Pogodbeni stranki
Pogodbeni stranki
1. OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, 4290 Tržič, ki jo zastopa župan xxx. Xxxxx Xxxxxxx, matična številka: 5883547, davčna številka: 23676264, podračun enotnega zakladniškega računa Občine Tržič, št. 01331-0100006578, odprt pri UJP
(v nadaljevanju: koncedent)
in
2. BIOS, poslovne storitve, svetovanje in razvoj, d.o.o., Xxxxx, Trg svobode 18, 4290 Tržič, ki ga zastopa direktor Xxxxx Xxxxx, matična številka: 5806194000, davčna številka: SI31037712, TRR: XX00 0000 0000 0000 000 pri Abanki d.d.
(v nadaljevanju: koncesionar)
na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS 32-1350/1993, 30-1224/1998, 127- 5348/2006, 38-1847/2010, 57-2638/2011), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 72- 2629/1993, 6-289/1994, 45-1778/1994, 57-2035/1994, 14-3506/1995, 20-905/1995, 63-2924/1995,
73-3384/1995, 9-425/1996, 39-2530/1996, 44-2776/1996, | 26-1562/1997, 70-3373/1997, | 78- |
3694/1997, 10-437/1998, 34-1491/1998, 68-3302/1998, | 74-3725/1998, 59-2824/1999, | 70- |
3308/2000, 28-1694/2001, 87-4449/2001, 51-2484/2002, | 108-4734/2003, 72-3216/2005, | 21- |
832/2006, 14-600/2007, 60-3208/2007, 27-997/2008, | 76-3347/2008, 79-3437/2009, | 51- |
2763/2010, 40-1700/2012, 14-505/2015), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS 41-1694/2004, 17- 629/2006, 20-745/2006, 49-2089/2006, 66-2856/2006, 33-1761/2007, 57-2416/2008, 70-
3026/2008, 108-4888/2009, 48-2011/2012, 57-2415/2012, 92-3337/2013), Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS 19-695/2013), 1. odst. 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12) in Odloka o koncesiji za gospodarsko javno službo upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža« (Uradni list RS, št. 54/2015) s soglasjem Občinskega sveta Občine Tržič
sklepata naslednjo
KONCESIJSKO POGODBO ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
UPRAVLJANJA Z JAVNO POVRŠINO – KOMPLEKSOM »GORENJSKA PLAŽA«
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen NAMEN POGODBE
S to pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema, izključno pravico in dolžnost opravljati lokalno gospodarsko javno službo upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«, v Občini Tržič, v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi z Zakonom o gospodarskih javnih službah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter s to pogodbo.
2. člen DEFINICIJE
V tej pogodbi imajo uporabljeni izrazi naslednji pomen:
- »gospodarska javna služba oziroma javna služba«: je gospodarska javna služba upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«;
- »koncesijski akt«: je Odlok o koncesiji za gospodarsko javno službo upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža« (Uradni list RS, št. 54/2015);
- »koncedent«: je Občina Tržič;
- »pristojni organ«: je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet te pogodbe;
- »koncesija«: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža« iz prve alineje tega člena;
- »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
- koncesionar«: je pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 4. člena te pogodbe na podlagi koncesije;
- »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tej pogodbi;
- »uporabniki«: so vsi uporabniki storitev kompleksa »Gorenjska plaža«,
- »infrastruktura« oziroma »infrastruktura javne službe« so vsi objekti in naprave, ki v skladu z zakonom in predpisi sestavljajo infrastrukturo za opravljanje javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«, kot je določen v Načrtu upravljanja Turistično - kulturnega centra »Gorenjska plaža«, za kar se sklene neposredna pogodba o brezplačni služnosti v javnem interesu v smislu drugega odstavka 31. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Pojmi, uporabljeni v tej pogodbi, imajo isti pomen, kot ga določa koncesijski akt, v kolikor ni iz te pogodbe izrecno razvidno drugače.
Definicije iz tega člena veljajo za celotno besedilo te pogodbe in tudi za morebitne naknadno sklenjene anekse k tej pogodbi.
Naslovi določb v tej pogodbi imajo informativen pomen in ne vplivajo na njeno razlago.
Ta pogodba, skupaj z vsemi prilogami, na katere se pogodba sklicuje, kot njenimi sestavnimi deli, tvori celoto.
Kadar se besedilo sklicuje na pogodbo, je mišljena ta pogodba.
Če se besedilo te pogodbe nanaša na koncedenta in koncesionarja, se uporablja izraz stranki ali pogodbeni stranki.
3. člen UVODNE UGOTOVITVE
Pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata, da je koncedent:
- na podlagi 32., 34. in 3. odst. 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 6. točke 1. odst. 149. člena Zakona o varstvu okolja, 2. odst. 18. člena, 2. odst. 94. člena, 95. člena, 98. člena in 1. odst. 191. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS 19-695/2013), in 1. odst. 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič, dolžan zagotoviti izvajanje lokalne gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom
»Gorenjska plaža«;
- skladno s predpisi, navedenimi v prejšnji alineji tega člena, z Odlokom o koncesiji za gospodarsko javno službo upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«, ki v delu, v katerem je z njim določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe, predstavlja odločbo o izbiri koncesionarja, za koncesionarja neposredno izbral družbo BIOS, poslovne storitve, svetovanje in razvoj, d.o.o., Xxxxx, Trg svobode 18, 4290 Tržič (koncesionar),
ki v času sklepanja te pogodbe izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja v skladu s koncesijskim aktom.
II. PREDMET POGODBE
4. člen
OPREDELITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Predmet koncesijske pogodbe je opravljanje lokalne gospodarske javne službe: upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«.
5. člen
VSEBINA KONCESIJSKE POGODBE
Koncesionar bo v okviru izvajanja koncesijske pogodbe zagotavljal tudi:
- zanesljivo oskrbo s storitvami, ki obsegajo:
• kopanje - uporaba in najem bazena z zmogljivostjo 600 obiskovalcev istočasno
• amfiteater z letnim paviljonom - prostor za kulturne in družabne prireditve – uporaba in najem avditorija;
• uporaba odprtih zelenih površin, namenjenih druženju, sprehodom, otroškim igram, meditaciji, organizirani vadbi;
• brezplačna uporaba parkirišč za obiskovalce javne površine v času njihovega obiska;
- nediskriminacijsko obravnavanje uporabnikov storitev;
- zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito koristijo storitve;
- izvajanje analiz na področju kakovosti oskrbe s storitvami:
- gospodarjenje s kompleksom »Gorenjska plaža«.
Pogodbeni stranki ugotavljata, da je celotnemu kompleksu »Gorenjska plaža« potrebno nameniti pozornost, da se zagotavlja naslednje vidike upravljanja:
• obratovanje objekta,
• gospodarjenje z objektom,
• vzdrževanje objekta,
• izvajanje investicij in skrb za energetsko učinkovitost objekta.
Izvajanje investicij in skrb za energetsko učinkovitost objekta ostaja primarna naloga koncedenta kot lastnika objekta, medtem ko so ostali vidiki upravljanja naloga koncesionarja, ki mora pri tem zasledovati predvsem naslednje cilje:
1. skrb za kakovost storitev, infrastrukture in programov
2. zagotavljanje varnosti uporabnikov, upravljavca in izvajalcev programov
3. izboljševanje dostopnosti (programska, cenovna, arhitekturna, tehnična)
4. večanje inovativnosti upravljanja objekta, programov in storitev
5. uresničevanje ekonomičnosti in učinkovitosti, vključno s sklepanjem pogodb oz. vstopanjem v obstoječa razmerja o uporabi in najemu.
Koncesionar mora pod enakimi pogoji nuditi svoje storitve vsem uporabnikom, kar zlasti pomeni, da ne sme diskriminirati uporabnikov niti po ceni niti po kakšnih drugih merilih in do vseh uporabnikom ravnati nevtralno.
Posamezne storitve iz te pogodbe se opravljajo v rokih, na način, pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi in pravili stroke.
Vsebina in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 4. člena, so določene z zakonom, koncesijskim aktom in drugimi predpisi.
6. člen DELI POGODBE
Sestavni del te pogodbe je naslednja dokumentacija:
- Načrt upravljanja Turistično - kulturnega centra »Gorenjska plaža«;
- prvi cenik.
7. člen IZVAJANJE POGODBE
Koncesionar mora opravljati gospodarsko javno službo v skladu s koncesijskim aktom, zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb, to pogodbo in zahtevami koncedenta.
Pri izvajanju koncesije mora koncesionar ravnati v skladu s predpisi Republike Slovenije, pravom Evropske unije in za Republiko Slovenijo veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Pri tem koncesionarja izrecno zavezujejo določbe Zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU; Uradni list RS 44-2065/2000, RS 110-5387/2002, RS 26-1282/2007, RS 9-324/2011) s spremembami in dopolnitvami ter predpisov, sprejetih na podlagi tega zakona.
Koncesionar mora pri izvajanju dejavnosti v največji možni meri zagotavljati varnost in zanesljivost delovanja dejavnosti ter varstvo okolja.
Razen če ni v tej pogodbi drugače določeno, obsega sklicevanje na določen predpis ali posamični akt tudi vse morebitne spremembe in dopolnitve tega predpisa oziroma akta, ali njegove vsebinske nadomestitve z drugim predpisom oziroma aktom, do katerih pride po podpisu te pogodbe in/oziroma v času trajanja koncesijskega razmerja.
8. člen SPREMEMBA KONCESIJSKEGA AKTA
Sprememba koncesijskega akta je vsaka sprememba besedila koncesijskega akta, pri kateri celoten akt še obdrži veljavo, in vključuje tudi razveljavitev ene ali več njegovih določb.
Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt le, če je treba spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije ali v javnem interesu odvzeti koncesijo.
Spremembe koncesijskega akta po sklenitvi te koncesijske pogodbe so lahko podlaga za spremembo koncesijske pogodbe v javnem interesu.
Koncesijska pogodba se lahko v interesu uporabnikov ali v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo koncesijskega akta skladno z določbami zakona, ki ureja razmerja kolizije med določbami koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.
Pogodba se spremeni oziroma dopolni s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi.
Če stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi pogodbe, se uporabljajo neposredno določbe koncesijskega akta.
9. člen RAZVELJAVITEV KONCESIJSKEGA AKTA
Če se koncesijski akt razveljavi po podpisu koncesijske pogodbe, pa je zaradi razveljavitve potrebno odvzeti koncesijo, se uporabljajo glede posledic določila te pogodbe o odvzemu koncesije v javnem interesu.
10. člen
PRISTOJNI ORGAN ZA IZVAJANJE KONCESIJE
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
III. KONCESIJA
11. člen OBMOČJE KONCESIJE
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe iz 4. člena te pogodbe.
Javna služba se izvaja na območju turistično kulturnega centra »Gorenjska plaža« na zemljiščih parc. št. 147/0, 149/2, 149/5, 149/6, 149/7, 149/8, 149/9, 149/10, 150/1, 153/1 in 154/1, vse k.o. 2144 -
Bistrica.
12. člen
IZKLJUČNOST PRAVICE OPRAVLJATI DEJAVNOST
Koncesionar ima na podlagi te pogodbe na območju iz 11. člena :
- izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 4. člena te pogodbe,
- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki je na podlagi pooblastila koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na območju koncesije, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine, vendar le na podlagi pisnega soglasja župana oziroma pristojnega organa občinske uprave.
Koncedent se zavezuje, da v času trajanja koncesijskega razmerja po tej pogodbi ne bo podelil koncesije za opravljanje javne službe, ki je predmet te koncesije, drugi osebi ali na kakršenkoli drug način podelil pravico opravljati to javno službo na območju koncesije. Določba se ne uporablja za prenos koncesije v skladu z zakonom, koncesijskim aktom in to pogodbo.
Kršitev določb tega člena je bistvena kršitev pogodbe.
13. člen
NAČIN IZVAJANJA DEJAVNOSTI
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu, v skladu z navodili pristojnega organa občinske uprave.
14. člen
POGOJI IZVAJANJA DEJAVNOSTI
Koncesionar mora izvajati koncesijo kot dober gospodarstvenik v skladu z določbami koncesijskega akta in te pogodbe.
Pogoji izvajanja javne službe, ki je predmet te pogodbe, so določeni v koncesijskem aktu.
15. člen UPORABA JAVNIH DOBRIN
Uporabniki storitev gospodarske javne službe iz 4. člena te pogodbe so vsi obiskovalci bazenskega kompleksa, prireditvenega dela in/ali gostinskega dela turistično kulturnega centra »Gorenjska plaža«.
Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, delih, opremi in objektih ter oblikovati predloge in pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje.
Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
16. člen
ODDAJA PRAVNIH POSLOV TRETJIM OSEBAM
Pri oddaji del tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.
Koncesionar mora pri oddaji del, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, tudi če nima statusa javnega naročnika.
17. člen
VSTOP V RAZMERJA V ZVEZI Z IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
Z dnem pričetka izvajanja koncesije vstopi koncesionar v vsa razmerja in v celoti prevzame vse pravice in obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem gospodarske javne službe.
18. člen RAZMERJE DO PODIZVAJALCEV
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem ali kooperantom, izbranim po postopku, določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
IV. ČAS TRAJANJA KONCESIJE
19. člen
ZAČETEK KONCESIJE
Koncesijsko razmerje za gospodarsko javno službo po tej pogodbi nastane z uveljavitvijo Odloka o o koncesiji za gospodarsko javno službo upravljanja z javno površino – kompleksom »Gorenjska plaža«, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
20. člen
TEK IN TRAJANJE KONCESIJE
Trajanje koncesijskega razmerja je 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Nova koncesijska pogodba mora biti s koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
V. FINANCIRANJE
21. člen VIRI FINANCIRANJA
Gospodarska javna služba se financira:
- iz plačil uporabnikov za storitve javne službe,
- iz naslova gospodarjenja s kompleksom »Gorenjska plaža«,
- iz proračuna, na podlagi vsakokratnega usklajenega letnega programa,
- iz drugih virov.
22. člen
CENE STORITEV IN NJIHOVO SPREMINJANJE
Cene storitev javne službe oblikuje koncesionar tako, da pokrivajo stroške izvajanja javne službe. K cenam daje soglasje občinski svet.
Prvi cenik, pripravljen skladno s tem členom, je priloga te pogodbe.
O spreminjanju cen odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene gospodarske javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog cenika uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cenika.
23. člen
DRUGI PRIHODKI KONCESIONARJA
Druge dejavnosti, ki jih poleg izvajanja javne službe po tej pogodbi izvaja koncesionar, ne smejo vplivati na uspešno izvajanje javne službe, poslovni izid iz drugih dejavnosti pa se ne upošteva pri izračunu upravičenosti do nadomestila iz 40. člena te pogodbe.
24. člen VODENJE RAČUNOVODSTVA
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja gospodarsko javno službo, za katero je sklenil koncesijsko pogodbo, tudi izven obsega, določenega v tej pogodbi, ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za koncesijo posebej in posebej za druge dejavnosti) skladno s smiselno uporabo Zakona o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1; Uradni list RS, št. 33/2011) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja oziroma bo omenjeni zakon nadomestil, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona. Smiselno enako velja tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
Koncedentu mora biti omogočen vpogled v del finančnega poslovanja, ki se nanaša na gospodarsko javno službo, ki je predmet te pogodbe.
VI. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA
25. člen
Koncesionar mora opravljati dejavnost iz 4. člena te pogodbe v skladu z določili 7. člena te pogodbe.
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo te koncesijske pogodbe.
26. člen
SPLOŠNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA
Koncesionar je dolžan pri opravljanju gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, ravnati v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo relevantno področje.
Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
Če zakon, koncesijski akt ali drugi predpisi drugače urejajo posamezna vprašanja glede dolžnosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, kot je to določeno v tej pogodbi, mora koncesionar neposredno ravnati po tem predpisu in se za opustitev
izvrševanja predpisov ne more sklicevati na to pogodbo. Ta določba pa ne velja za dolžnosti koncesionarja, ki jih navedeni predpisi ne določajo ali jih določajo v manjši meri, kot jih nalaga ta pogodba.
Če so s predpisom ali posamičnim aktom državnega organa v zvezi s koncesijo po tej pogodbi v času trajanja koncesijskega razmerja naložene nove naloge in dolžnosti ali zaradi zmanjšanja pravic koncesionarja zmanjšani njegovi prihodki ali mu naloženi dodatni stroški, ima pravico do nadomestila po pravilih iz 40. člena te pogodbe.
27. člen
POSAMIČNE OBVEZNOSTI KONCESIONARJA
Dolžnosti koncesionarja so predvsem naslednje:
- dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo;
- dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi, veljavnimi v Republiki Sloveniji;
- javne dobrine, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s koncesijskim aktom dolžan zagotavljati vsakomur pod enakimi pogoji,
- zagotoviti mora delovanje kompleksa »Gorenjska plaža« po urniku, ki ga uskladi s koncedentom,
- pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, tudi če nima statusa javnega naročnika;
- s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu in uporabnikom, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
- zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
- pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno - tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
- pripraviti je dolžan letni plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 31.10. v posameznem letu za vsako prihodnje leto;
- pripravljati zaključni račun za opravljeno koncesijsko dejavnost;
- koncesionar mora obstoječo in zgrajeno infrastrukturo tekoče vzdrževati;
- koncesionar mora skleniti zavarovanje splošne odgovornosti;
- ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
- koncesionar mora poročati koncendentu o izvajanju koncesije;
- si prizadevati za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
- pripravljati projekte, ki izboljšujejo kvaliteto koncesijske dejavnosti,
- koncesionar ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, koncesijskim aktom in to pogodbo.
28. člen
DOLŽNOST TRAJNEGA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Koncesionar je dolžan s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika v celotnem obdobju, za katero mu je bila podeljena koncesija, trajno in nepretrgano izvajati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije.
Dolžnosti izvajanja javne službe nastane z dnem začetka koncesijskega razmerja in traja ves čas trajanja tega razmerja.
Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt ali drugi predpis.
29. člen
SKRB ZA PRIDOBITEV USTREZNIH DOVOLJENJ IN DRUGIH AKTOV DRŽAVNIH ORGANOV
Koncesionar mora ves čas trajanja te pogodbe s skrbnostjo dobrega strokovnjaka skrbeti za to, da za potrebe izvajanja koncesije pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ter lokalnih skupnosti.
Ta dolžnost se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev teh dovoljenj, soglasij in drugih aktov.
30. člen PREPOVED PRENOSA PRAVIC
Koncesionar ne sme nobene od pravic in dolžnosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi, prenesti na tretjo osebo brez izrecnega pisnega dovoljenja koncedenta.
Za prenos po tej pogodbi se ne šteje pridobitev občasnih izpolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov.
Koncedent koncesije ne more prenesti na drugo osebo, razen če, skladno s koncesijskim aktom in to pogodbo, preneha koncesijsko razmerje, ki je predmet te pogodbe.
31. člen
NEPOSREDEN VPLIV SPREMEMBE OBSEGA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI NA VSEBINO KONCESIJSKE POGODBE
Kolikor se med trajanjem koncesije v koncesijskem aktu spremeni obseg opravljanja dejavnosti, ima ta neposredni vpliv na vsebino koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba, ki je po vsebini v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt, pri čemer se glede zagotovitve finančnega ravnovesja smiselno uporabljajo določbe o nadomestilu iz 40. člena te pogodbe.
32. člen
OBVEZNOST OBVEŠČANJA KONCEDENTA
Koncesionar je o okvarah, napakah ali pomanjkljivostih, ugotovljenih na infrastrukturi gospodarske javne službe, dolžan takoj obvestiti koncedenta.
Koncesionar mora v skladu s to pogodbo poročati koncedentu in ga pisno obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah izvajanja te pogodbe ter izvajanja gospodarske javne službe, ki je njen predmet.
33. člen
LETNI PLAN IZVAJANJA DEJAVNOSTI IN KONCESIONARJEVA POROČILA
Koncesionar na podlagi načrta upravljanja »Gorenjske plaže« za posamezno koledarsko leto do 31.10. pripravi na podlagi letnih izhodišč koncedenta finančno ovrednoten letni plan dela za prihodnje leto, ki ga potrdi pristojni občinski svet v okviru rednega postopka sprejemanja proračuna. V letnem planu, ki vključuje tudi letni plan plačevanja nadomestila iz 40. in 41. člena te pogodbe in pričakovane prihodke iz naslova gospodarjenja, se podrobneje določi obdobje kopalne sezone (le-ta predvidoma traja od 15.5. do 15.9. vsako leto), obratovalni čas, aktivnosti za izvajanje posamezne dejavnosti (kopališče, prireditveni prostor, gostinstvo) s časovnim in finančnim okvirom.
Koncesionar je dolžan po zaključku kopalne sezone, vendar najkasneje do 31.10. vsakega leta, pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v tekočem letu.
Letno poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
- količini opravljenega dela (vsebinsko in finančno poročilo);
- izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;
- pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh;
- zavrnitvah uporabnikov storitev;
- xxxxxx xxxxxx podizvajalcem;
- spremembah v podjetju koncesionarja;
- škodnih dogodkih;
- spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe;
- koriščenju zavarovanj in
- o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti tudi izredna poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
34. člen
KAPITALSKE SPREMEMBE PRI KONCESIONARJU
Koncesionar je dolžan nemudoma obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture.
35. člen
ODGOVORNOST KONCESIONARJA ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
36. člen ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), skleniti z zavarovalnico ustrezno zavarovalno pogodbo za zavarovanje rizikov, ki so povezani z izvrševanjem koncesionirane dejavnosti, za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
Zavarovalno pogodbo je dolžan skleniti za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote v višini
200.000 EUR za telesne poškodbe in 100.000 EUR za škode na stvareh.
Koncesionar mora takoj obvestiti koncedenta, če mu je bila na podlagi zavarovalnih pogodb izplačana kakršnakoli odškodnina.
VII. OBVEZNOSTI KONCEDENTA
37. člen
Obveznosti koncedenta so zlasti:
- da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s koncesijskim aktom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v koncesijskem aktu;
- da v rokih, določenih s to pogodbo, zagotavlja plačilo nadomestila, skladno s koncesijskim aktom in to pogodbo,
- da daje soglasje na cenik storitev javne službe,
- da v rokih, določenih s koncesijsko pogodbo, sprejme plan plačevanja nadomestila iz 40. člena te pogodbe,
- da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
- pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
38. člen PRAVICE UPORABNIKOV
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
- do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
- uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s koncesijskim aktom in z drugimi predpisi.
Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah in objektih in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan nemudoma kvalitetno opraviti storitev javne službe ter nemudoma odpraviti napake na napravah in objektih. Glede pripomb, predlogov in pobud je koncesionar dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
39. člen OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti dolžnost:
- upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
- prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo glede teh dejstev.
IX. NADOMESTILO
40. člen NADOMESTILO
Če koncesionar javne službe s cenami storitev kljub dolžni skrbnosti dobrega gospodarja ne more pokriti stroškov izvajanja javne službe, mu je koncedent dolžan zagotoviti nadomestilo.
Nadomestilo mora skupaj s prihodki, ustvarjenimi s ceno za storitve javne službe ob upoštevanju analize stroškov za primerljivi predmet javne službe, zagotoviti pokritje stroškov izvajanja javne službe. Kolikor je koncesionar zavezan obračunati tudi amortizacijo, se ta prišteva pri ugotavljanju višine nadomestila.
Glede na nujnost ločenega računovodskega izkazovanja pogodbeni stranki izrecno določata, da je nadomestilo namenjeno izključno javni službi oziroma koncesionarju kot njenemu izvajalcu po tej koncesijski pogodbi, in ne koncesionarju kot pravni osebi.
41. člen
LETNI PLAN PLAČEVANJA NADOMESTILA
Nadomestilo zagotavlja koncedent akontativno na podlagi potrjenega letnega plana plačevanja nadomestila, ki je vključen v letni plan iz 33. člena te pogodbe.
Koncendent mora o sprejetju predlaganega letnega plana plačevanja nadomestila odločiti v roku 14 dni po prejemu plana s strani koncesionarja.
V primeru, da koncedent ne sprejme plana v roku iz prejšnjega odstavka, mora koncesionarju v istem roku podati pisno obrazložitev razlogov, zaradi katerih plana ni sprejel. Če v roku 14 dni od koncesionarjevega prejetja pisnih pripomb koncedenta ni mogoče doseči soglasja in sprejetja plana s strani koncedenta, koncedent o predlaganem planu plačevanja nadomestila odloči na podlagi mnenja izvedenca finančne stroke.
Nadomestilo je na letni ravni omejeno na maksimalno višino, ki jo pogodbeni stranki uskladita v letnem planu, občinski svet pa jo potrdi v vsakoletnem proračunu, in sicer tako, da se omogoča redno in kakovostno izvajanje koncesije.
42. člen
PLAČEVANJE NADOMESTILA
Nadomestilo, kakor je določeno v sprejetem letnem planu plačevanja nadomestila, se obračunava v skladu z letnim planom plačevanja nadomestila.
Prvi znesek nadomestila koncesionar obračuna z računom, ki ga izda takoj po začetku izvajanja koncesijske dejavnosti.
43. člen KONČNI OBRAČUN
Končni obračun nadomestila se opravi enkrat letno tako, da koncesionar pripravi do 31.3. vsako leto za preteklo leto zaključni račun za opravljeno koncesijsko dejavnost. Zaključni račun mora biti pripravljen tako, da koncesionar vanj vključi izračune vseh prihodkov in izdatkov, potrebnih za koncesijsko dejavnost. Zaključnemu računu mora koncesionar priložiti izstavljene račune. Znesek
doplačila oziroma preplačila nadomestila, ugotovljen z zaključnim računom, koncesionar prišteje oziroma odšteje znesku nadomestila za zadnje trimesečje vsakega leta.
44. člen
PLAČILNI POGOJI
Rok plačila za vsak izstavljeni račun s strani koncesionarja je 30 dni od uradnega datuma prejema računa, če zakon ne določa drugačnega plačilnega roka.
V primeru, da je zadnji dan za plačilo dela prost dan, se šteje, da je zadnji dan za plačilo prvi naslednji delovni dan.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
45. člen
SPLOŠNE DOLOČBE O PRAVICAH KONCEDENTA
Poleg nadzora nad izvajanjem koncesije, kot je določen v predpisih, imajo koncedent in osebe, ki jih le- ta pooblasti, pravico nadzirati izvajanje vseh obveznosti koncesionarja po tej pogodbi.
Koncedent ima pravico do nadzora nad izvajanjem koncesije in pravico vpogleda v koncesionarjevo dokumentacijo ves čas trajanja te koncesijske pogodbe.
Koncedent ima pravico opravljati nadzor nad izvajanjem vseh obveznosti koncesionarja po tej pogodbi, in sicer ob vsakem času, ko to želi, da bi se ugotovilo, ali koncesionar izvaja koncesijo po tej pogodbi v skladu s predpisi, koncesijskim aktom in to pogodbo.
Stroške nadzora nosi koncedent.
46. člen ORGANI NADZORA
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja v skladu s koncesijskim aktom pristojni organ oziroma služba občinske uprave, ki se pred začetkom izvajanja nadzora izkaže z veljavno izkaznico oz. dokumentom, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo tudi občinski inšpektorji, ki so pristojni za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali lokalni in državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja občinska služba za notranjo revizijo, koncedent pa ima tudi pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
Službe, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora, ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb koncesijskega akta ali te pogodbe.
47. člen
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO IN FINANČNI NADZOR
Koncesionar mora koncedentu omogočiti v skladu s koncesijskim aktom odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …) in vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
48. člen
SESTAVA ZAPISNIKA O NADZORU
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
49. člen NADZORNI UKREPI
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali te pogodbe.
XI. KRŠITEV POGODBE
50. člen VRSTE KRŠITEV
Za kršitev te pogodbe se šteje tako opustitev izvrševanja, nepravilno izvrševanje kot tudi nepravočasno izvrševanje dolžnosti po tej pogodbi.
Za kršitev te pogodbe se šteje tudi vsako ravnanje, ki je v nasprotju s pravili, ki so za tovrstne pogodbe oziroma naravo koncesijskih razmerij predpisana ali običajna.
51. člen POSLEDICE KRŠITEV
Zaradi kršitve imata koncedent oziroma koncesionar pravico v skladu s pravili pogodbenega prava:
1. zahtevati izvršitev dolžnosti;
2. sam izvršiti dolžnost druge stranke na njene stroške;
3. zahtevati odškodnino;
4. odstopiti od pogodbe;
5. uveljavljati druge zahtevke, ki jih določajo ta pogodba ali predpisi.
Pravice iz prejšnjega odstavka se uveljavljajo v skladu z določili in namenom te pogodbe.
a) KRŠITVE, ZA KATERE JE ODGOVOREN KONCESIONAR
52. člen OBVESTILO O KRŠITVI
Koncedent mora pisno opozoriti koncesionarja na obstoj kršitve takoj po tem, ko jo je opazil oziroma ugotovil, in od koncesionarja pisno zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve, v primernem roku.
Obvestilo iz prvega odstavka ni potrebno, če je koncesionar pisno zagotovil koncedentu, da kršitve ni oziroma da jo bo odpravil, ali če je jasno, da kršitve objektivno ni mogoče odpraviti.
53. člen
IZVRŠITEV OBVEZNOSTI NA STROŠKE KONCESIONARJA
Glede pravice koncedenta, da sam izvrši obveznost koncesionarja na njegove stroške, se smiselno uporabljajo zakonska določila o odgovornosti za napake v okviru podjemne pogodbe. Pred izvršitvijo obveznosti na stroške koncesionarja mora koncedent koncesionarja o tem pisno obvestiti in mu dati okoliščinam primeren rok, da obveznost sam izvrši, ali če takojšnjo odpravo kršitve brez poprejšnjega obveščanja koncesionarja terja grozeča nevarnost nastanka večje škode za zdravje ljudi ali premoženje, ali zakon.
54. člen ODGOVORNOST ZA ŠKODO
Koncesionar mora koncedentu povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve predpisov in pogodbe.
Odškodnina ne more presegati škode, ki bi jo bil koncesionar razumno lahko predvidel, razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
55. člen
ODSTOP KONCEDENTA OD POGODBE
Koncedent lahko z enostransko pisno izjavo, poslano koncesionarju, odstopi od pogodbe, če:
- koncesionar po prejetem pisnem obvestilu o kršitvi koncesijske pogodbe, te ne odpravi v postavljenem primernem roku, ali
- če kršitve koncesijske pogodbe objektivno ni mogoče odpraviti (v tem primeru predhodno obvestilo ni potrebno).
Odstop od pogodbe je mogoč le, če je kršitev bistvena.
Za bistveno kršitev se šteje tista kršitev, ki je kot taka opredeljena v tej pogodbi ali tista, ki resno ogrozi izvršitev namena pogodbe.
Enostranski odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
56. člen BISTVENA KRŠITEV POGODBE
Poleg kršitev, ki so kot bistvene izrecno opredeljene v tej pogodbi ali so takšne po svoji naravi, se za bistvene vselej štejejo tudi v tem členu navedene kršitve koncesionarja, in ima koncedent v primeru takšnih kršitev pravico odstopiti od pogodbe:
- če v nasprotju s to pogodbo pride do odstopa ali drugačnega prenosa koncesionarjevih pravic ali obveznosti;
- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
- če obstaja utemeljen dvom, da bo koncesionar izpolnil svoje obveznosti po tej pogodbi.
Šteje se, da je podan utemeljen dvom, da bo koncesionar izpolnil svoje obveznosti po koncesijski pogodbi zlasti, če:
− je insolventen;
− je začel likvidacijski postopek;
− ponavljajoče ne spoštuje rokov, ki so določeni v koncesijski pogodbi;
− ne ohranja v veljavi različnih zavarovanj, kot to določa ta pogodba;
− odtujuje sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje koncesijske pogodbe in teh ne nadomešča;
− če iz zaporednih poročil izhaja, da je izvajanje koncesije pomanjkljivo ali se koncesijska pogodba izvaja s ponavljajočimi prekinitvami.
b) KRŠITVE, ZA KATERE JE ODGOVOREN KONCEDENT
57. člen OBVESTILO O KRŠITVI
Na obstoj kršitve mora koncesionar pisno opozoriti koncedenta takoj po tem, ko jo je opazil oziroma jo ugotovil, in od koncedenta pisno zahtevati izvršitev obveznosti, odpravo kršitev oziroma posledic kršitve.
58. člen
DOLŽNOST KONCESIONARJA, IZVAJATI DEJAVNOST TUDI V PRIMERU KRŠITEV
Koncesionar mora svoje dolžnosti iz te pogodbe izvrševati kljub morebitni kršitvi s strani koncedenta.
59. člen ODGOVORNOST ZA ŠKODO
Koncedent mora koncesionarju povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve pogodbe. Odškodnina obsega dejansko škodo in izgubljeni dobiček.
Odškodnina ne more presegati škode, ki bi jo bil koncedent razumno lahko predvidel, razen če je škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti.
60. člen
ODSTOP KONCESIONARJA OD POGODBE
Koncesionar lahko z enostransko pisno izjavo, poslano koncedentu, odstopi od pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in takšno njegovo ravnanje predstavlja bistveno kršitev pogodbe ter koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Odstop iz prejšnjega odstavka je dopusten le, če je koncesionar o nemožnosti opravljanja dejavnosti predhodno pisno obvestil koncedenta in mu dal na voljo razumen rok za odpravo razlogov za nemožnost opravljanja dejavnosti.
V primeru utemeljenega odstopa od pogodbe mora koncedent koncesionarju povrniti nastalo škodo po splošnih pravilih odškodninskega prava.
61. člen
AKTI KONCEDENTA V JAVNEM INTERESU
Ne šteje se za kršitev pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki se nanaša samo na koncesionarja in je sorazmerno s posegom v koncesionarjeve pravice po tej pogodbi.
Tudi v primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico do nadomestila v skladu s 40. členom te pogodbe.
XII. PREDPISI IN UKREPI KONCEDENTA
62. člen
Če koncedent s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar izvaja dejavnost po tej pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke, se za te dodatne stroške in odhodke oziroma zagotovitev finančnega ravnovesja smiselno uporabljajo določbe 40. člena te pogodbe.
Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za predpise, posamične akte ali ukrepe organov koncedenta, ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske unije v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava Evropske unije. Vendar lahko ti akti in ukrepi pod pogoji iz 76. člena te pogodbe predstavljajo višjo silo ali pod pogoji iz 77. člena te pogodbe spremenjene okoliščine.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
63. člen
NAČINI PRENEHANJA KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
- s prenehanjem koncesijske pogodbe;
- s prenehanjem koncesionarja;
- z odvzemom koncesije;
- z odkupom koncesije.
a. PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE
64. člen
Koncesijska pogodba preneha:
- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
- z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem;
- z odstopom od koncesijske pogodbe;
- s sporazumno razvezo.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se, kolikor ni s to pogodbo drugače določeno, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
65. člen POTEK ROKA KONCESIJE
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
66. člen
ODSTOP OD KONCESIJSKE POGODBE
Vsaka pogodbena stranka lahko enostransko odstopi od koncesijske pogodbe:
- če je to izrecno določeno v tej pogodbi;
- če druga stranka bistveno krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno, in te kršitve kljub pozivu pogodbi zveste stranke ne odpravi v primernem roku.
Koncedent lahko, poleg razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena in v 55. členu te pogodbe, enostransko odstopi od pogodbe tudi, če nastopi kateri od naslednjih razlogov:
- če je proti koncesionarju začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
- če obstaja utemeljen dvom, dokumentiran z ugotovitvami o nadzoru, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;
- če koncesionar ne obvesti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture, v 8 dneh od vpisa v sodni register, in je zaradi teh sprememb bistveno prizadet interes koncedenta,
- če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam.
Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Enostranski odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru prenehanja koncesijske pogodbe zaradi enostranskega odstopa je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
67. člen
RAVNANJE V JAVNEM INTERESU NI KRŠITEV
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali ravnanje koncedenta v javnem interesu, ki temelji na zakonu ali na zakonitem predpisu, in je sorazmerno s posegom v koncesionarjeve pravice.
68. člen SPORAZUMNA RAZVEZA
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. Sporazum o razvezi mora biti sklenjen v pisni obliki.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
V primeru iz prejšnjega odstavka koncesionar zaradi predčasne prekinitve koncesijske pogodbe ni upravičen do odškodnine.
b. PRENEHANJE KONCESIONARJA
69. člen Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Če pravni nasledniki koncesionarja ne želijo prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja, ne izpolnjujejo pogojev, ki jih koncesijski akt določa za podelitev koncesije ali pa za prevzem koncesije ne dobijo soglasja koncedenta, ima koncedent pravico, da odstopi od pogodbe, ki jo izvrši na način, določen v 54. členu te pogodbe.
Do ureditve medsebojnih razmerij, morajo pravni nasledniki koncesionarja, ki na podlagi dejstva, ki je povzročilo pravno nasledstvo, vstopijo v koncesijsko razmerje, v celoti prevzeti vse pravice in obveznosti dotedanjega koncesionarja, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem koncesije izvajanja gospodarske javne službe po tej pogodbi.
c. ODVZEM KONCESIJE
70. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
- če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to s pogodbo določenem roku;
- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena je koncedent dolžan koncesionarju povrniti odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava, če je zaradi odvzema koncesije v javnem interesu koncesionarju nastala škoda.
d. ODKUP KONCESIJE
71. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe.
Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot 3 mesece.
V primeru odkupa koncesije, poleg obveze po izplačilu dokazane neamortizirane vrednosti vlaganj koncesionarja, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter se zavezuje povrniti koncesionarju zaradi odkupa koncesije nastalo škodo in izgubljeni dobiček za obdobje do rednega prenehanja te pogodbe.
XIV. POSLEDICE PREDČASNEGA PRENEHANJA KONCESIJSKEGA RAZMERJA
72. člen
V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja v skladu s 64.-70. členom te pogodbe, lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
XV. POGOJI ZA OBVEZEN PRENOS KONCESIJE NA TRETJO OSEBO (VSTOPNA
PRAVICA TRETJIH)
73. člen
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
74. člen
ODSTOP IN RAZDRTJE PRI PRENOSU KONCESIJE NA TRETJO OSEBO IN KONCESIONARJEVE UNIVERZALNE PRAVNE NASLEDNIKE
V primeru obveznega prenosa koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) iz prejšnjega člena lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe od koncesijske pogodbe odstopi.
XVI. DOLŽNOST IZVAJANJA KONCESIJE PO PRENEHANJU KONCESIJSKEGA
RAZMERJA
75. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred potekom trajanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati dejavnosti, ki so predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje slednje ne prevzame drug izvajalec ali se ta prenese v režijo oziroma se dejavnost preneha opravljati kot javna služba, če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto, hkrati pa ima vse pravice po tej pogodbi, ki so s takim opravljanjem povezane.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru prenehanja koncesijskega razmerja iz razloga, zaradi katerega koncesionar objektivno ne more več izvrševati svoje obveznosti po tej pogodbi, ali bi bilo to v nasprotju z razlogom prenehanja.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncedent storiti vse, kar je v njegovi moči, da izvajanje dejavnosti po tej pogodbi čimprej prevzame drug izvajalec.
XVII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
76. člen VIŠJA SILA
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
Če postane izvršitev pogodbe zaradi višje sile nemogoča, sta obe pogodbeni stranki prosti svojih nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem primeru se smiselno uporabljajo določila o posledicah predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.
Nobena stranka ne more uveljaviti zahtevkov, ki ji po tej pogodbi ali po zakonu pripadajo zaradi kršitve druge stranke, če je kršitev nastala zaradi višje sile.
Če je zaradi višje sile začasno onemogočeno izvrševanje kakšne doložnosti po tej pogodbi, se rok za izvršitev ustrezno podaljša.
Med trajanjem dogodka višje sile se bosta pogodbeni stranki po najboljših močeh trudili zmanjšati vso škodo, izgube ali motnje, ki izvirajo iz takega dogodka.
77. člen SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVIII. ODGOVORNOST POGODBENIH STRANK ZA POVZROČENO ŠKODO
TRETJIM
78. člen
DOLŽNOST OBVEŠČANJA O ZAHTEVKIH
Vsaka stranka je dolžna takoj obvestiti drugo stranko o morebitnem zahtevku tretje osebe, ki se tiče izvrševanja pravic in dolžnosti po tej pogodbi.
V primeru nezadovoljstva s kakovostjo ali obračunom storitve, ki je predmet dejavnosti, bo koncedent napotil uporabnike, da najprej ugovarjajo pri koncesionarju, šele v primeru nezadovoljivega odgovora pa pri koncedentu ali pristojnemu inšpektoratu.
79. člen
ODGOVORNOST KONCESIONARJA ZA RAVNANJE POGODBENIKOV
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo povzročeno koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvrševanje pravic in dolžnosti po tej pogodbi povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci.
XIX. PRENOS KONCESIJSKEGA RAZMERJA
80. člen
V primeru prenosa koncesije po tej pogodbi se izda akt o prenosu koncesije v enaki obliki in po enakem postopku, kot je bila podeljena koncesija.
81. člen
PRENOS KONCESIJE S STRANI KONCEDENTA
Koncedent sme v celoti ali delno prenesti koncesijo na drugega koncesionarja, le s predhodnim pisnim soglasjem koncesionarja, razen če je v skladu z zakonom dolžan prenesti koncesijo na drugega koncesionarja.
Novi koncesionar s koncedentom sklene novo koncesijsko pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
82. člen
PRENOS KONCESIJE S STRANI KONCESIONARJA
Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo pod pogoji, ki jih določa zakon, s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta.
S prenosom koncesije se na pridobitelja koncesije hkrati prenesejo vse pravice in obveznosti koncesionarja po koncesijskem aktu in tej pogodbi.
Koncesionar mora koncedentu izročiti predlog za prenos koncesije, ki mora vsebovati podatke o pridobitelju koncesije, iz katerih izhaja, da pridobitelj izpolnjuje pogoje za koncesionarja iz koncesijskega akta, in da bodo poleg tega izpolnjeni še drugi pogoji, ki jih določi koncedent. Na zahtevo koncedenta mora koncesionar predlog dopolniti. Po prejemu popolnega predloga mora o njem odločiti koncedent. Če koncedent o predlogu ne odloči v roku 30 dni, se šteje, da je odrekel soglasje za prenos koncesije.
Koncesija se prenese na pridobitelja tako, da koncedent sklene z novim koncesionarjem koncesijsko pogodbo za preostali čas trajanja roka koncesije pod enakimi pogoji, kot so določeni v tej pogodbi.
83. člen
PRENOS DRUGIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI PO TEJ POGODBI
Za prenos koncesije po tej pogodbi se ne šteje pridobitev izpolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov.
Koncesionar sme posamezne pravice ali obveznosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po tej pogodbi in ne pomenijo prenosa koncesije, prenesti na tretje osebe le pod pogoji in na način, določen v koncesijskem aktu ali tej pogodbi.
Če niso določeni vsi pogoji iz zgornjega odstavka sme koncesionar pravice ali obveznosti po zgornjem odstavku prenesti v izvajanje tretjim osebam le s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta.
XX. PRENOS INFRASTRUKTURE OB PRENEHANJU KONCESIJSKEGA
RAZMERJA
84. člen
PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV KONCESIJE V LASTI KONCESIONARJA
Ob prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar izročiti koncedentu v last in posest vse nepremičnine, objekte, naprave, ki so pritikline ter jih je imel v posesti z namenom izvajanja koncesijske pogodbe (stvar), v stanju, ki omogoča nadaljnje izvajanje dejavnosti, razen nepremičnin, objektov in naprav, ki so v njegovi lasti ali nepremičnin, objektov in naprav, ki jih je imel v posesti na kakršni koli drugi pravni podlagi, pridobljeni pred pridobitvijo koncesije.
Če okoliščine, ki se po tej pogodbi štejejo za višjo silo, bistveno otežujejo izvedbo prevzema nepremičnin, objektov in naprav, določenih v prvem odstavku tega člena, se prevzem začne opravljati takoj, ko te okoliščine minejo. Posledice te zamude s prevzemom se presojajo po pravilih te pogodbe, ki določajo višjo silo.
Stvar se šteje za prevzeto, ko pooblaščena predstavnika pogodbenih strank, podpišeta prevzemni zapisnik v tistem delu, ki se nanaša na to stvar.
Obveznost koncesionarja, da izroči nepremičnine skupaj z vsemi sestavinami in pritiklinami, se šteje za izpolnjeno, ko je prevzemni zapisnik podpisan v celoti. Domneva, da je obveznost izročitve izpolnjena, ne vpliva na morebitne jamčevalne in odškodninske zahtevke.
85. člen PREVZEM ZAPOSLENIH
Ob prenehanju koncesijskega razmerja si bosta koncedent in koncesionar skupaj prizadevala rešiti problem delavcev koncesionarja, katerih delo bo postalo pri koncesionarju nepotrebno zaradi prenehanja koncesijskega razmerja.
V ta namen si bo koncedent prizadeval ob podelitvi koncesije drugemu koncesionarju ali morebitni drugačni organizacijski obliki izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te pogodbe, da bo novi izvajalec te gospodarske javne službe v čim večji meri prevzel delavce iz prvega odstavka te točke.
XXI. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA IN POSLOVNE TER DRUGE
SKRIVNOSTI
86. člen
Koncesionar in koncedent se obvezujeta, da bosta varovala dokumente in podatke, ki so določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.
V zvezi s sklepanjem in izvajanjem te pogodbe se koncesionar in koncedent obvezujeta, da bosta varovala zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo gospodarsko škodo koncesionarju, tudi če ti niso določeni kot državna, uradna, vojaška ali poslovna tajnost oziroma skrivnost.
XXII. SPOROČILA
87. člen
Koncesionar je pooblaščen po svojih registriranih zastopnikih podpisovati vse listine in opravljati vse druge akte izraza volje v poslovnem prometu, ki so potrebni zaradi izvajanja obveznosti po tej pogodbi.
Za potrebe operativnega izvajanja te pogodbe, brez izmenjave pravno relevantnih dejstev (izjav), zastopa koncedenta Xxxxxx Xxxx, koncesionarja pa Xxxxx Xxxxx.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa sta navedena oseba oziroma organ pooblaščeni, da od zastopnikov in pooblaščencev strank sprejemata pravno relevantne izjave.
V primeru, da ena pogodbena stranka iz katerega koli razloga ne sprejme oziroma dvigne priporočene poštne pošiljke, poslane na njen registrski sedež, ki vsebuje pisanje druge pogodbene stranke, se šteje pisanje za prejeto s strani pogodbene stranke - naslovnika z dnem poteka roka, ki ga je pošta določila naslovniku za prevzem pošiljke na enoti pošte.
XXIII. REŠEVANJE SPOROV
88. člen
Pogodbeni stranki si bosta prizadevali morebitne spore, nastale pri izvrševanju te pogodbe, reševati sporazumno s pogajanji in s konstruktivnim dogovarjanjem, izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja.
V primeru spora, ki bi nastal v zvezi s koncesijsko pogodbo, bo vsaka stranka pisno obvestila o sporu drugo stranko. Obvestilo mora vsebovati opis narave in posledic spora, opis kršitve, ki je povzročila spor ter, če je to mogoče, škodo, ki je morda že nastala ali je pričakovati, da bo nastala.
Če do sporazumne rešitve spora ne pride ali se katera koli od strank pogajanjem izmika, bo vse morebitne spore in nesoglasja iz te pogodbe ali v zvezi z njo, glede izpolnitve ali razlage te pogodbe, vključno s takimi, ki se tičejo veljavnosti, ničnosti ali izpodbojnosti te pogodbe ali posamičnega dela te pogodbe, ali zahtevkov, ki bi nastali v zvezi s to pogodbo, kakor tudi v zvezi z neizpolnitvijo ali izpolnitvijo z napako te pogodbe, v času trajanja te pogodbe in po prenehanju te pogodbe, reševalo stvarno pristojno sodišče v Kranju.
89. člen
PREPOVED PROROGACIJE TUJEGA SODIŠČA ALI ARBITRAŽE
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XXIV. KONČNE DOLOČBE
90. člen UPORABA PRAVA
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba prava Republike Slovenije (lex electa).
Glede vprašanj, ki jih ta pogodba ne ureja, se smiselno uporabljajo veljavni predpisi, ki urejajo področje gospodarske javne službe po tej pogodbi, in določila Obligacijskega zakonika.
91. člen RAZLAGA POGODBE
Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank in pomen izrazov, kot so ga ti imeli v času sklenitve pogodbe. Morebitna nejasna določila pogodbe se razlagajo v skladu z načeli obligacijskega prava in zakonom ter obveznimi predpisi.
S sklenitvijo te pogodbe prenehajo veljati vse ponudbe in soglasja, dosežena pri pogajanjih med strankama, tako da ta pogodba popolno in izključno izraža voljo pogodbenih strank.
Neveljavnost posameznega določila ali te pogodbe oziroma pojav pravne praznine v tej pogodbi ne vpliva na veljavnost ostalih določil ali delov pogodbe, razen če gre za takšen del pogodbe, katerega neveljavnost ima za posledico, da skupni namen pogodbe ni dosežen.
Stranki se zavežeta, da bosta namesto neveljavne pogodbene določbe ali za zapolnitev pravne praznine sklenili za v naprej veljavno pogodbeno določbo, ki vsebinsko najbolj ustreza namenu strank ob sklenitvi pogodbe.
Ničesar v tej pogodbi ni mogoče razumeti kot pravno podlago za ravnanje pogodbenih strank, ki bi bilo v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji in Občini Tržič.
92. člen PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA
Koncesionar in koncedent zagotavljata, da nihče v imenu ali na račun koncesionarja predstavniku ali posredniku koncedenta ni obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za sklenitev te koncesijske pogodbe, njeno sklenitev pod ugodnejšimi pogoji, opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem obveznosti iz te koncesijske pogodbe oziroma za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim bi bila koncedentu povzročena škoda ali omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku ali posredniku koncedenta, koncesionarju ali njegovemu predstavniku, zastopniku ali posredniku.
V primeru kršitve določbe iz prejšnjega odstavka tega člena je ta koncesijska pogodba nična.
93. člen ROKI
Kadar je v tej pogodbi določeno, da mora ena stranka kaj storiti v določenem roku po sporočilu druge stranke, začne ta rok teči naslednji dan po prejemu sporočila, če ni v tej pogodbi izrecno določeno drugače.
Odgovor na sporočilo je pravočasen, če je s priporočeno pošto odposlan zadnji dan roka.
94. člen
PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV POGODBE
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe ali dopolnitve pogodbe ali njenih prilog, ki se dogovorijo in uredijo v obliki aneksov k tej pogodbi, veljajo pa le, če so sklenjeni v pisni obliki.
Poskusi drugačne spremembe (npr. z ustnim dogovorom) so po izrecnem dogovoru strank nedovoljeni in neveljavni.
95. člen IZVODI POGODBE
Pogodba je sestavljena v štirih (4) enakih izvodih, od katerih ima vsak značaj izvirnika in od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po dva (2) izvoda.
96. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
Koncesijska pogodba stranki medsebojno zavezuje z dnem sklenitve, izvajati pa se prične 1.1.2016. Koncedent in koncesionar lahko opravita vsa potrebna dejanja od dneva sklenitve pogodbe do pričetka izvajanja pogodbe, da z dnem pričetka izvajanja pogodbe zagotovita nemoteno izvajanje koncesijske dejavnosti.
Številka: 0142-0001/2015
Tržič, dne KONCESIONAR: BIOS, d.o.o., Xxxxx Xxxxx Xxxxx, direktor | Tržič, dne KONCEDENT: OBČINA TRŽIČ Xxxxx Xxxxxxx, župan |