitev, ki je del cenika tržne distribucije.

(2) Če odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna zapadlih obveznosti, ga ITD odklopi v skladu z 45. členom tega akta.

91. člen (zavarovanje plačil)

(1) Če uporabnik sistema uvrščen v odjemno skupin CDK9 ali višje ne poravnava redno svojih obveznosti , ima ITD pravico od odjemalca zahtevati druge, za ITD sprejemljive instrumente za zavarovanje plačil, ali drugačen način plačila.

(2) Če odjemalec izpolni zahtevo ITD po instrumentu zavarovanja plačil ali drugačnem načinu plačila, skleneta ITD in odjemalec dogovor o poplačilu zapadlih obveznosti, ki ne predstavlja novacijo teh obveznost.

92. člen

(način določanja obračunskih količin v kWh)

ITD določi obračunske količine tako kot operater distribucijskega sistema na podlagi prvega do sedmega odstavka 26. člena Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS 21/2018) z upoštevanjem izračuna količine energijskih enot v kWh iz drugega odstavka kot sledi:

E = VN * Hs [kWh] kjer oznake pomenijo:

E količina energijskih enot v kWh (dobavljena energija)

Hs povprečna mesečna zgornja kurilnost zemeljskega plina, izražena v kWh/Nm3

Za izračun pamp iz 4. odstavka 26. člena Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (Uradni list RS 21/2018) se upošteva H (srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije plina) v višini 298 m, kakor znaša srednja nadmorska višina distribucijskega sistema zemeljskega plina na katerega se bo priključil sistem za tržno distribucijo.

93. člen

(določitev povprečne mesečne zgornje kurilnosti zemeljskega plina)

Zgornja kurilnost zemeljskega plina se izračuna na podlagi 101. člena tega akta in objavi na spletni strani ITD v enoti kWh/Nm3. Pri izračunu se zokroži vrednost na tri decimalna mesta.

94. člen

(objava informacij v povezi z določanje obračunskih količin)

ITD na svoji spletni strani in na sedežu družbe objavlja naslednje podatke:

– pretvorbeni faktor z za primer izračuna ekvivalentne količine VN: za vse primere izračuna ekvivalentne količine odjema zemeljskega plina v Nm3, ko merilna naprava ne meri odjema neposredno v Nm3;

– povprečna mesečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za HS.

95. člen

(izstavljanje računov za oskrbo)

(1) ITD najkasneje v roku desetih dni po zaključku obračunskega obdobja, na katerega se nanaša oskrba, odjemalcu izstavi račun, ki vsebuje naslednje zneske:

– znesek za oskrbo in

– znesek za meritve.

(2) V primeru več odjemnih mest odjemalca, mora ITD k računu priložiti obračun po posameznih odjemnih mestih, ali na računu navesti zneske iz prvega odstavka ločeno za posamezna odjemna mesta.

(3) Če je obračunsko obdobje iz prvega odstavka daljše od enega meseca, se znesek za oskrbo in znesek za meritve pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko obračunata skupaj za celotno obdobje, ki pa ne sme biti daljše od 12 mesecev.

96. člen

(davki, takse, trošarine in druge dajatve)

Zneski iz 95. in 98. člena tega akta ne vključujejo davkov, taks, trošarin in drugih dajatev, ki jih ITD

zaračunava odjemalcu na podlagi drugih predpisov.

97. člen

(prikaz elementov za pretvorbo volumskih enot v energijske enote)

(1) ITD pri obračunavanju zneska za oskrbo v obračunskem obdobju na računu prikaže tudi v obračunu upoštevano:

– količino obračunskih volumskih enot v enotah, ki jih meri merilna naprava;

– mesečno povprečno zgornjo kurilnost zemeljskega plina za volumsko enoto Nm3, upoštevano v obračunu, in

– pretvorbeni faktor z za pretvarjanje obračunskih volumskih enot v Nm3, če merilna naprava ne meri odjema v Sm3 ali Nm3, ali pretvorbeni faktor za pretvarjanje Sm3 v Nm3, če merilna naprava meri odjem v Sm3.

(2) ITD na svoji spletni strani in na sedežu podjetja objavlja pregleden in razumljiv primer določanja obračunskih količin v kWh za odjemalce odjemnih skupin od CDK1 do CDK5.

98. člen

(izstavljanje računov za ostale storitve)

(1) ITD izstavi račun za izvedene ostale storitve najkasneje v roku desetih dni po izvedeni storitvi.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ITD zaračuna izvedene ostale storitve na istem računu skupaj z oskrbo in izvajanjem meritev, ločeno od drugih postavk.

5. Obveščanje in izmenjava podatkov

99. člen

(dostop do podatkov o porabi in obveščanje o porabi odjemalcev)

(1) ITD zagotavlja odjemalcem podatke o njihovi porabi zemeljskega plina ter o značilnostih te porabe, ki vključujejo letno porabo zemeljskega plina, distribuirano po mesecih na podlagi obremenitvenega profila ali dejanskih odčitkov, če so bili izvedeni mesečno oziroma za obdobja krajša od enega leta.

(2) ITD posreduje na pisno zahtevo odjemalca oz. pooblaščenca odjemalcu oz. pooblaščencu podatke o porabi zemeljskega plina na odjemnem mestu in porabi odjemalca:

- letno porabo v zadnjih dveh letih;

- porabo v zadnjih dveh obračunskih obdobjih;

- mesečno porabo zadnjih 12 mesecev.

(3) Za ne dnevno merjena odjemna mesta ITD pri posredovanih podatkih navede način določitve podatkov o porabi (dejanski odčitki ali uporaba obremenitvenega profila).

(4) Ne glede na drugi odstavek, ITD za dnevno merjena odjemna mesta končnemu odjemalcu posreduje podatke o dnevni porabi za zadnjih 12 (dvanajst) mesecev.

(5) ITD podatke pripravi na osnovi že pridobljenih ali izračunanih podatkov o porabi odjemalca.

(6) ITD posreduje zahtevane podatke iz drugega odstavka tega člena odjemalcu ali pooblaščencu preko elektronske pošte ali spletnega portala ITD v roku 5 (petih) delovnih dni.

(7) ITD podatke iz drugega odstavka zagotavlja brezplačno.

100. člen

(obveščanje končnih odjemalcev)

Obveščanje odjemalca poteka v elektronski obliki ali pisni obliki, v skladu z odločitvijo odjemalca, ki jo ta navede v pogodbi ali jo kasneje na nedvoumen način sporoči ITD.

6. Kakovost zemeljskega plina

101. člen

(kakovost in kaloričnost zemeljskega plina)

(1) ITD sprejme v sistem za tržno distribucijo zemeljski plin v skladu s prilogo 1 Tehnične specifikacije kakovosti zemeljskega plina.

(2) Sistem za tržno distribucijo se napaja preko terminala za utekočinjeni zemeljski plin.

(3) Pri prevezmu zemeljskega plina iz terminala za utekočinjeni zemeljski plin v sistem za tržno distribucijo (v plinovodni sistem sistema za tržno distribucijo) se izvajajo meritve prevzetega zemeljskega plina.

(4) Za potrebe obračuna zemeljskega plina se ugotavlja povprečna mesečna zgornja kurilnosti zemeljskega plina (Hs, v enoti kWh/Nm3) na naslednji način.

H = ∑𝑛

𝐻𝐻𝑜𝑜𝑜𝑖 𝑥𝑥 𝑉𝑜𝑖

s 𝑖=1

𝑖=1

∑𝑛 𝑉𝑜𝑖

kjer je:

Hoti..povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina i - tega obdobja (kWh/Nm3) v terminalu

Voi..odjem zemeljskega plina i- tega obdobja (Nm3) n..število obdobij v mesecu

Obdobje je časovno obdobje od predhodne dobave v terminal do dobave zemeljskega plina v terminal in je daljše od enega dneva oziroma enota obdobja je dan. V primeru več pošiljk utekočinjenega zemeljskega plina v terminal v enem dnevu se smatra, da so vse pošiljke prispele v okviru istega obdobja. Ne glede na prejšnji stavek, se prvo obdobje v mesecu začne prvi dan v mesecu ob 6. uri, zadnjo obdobje v mesecu pa se konča ob 6.00 prvega naslednjega dneva v naslednjem mesecu.

Povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina obdobja (Ho, enota kWh/Nm3) se računa po enačbi:

𝐻𝑜−1 × 𝑉𝑡𝑝𝑑−1 + 𝐻𝑑 × 𝑉𝑑

𝐻𝑜 =

𝑉𝑡𝑝−1

+ 𝑉𝑑

𝑉𝑡𝑝𝑑−1= 𝑉𝑡𝑝𝑑−2 + 𝑉𝑑−1 − 𝑉𝑂𝑂𝐷

kjer je:

Ho-1..povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina predhodnega obdobja

Vtpd-1 volumen zemeljskega plina v terminalu pred dostavo (Nm3)

Vtpd-2 volumen zemeljskega plina v terminalu pred predhodno dostavo (Nm3)

Vd-1..volumen predhodne dostave (Nm3)

VOD..odjem zemeljskega plina iz terminala od predhodne dostave do dostave (Nm3)

Hd povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina dostave (kWh/Nm3)

Vd volumen dostave (Nm3)

Povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina dostave (Hd) se računa po enačbi:

𝐻𝑑 =

𝑚

∑

𝑗𝑗=1

𝐻𝑝,𝑗𝑗 𝑥 𝑉𝑝,𝑗𝑗

∑

𝑚

𝑗𝑗=1

𝑉𝑝,𝑗𝑗

kjer je:

Hd povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina dostave (kWh/Nm3) m število pošiljk (dostav tovornjakov) v enem dnevu

Vp,j količina (Nm3) zemeljskega plina za j-to pošiljko (ugotovljena na podlagi prevzemnega dokumenta pošiljke)

Hp,j povprečna zgornja kurilnost zemeljskega (kWh/Nm3) plina za j-to pošiljko (ugotovljeno na podlagi prevzemnega dokumenta pošiljka)

(5) V primeru, da ITD ne razpolaga z vsemi vhodnimi podatki v enotah, ki so navedene za izračun povprečne mesečne zgornje kurilnosti zemeljskega plina v četrtem odstavku tega člena, lahko smisleno uporabi tudi podatke v drugih enotah (npr namesto kWh/Nm3 uporabi kWh/kg, namesto Nm3 uporabi kg in tako naprej).

(6) V primeru tehničnih in regulativnih možnosti ter potrebe, se lahko sistem za tržno distribucijo poleg iz terminala za utekočinjeni zemeljski plin napaja tudi preko distribucijskega sistema za distribucijo zemeljskega plina (regulirana dejavnost).

(7) V primeru iz predhodnega odstavka se zgornja povprečna mesečna zgornja kurilnosti zemeljskega plina (Hs, v enoti kWh/Nm3) določi smiselno po tehničnem predpisu DVGW G 685 (november 2008, DVGW) za primer prevzema zemeljskega plina z več strani. Zgornja povprečna mesečna kurilnost zemeljskega plina iz distribucijskega sistema se določi enako kot za distribucijski sistem Škofljica oziroma Mestna občina Ljubljana. Zgornja povprečna kurilnost zemeljskega plina iz terminala zemeljskega plina se določi v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

7. Reklamacije

102. člen (reklamacije)

Reklamacijo zoper račun, ki ga je izdal ITD, lahko oseba, na katero je račun naslovljen, vloži pisno do zapadlosti računa. Priložiti je potrebno kopijo reklamiranega računa ali navesti številko in datum računa in obrazložitev razlogov za reklamiranje računa. Reklamacija ne zadrži plačila nespornega dela računa.

8. Ranljivi odjemalci in nujna oskrba

103. člen

(ranljivi odjemalci in nujna oskrba)

(1) ITD v primeru predvidenega odklopa zaradi iz razlogov iz točk 308. člena EZ-1 obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega odklopa.

(2) Ranljivi odjemalec, ki je gospodinjski odjemalec si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo gospodinjsko rabo, je upravičen do nujne oskrbe. Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop zemeljskega plina gospodinjskemu odjemalcu zaradi prve alineje 308. člena EZ-1 in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki je ranljivi odjemalec ter osebe, ki z njim prebivajo v istem gospodinjstvu pri čemer z odobritvijo nujne oskrbe ne preneha obveznost za plačilo nastalih terjatev.

(3) ITD pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe naprej ugotavlja, ali je gospodinjski odjemalec ranljivi odjemalec, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnjevanja pogojev, da glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri ranljivi odjemalec prebiva, odklop ogroža življenje in zdravje ranljivega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški ali bi bilo v primeru odklopa ogroženo zdravstveno stanje ranljivega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.

(5) Gospodinjski odjemalec dokazuje svoj status ranljivega odjemalca s potrdilom Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je gospodinjski odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila o nameravanem odklopu in pri Centru za socialno delo postopek odločitve še ni bil zaključen.

(6) Do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer je ranljivi odjemalec, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, upravičen le v obdobju kurilne sezone od 1. oktobra do 30. aprila.

(7) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere niso upravičeni ranljivi odjemalci, ki prebivajo v gospodinjstvu, v katerem je vsaj v enem bivalnem prostoru omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.

(8) ITD v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer zahteva naslednja dokazila:

- v primeru večstanovanjske stavbe pisno potrdilo upravljavca stavbe o načinu ogrevanja bivalnih prostorov ranljivega odjemalca, iz katerega je razvidno, da v stanovanju ranljivega odjemalca ni vgrajenih individualnih virov ogrevanja, ki bi odjemalcu povzročili enake ali nižje stroške ogrevanja;

- v primeru individualne stavbe potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva in izjava ranljivega odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava.

(9) Dokazilo iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in ne sme biti starejše od treh mesecev. Dokazilo iz druge alinee prejšnjega odstavka ne sme biti starejše od enega leta.

(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja ITD presoja na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa zemeljskega plina ogroženo življenje in zdravje ranljivega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.

(11) ITD v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da ranljivi odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje oskrbo z zemeljskim plinom z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer.

(12) Dokazilo iz prejšnjega odstavka mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje ranljivega odjemalca.

104. člen (vloga in presojanje)

(1) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo ITD o nameravanem odklopu iz razlogov iz točk prve alineje 308. člena EZ-1 in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi 296. člena EZ-1, mora v roku 10 dni od prejema obvestila o odklopu podati ITD vlogo za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Vlogi za nujno oskrbo mora odjemalec predložiti tudi izjavo, s katero jamči, da so navedbe in priložena dokazila resnična. Obrazec izjave je odjemalcem dostopen na spletni strani ITD.

(2) Če ITD presodi, da je ranljivi odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti gospodinjskega odjemalca, s katerim ga seznani tudi o časovnem obdobju, za katerega mu je odobrena nujna oskrba.

(3) Ranljivi odjemalec je po prenehanju nujne oskrbe dolžan poravnati stroške oskrbe z zemeljskim plinom za čas, ko je ITD zaradi odobritve nujne oskrbe preložil odklop ranljivega odjemalca.

(4) Če ITD presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.

105. člen (izvajanje nujne oskrbe)

(1) ITD v primeru odobritve pravice do nujne oskrbe predloži gospodinjskemu odjemalcu v podpis pogodbo o oskrbi v obdobju nujne oskrbe, ki traja od dneva predvidenega odklopa, skladno s prejšnjim členom tega akta, do dneva prenehanja pravice do nujne oskrbe.

(2) ITD izvede odčitek merilne naprave odjemalca upravičenega do nujne oskrbe na dan pričetka in

dan zaključka obdobja nujne oskrbe.

(3) V pogodbi o oskrbi za nujno oskrbo ITD in ranljivi odjemalec za obdobje nujne oskrbe uredita medsebojna razmerja v zvezi z odložitvijo plačila obveznosti iz naslova stroškov nujne oskrbe skladno z naslednjim stavkom. Ranljivi odjemalec je dolžan po prenehanju nujne oskrbe ITD poravnati vse stroške nujne oskrbe, ki so nastali v času nujne oskrbe.

(4) Xxxxxxxx odjemalec je upravičen do nujne oskrbe za čas od predvidenega odklopa in, dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Ranljivi odjemalec je dolžan ITD obveščati o vseh okoliščinah, ki lahko vplivajo na prenehanje pravice do nujne oskrbe.

(5) Nujna oskrba lahko traja največ 75 dni od dneva vložitve vloge za odobritev nujne oskrbe. Ta rok se lahko:

− skrajša, če je pred potekom trajanja odločba o dodelitvi denarne socialne pomoči postala dokončna, ki jo mora gospodinjski odjemalec dostaviti ITD najkasneje v roku 5 dni po njenem prejemu;

− podaljša vsakič za 15 dni, če gospodinjski odjemalec najkasneje 2 dni pred potekom trajanja nujne oskrbe predloži potrdilo, da je postopek odločanja o dodelitvi denarne socialne pomoči še vedno v teku.

(6) Če gospodinjski odjemalec ITD po prejemu dokončne odločbe o denarni socialni pomoči ne dostavi navedene odločbe oziroma potrdila, da postopek o njeni dodelitvi še vedno traja, se šteje, da je gospodinjski odjemalec odstopil od zahteve za nujno oskrbo. V tem primeru se strošek nujne oskrbe do dneva odklopa, obračuna gospodinjskemu odjemalcu skladno z naslednjim členom.

106. člen (obračun nujne oskrbe)

(1) Stroški za dobavljen zemeljski plin se obračunajo skladno z določili sklenjene pogodbe o oskrbi v obdobju nujne oskrbe, in sicer na osnovi odčitkov merilne naprave ob začetku in prenehanju obdobja nujne oskrbe ter cene zemeljskega plina v skladu z cenikom tržne distribucije.

(2) Ranljivi odjemalec je po prenehanju izvajanja nujne oskrbe dolžan ITD poravnati stroške oskrbe z zemeljskim plinom, za čas odobrene nujne oskrbe, v katerem je te stroške nosil ITD.

107. člen

(obračun oskrbe v primeru neupravičenosti do nujne oskrbe )

Če odjemalec, ki je podal vlogo za nujno oskrbo ni upravičen do nujne oskrbe, ker za to niso izpolnjeni pogoji, je odjemalec dolžan poravnati vse stroške oskrbe z zemeljskim plinom.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

108. člen

(spremembe Splošnih pogodbenih pogojev)

ITD bo o vsaki spremembi Splošnih pogodbenih pogojev obvestil na svoji spletni strani. V kolikor se sprememba Splošnih pogodbenih pogojev nanaša na izpolnjevanje Pogodbe o oskrbi ali Pogodbe o priključitvi z gospodinjskim odjemalcem, ITD gospodinjske odjemalce s spremembo Splošnih pogodbenih pogojev seznani trideset dni pred njihovo uveljavitvijo. Če se odjemalec ne strinja s spremenjenimi Splošnimi pogodbeni pogoji, lahko pisno odpove Pogodbo o oskrbi (in pogodbo o priključitvi) najkasneje v roku trideset dni po začetku veljave sprememb Splošnih pogodbenih pogojev,

brez odpovednega roka in brez plačila nadomestila, razen v primeru zavez iz pogodbe o priključitvi oziroma pogodbe o oskrbi, ki se nanašajo na izgradnjo priključka oziroma distribucijskega plinovoda. Če ITD ne prejme pisne odpovedi odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe Splošnih pogodbenih pogojev.

109. člen

(medsebojne obveznosti)

Za urejanje medsebojnih obveznosti in pravic ITD ter odjemalca, ki niso urejene s Splošnimi pogodbeni pogoji, se uporabljajo določila vsakokrat veljavnega zakona s področja energetike in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, določila zakonov s področja obligacijskih razmerij, stvarnopravnih razmerij, stanovanjskih razmerij in drugih predpisov, ki urejajo pogodbene odnose. Smiselno se uporabljajo vse morebitne spremembe in dopolnitve navedenih pravnih predpisov. ITD in odjemalec si bosta prizadevala sporazumno reševati nesoglasja, ki bi nastala v pogodbenem odnosu. V nasprotnem primeru je za reševanje sporov pristojno sodišče v Ljubljani.

110. člen (uveljavitev akta)

Splošnimi pogodbeni pogoji veljajo od 20. 11. 2018 dalje do preklica in se uporabljajo za vse že sklenjene in v bodoče sklenjene pogodbe o oskrbi oziroma pogodbe o priključitvi. Te Splošne pogodbene pogoje izdaja Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. in se objavijo na spletni strani ITD: xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx in xxx.xxxxxxxxxxxxxxxxxx.xx.

Ljubljana, dne 29. 11. 2018

JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA D.O.O.

Samo Lozej direktor

PRILOGA 1 – Tehnične specifikacije kakovosti zemeljskega plina Zemeljski plin, ki bo dobavljen, mora imeti naslednje lastnosti:

			Vrednost
Veličina	Oznaka	Enota	min	xxx
Xxxxx indeks	WI	kWh/m3	13,79	15,7
Zgornja kurilnost	Hs	kWh/m3	10,7	12,8

PRILOGA 2: Preverjanje sporočenih odčitkov

Razred porabe (m3)	Odstopanje porabe od ocenjene porabe + %	Odstopanje porabe od ocenjene porabe - %
0 - 10	400	400
00- 000	000	000
501 - 5000	50	50
nad 5.001	10	10

Document Metadata

Table of Contents

SPLOŠNI POGODBENI POGOJI

Document Metadata