Zavarovalnica Triglav, d.d. Miklošičeva cesta 19
Zavarovalnica Triglav, d.d. Miklošičeva cesta 19
SI-1000 Ljubljana
T: 080 555 555
S: xxx.xxxxxxxxxxxxxxxx.xx, xxx.xxxxxxx.xx
PN-ZT-05/21-3
Pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja PN-ZT-05/21-3
Skupne določbe
1. člen
[1] Ta pokojninski načrt ureja kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju »prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje«), uvedeno na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju »ZPIZ-2«), pri katerem delodajalci in zavarovanci (v nadaljevanju člani), vključeni v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pridobijo davčne in druge olajšave po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju »ZDoh-2«).
[2] Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja vključijo prek delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt.
[3] Izvajalec tega pokojninskega načrta je Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana (v nadaljevanju »zavarovalnica«), ki bo sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja upravljala v pokojninskem skladu, oblikovanem kot kritnem skladu v smislu določil ZPIZ-2.
[4] Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se pri zavarovalnici izvaja v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla prek Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. Skupino kritnih skladov Triglav PDPZ sestavljajo kritni sklad TRIGLAV PDPZ – zajamčeni, kritni sklad TRIGLAV PDPZ – zmerni in kritni sklad TRIGLAV PDPZ – drzni. V kritnem skladu TRIGLAV PDPZ – zajamčeni zavarovalnica jamči donosnost v višini 125 % minimalne zajamčene donosnosti, ki se izračunava v skladu z veljavnim pravilnikom ministrstva, pristojnega za finance, izdanega na podlagi drugega odstavka 217. člena ZPIZ-2. Člani tega kritnega sklada so udeleženi tudi pri dobičku kritnega sklada TRIGLAV PDPZ - zajamčeni, in sicer zavarovalnica ob zaključku poslovnega leta del rezervacij tega kritnega sklada razdeli članom v obliki udeležbe na dobičku. Višina udeležbe na dobičku mora biti določena najmanj v taki višini, da po pripisu dobička višina rezervacij kritnega sklada TRIGLAV PDPZ – zajamčeni ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev tega kritnega sklada.
[5] Zavarovalnica bo upravljala s premoženjem vsakega kritnega sklada ločeno od premoženja ostalih kritnih skladov in ločeno od svojega preostalega premoženja. Zavarovalnica bo sredstva iz premoženja kritnega sklada črpala samo za izpolnjevanje obveznosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
2. člen
[1] Osnovno zavarovanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je zavarovanje dodatne starostne pokojnine.
[2] Član se lahko pod pogoji, ki jih določa ta pokojninski načrt, odloči tudi za izplačilo predčasne dodatne starostne pokojnine.
[3] Pravice iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja po tem pokojninskem načrtu so neprenosljive, razen v primerih, določenih z ZPIZ-2.
[4] Pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju po tem pokojninskem načrtu se član vključi v naložbeno politiko življenjskega cikla in v skladu s pravili upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ izbere kritni sklad, v katerega želi nalagati sredstva.
Vključitev v pokojninski načrt
Postopek vključitve
3. člen
[1] V ta pokojninski načrt se lahko vključijo le osebe, ki so kot zavarovanci ali uživalci pravic že vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
[2] Na zahtevo zavarovalnice mora član predložiti dokazilo, da izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka.
[3] Delodajalec lahko financira več pokojninskih načrtov kolektivnega prosto- voljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Član je lahko vključen v več pokojninskih načrtov kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri čemer pa se lahko sočasno izvaja vplačila samo po enem od teh pokojninskih načrtov kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Član, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas z več delodajalci in tako doseže polni delovni čas, je lahko vključen v pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in se zanj vplačuje premija pri vsakem izmed delodajalcev, pri katerem je zaposlen za krajši delovni čas.
[4] Član, vključen v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po tem pokojninskem načrtu, se lahko istočasno vključi tudi v individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 225. člena ZPIZ-2.
4. člen
[1] Delodajalec pristopi k pokojninskemu načrtu kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja s sklenitvijo pogodbe o financiranju z zavarovalnico.
[2] Član se v pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojnin- skega zavarovanja vključi z dnem prvega vplačila, pri čemer se zavarovanje vedno prične prvi dan meseca, za katerega je bilo vplačilo izvedeno. Za vsa vplačila velja, da so izvedena ob 24. uri tistega dne, ko je vplačilo potrjeno na pošti ali banki in je zavarovalnici s strani delodajalca predložen razdelilnik skupnih vplačil po članih.
[3] Delodajalec je dolžan zavarovalnici vsaj 30 dni pred prvim vplačilom posredovati podatke o članih, ki se vključujejo v zavarovanje.
[4] Zavarovalnica vključi člana v kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana.
[5] Zavarovalnica je dolžna v 15 dneh pred prvim vplačilom članu izdati obvestilo o vključitvi, kateremu priloži izjavo o naložbeni politiki, pokojninski načrt in Pravila upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. V pogodbi o financiranju se lahko določi, da članom razdeli obvestilo o vključitvi s prilogami tudi delodajalec.
[6] Xxxxxx z obvestilom o vključitvi se člana obvesti o možnosti izbire med posameznimi kritnimi skladi z različnimi naložbenimi politikami. Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug kritni sklad Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana.
Polica
5. člen
[1] Zavarovalnica izstavi članu polico prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v enem izvodu po podatkih iz obvestila o vključitvi. V polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, članu z njegovimi rojstnimi podatki, vplačilu za dodatno starostno pokojnino, upravičencih, datumu izstavitve police in podpis zavarovalnice.
[2] Če se polica bistveno razlikuje od obvestila o vključitvi oziroma drugih pisnih izjav člana, lahko ta razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.
[3] Police prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo član pridobi s sklenitvijo zavarovalne pogodbe po tem pokojninskem načrtu, ni mogoče zastaviti.
6. člen
[1] Odnosi med članom in zavarovalnico, kakor tudi vse njune pravice in dolžnosti, so določeni z zavarovalno pogodbo. Posebni dogovori so za zavarovalnico zavezujoči, če so sklenjeni v pisni obliki. Za razmerja, ki niso urejena v navedenih listinah, veljajo določila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembo) in ZPIZ-2.
[2] Sestavni del pogodbe so: obvestilo o vključitvi, polica o prostovoljnem dodat- nem pokojninskem zavarovanju, dodatki k polici, pokojninski načrt, izjava o naložbeni politiki in Pravila upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ ter morebitne druge posebne izjave člana ali zavarovalnice.
Vplačila v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
Vplačilo
7. člen
[1] Vplačilo v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja denarni znesek, ki ga v korist člana plačuje delodajalec, pri katerem je član zaposlen, ali pravna oseba oziroma državni organ, pri katerem član poklicno opravlja določeno funkcijo. Če v zavarovanje po tem pokojninskem načrtu vplačuje tudi član sam, se tako vplačana sredstva obravnavajo kot sredstva, vplačana v individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, in se vodijo ločeno.
[2] Višina vplačil oziroma način izračunavanja višine vplačila ter način in oblika vplačila so določeni v pogodbi o oblikovanju, sklenjeni med delodajalcem in pri njem zaposlenimi delavci, ter v obvestilu o vključitvi v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Višina, način in oblika vplačila se lahko kadarkoli spremenijo, pri čemer mora delodajalec spremembo predhodno pisno javiti zavarovalnici.
[3] Seštevek vplačil, ki ga za posameznega zaposlenega v posameznem koledar- skem letu plača delodajalec, ne sme biti nižji od 300 evrov. Če član v zavarovanje ni bil vključen celo koledarsko leto, se ta znesek zniža sorazmerno glede na število mesecev vključenosti.
[4] Znesek iz predhodnega odstavka se usklajuje v skladu z določili 245. člena ZPIZ-2. Višina valoriziranega zneska je objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.
[5] Vplačilo je lahko določeno izključno v denarni enoti Republike Slovenije.
8. člen
[1] Če je višina vplačila določena v absolutnem znesku, se v času trajanja zavarovanja znesek dogovorjenega vplačila enkrat letno uskladi s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Seštevek vplačil ne sme biti nižji od zneska, ki ga določata tretji in četrti odstavek 7. člena tega pokojninskega načrta.
[2] Uskladitev vplačila prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se izvede 1. 1. vsakega leta.
[3] O spremembi višine vplačila zavarovalnica pisno obvesti člana. Član lahko povišanje vplačila zaradi uskladitve zavrne s pisnim obvestilom zavarovalnici.
9. člen
[1] Če v pogodbi o oblikovanju ni določeno drugače, se vplačilo plačuje za tekoči koledarski mesec in zapade v plačilo prvega v tem mesecu. Za obdobje tekočega koledarskega leta so mogoča tudi dodatna vplačila v obliki enkratnih zneskov.
[2] Vplačilo se plačuje na račun skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ, kot je določeno v pogodbi o financiranju, sklenjeni med delodajalcem in zavarovalnico. Za vsa vplačila velja, da so zavarovalnici plačana ob 24. uri tistega dne, ko je
vplačilo potrjeno na pošti ali banki in je zavarovalnici s strani delodajalca predložen razdelilnik skupnih vplačil po članih.
[3] V primeru, da član delno vplačuje v zavarovanje sam z odtegovanjem od plače preko delodajalca, pri katerem je zaposlen, mora zagotoviti, da mu bo delodajalec mesečno odtegoval vplačilo v skladu z zavarovalno pogodbo in ga nakazoval zavarovalnici.
Doba plačevanja
10. člen
[1] V zavarovanje dodatne starostne pokojnine po tem pokojninskem načrtu se praviloma vplačuje od sklenitve zavarovanja do uveljavitve pravice do dodatne starostne pokojnine ali predčasne dodatne starostne pokojnine. V primeru smrti člana vplačevanje avtomatično preneha.
[2] V času trajanja zavarovanja lahko član oziroma delodajalec v skladu z določili tega pokojninskega načrta uveljavi pravico do mirovanja plačevanja premije.
Posledice neplačevanja
11. člen
[1] Če delodajalec dospelega vplačila za člana dvakrat zapored ne plača v roku, določenem v pogodbi o oblikovanju, ga zavarovalnica pozove k plačilu v roku 15 dni od dneva zapadlosti zadnjega vplačila ter o tem obvesti organ, ki je v imenu zaposlenih sklenil pogodbo o oblikovanju z delodajalcem.
Mirovanje plačevanja
12. člen
[1] Na podlagi dogovora z zavarovalnico pridobi član oziroma delodajalec pravico, da začasno preneha z vplačevanjem (mirovanje plačevanja premije), v naslednjih primerih:
1/ v primeru izpada prihodkov oziroma drugih primerih, ki jih predvideva pogodba o oblikovanju,
2/ v drugih primerih, ki izhajajo iz pisnega dogovora med delodajalcem oziroma članom in zavarovalnico.
[2] Delodajalec oziroma član uveljavlja pravico iz prejšnjega odstavka na podlagi pisne zahteve, ki ji mora priložiti tudi dokazila, da so nastopile okoliščine iz prejšnjega odstavka.
[3] Mirovanje plačevanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko neprekinjeno traja največ 2 leti.
Vodenje osebnih računov članov in prenosi sredstev
Osebni račun
13. člen
[1] Zavarovanje dodatne starostne pokojnine po tem pokojninskem načrtu predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih članov z namenom, da bi ti ob izpolnitvi pogojev po tem pokojninskem načrtu pridobili pravico do dodatne pokojnine in druge pravice po tem pokojninskem načrtu.
[2] Za posameznega člana bo zavarovalnica vodila osebni račun za dodatno staro- stno pokojnino in sicer ločeno po pokojninskih načrtih člana. Osebni račun člana vsebuje podatke o posameznih vplačilih in vrednosti privarčevanih sredstev po kritnih skladih, skupni vrednosti privarčevanih sredstev, zajamčenem donosu ter zajamčeni vrednosti sredstev v kritnem skladu TRIGLAV PDPZ – zajamčeni, VEP in številu enot premoženja v kritnih skladih TRIGLAV PDPZ – drzni in TRIGLAV PDPZ – zmerni.
[3] Zavarovalnica bo vodila ločeno evidenco sredstev na osebnem računu, ki izhajajo iz vplačil delodajalca, in sredstev iz vplačil člana.
[4] Zavarovalnica bo vodila tudi ločeno evidenco sredstev, ki izhajajo iz delodajalčevih in članovih vplačil do 31. 12. 2012, in sredstev, ki izhajajo iz vplačil, prejetih od 1. 1. 2013 dalje.
Prehod na drug pokojninski načrt
14. člen
[1] Član lahko zahteva prenos sredstev v drug pokojninski sklad, ki ga na podlagi drugega kolektivnega pokojninskega načrta iz 225. člena ZPIZ-2 upravlja drug upravljavec. Prenos sredstev je v primeru menjave delodajalca mogoč, če članu tudi novi delodajalec omogoča vključitev v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, in sicer po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je bil član vključen v ta pokojninski načrt. Prenos sredstev iz kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je mogoč tudi v primeru, da ima delodajalec člana pogodbe o financiranju sklenjene z več izvajalci kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
[2] Prenos sredstev se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos sredstev, ki ji je član dolžan predložiti tudi dokazilo o plačilu stroškov prenosa. Če član dokazila o plačilu stroškov prenosa ne predloži, ga zavarovalnica pozove k plačilu in mu določi rok za predložitev tega dokazila. Če član dokazila o plačilu stroškov niti v postavljenem roku ne predloži, se zahteva za prenos sredstev k drugemu upravljavcu šteje kot nepopolno in jo zavarovalnica ni dolžna obravnavati ter jo kot nepopolno zavrže.
[3] Skrajni rok za prenos sredstev je 60 dni od obračunskega dne, po stanju, na katerega je v skladu s pravili upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ izračunana odkupna vrednost.
[4] Prenos sredstev iz pokojninskega načrta kolektivnega v pokojninski načrt individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ni dovoljen.
Prenos sredstev med kritnimi skladi
15. člen
[1] Član lahko v okviru naložbene politike življenjskega cikla enkrat letno brez plačila stroškov zahteva prenos sredstev iz obstoječega kritnega sklada Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ v drug kritni sklad iz te skupine, za katerega je značilna manj ali enako agresivna naložbena politika od tiste, ki ustreza njegovi starostni skupini v skladu s pravili upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. Prenos se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos, in sicer najkasneje v roku 60 dni od obračunskega dne, po stanju, po katerem je izračunana odkupna vrednost premoženja. Na izbrani kritni sklad se knjiži tudi vplačilo, izvedeno po prenosu sredstev.
[2] Član, ki je vključen v kritni sklad, ki zagotavlja zajamčeni donos, se lahko kadarkoli odloči za izbiro drugega kritnega sklada iz Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ v skladu s starostnimi omejitvami, ki jih določajo pravila upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. Član se v primeru prenosa sredstev iz kritnega sklada, ki zagotavlja zajamčeni donos, zajamčenemu donosu na ta sredstva odpove. Prenos sredstev, ki so posledica vplačil delodajalca do 31. 12. 2012, se izvede v skladu z določili ZPIZ-2. Prenos se opravi na podlagi pisne zahteve za prenos, in sicer najkasneje v roku 60 dni od obračunskega dne, po stanju, po katerem je izračunana odkupna vrednost premoženja. Na izbrani kritni sklad se knjiži tudi vplačilo, izvedeno po prenosu sredstev.
Pridobitev in uveljavitev pravic iz zavarovanja – dodatna starostna pokojnina
Redno prenehanje zavarovanja
Pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine
16. člen
[1] Član pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine, ko uveljavi pravico do starostne, predčasne, invalidske, vdovske pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju oziroma do poklicne pokojnine v skladu z določili ZPIZ-2.
Uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine
17. člen
[1] Ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine član na podlagi pisne zahteve, podane na obrazcu zavarovalnice, uveljavi pravico do izplačevanja doživljenjske pokojninske rente. Če sredstva na osebnem računu kolektivnega zavarovanja, izhajajoča iz vplačil delodajalca, prejetih od 1. 1. 2013 dalje, ne presegajo 5.000 evrov, lahko član zahteva izplačilo odkupne vrednosti
premoženja v enkratnem znesku. Za sredstva, ki izhajajo iz vplačil delodajalca, prejetih do 31. 12. 2012, član obdrži pravico do izplačila v skladu z določili ZPIZ-2.
[2] Član, ki uveljavlja pravico do izplačevanja dodatne starostne pokojnine, mora zavarovalnici na svoje stroške priskrbeti in predložiti naslednje listine:
1/ polico;
2/ dokaz o upokojitvi na podlagi obveznega pokojninskega zavarovanja oziroma o prejemanju poklicne pokojnine;
3/ dokument, iz katerega izhaja izbira izplačevalca dodatne pokojninske rente, vključno s ponudbo izplačevalca pokojninske rente.
[3] Zavarovalnica sme zahtevati tudi druge dokaze, ki bi bili morebiti potrebni za ugotovitev pravice do izplačila dodatne starostne pokojnine po tem pokojninskem načrtu.
[4] Ko član uveljavi pravico do pokojninske rente, zavarovalnica unovči odkupno vrednost premoženja, vpisanega na njegovem osebnem računu. Zavarovalnica izplača izplačevalcu pokojninske rente odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana, zmanjšano za izstopne stroške, najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je prejela popolno zahtevo za uveljavitev pravice do izplačevanja doživljenjske pokojninske rente. V primeru, ko se član v skladu z določili ZPIZ-2 odloči za enkratno izplačilo sredstev, zavarovalnica odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana, zmanjšano za izstopne stroške, izplača članu, in sicer najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je prejela popolno zahtevo za uveljavitev te pravice.
[5] Ob uveljavitvi pravice do dodatne starostne pokojnine oziroma pravice do enkratnega izplačila pod pogoji, ki jih določa prvi odstavek tega člena, se osebni račun člana za dodatno starostno pokojnino zapre, s čimer prenehajo tudi vse pravice in dolžnosti člana in zavarovalnice, vezane na osebni račun za dodatno starostno pokojnino.
[6] Znesek iz prvega odstavka tega člena se usklajuje z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Izbira izplačevalca pokojninske rente
18. člen
[1] Član, ki izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do dodatne starostne pokojnine, ima pravico samostojno izbrati izplačevalca pokojninske rente.
[2] Zavarovalnica v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.
[3] Če pokojninsko rento izplačuje zavarovalnica, se le-ta začne izplačevati prvi naslednji mesec po uveljavitvi pravice do dodatne starostne pokojnine in predložitvi dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do dodatne pokojnine, in sicer v skladu z določili, ki veljajo za izplačevanje doživljenjske pokojninske rente ob uveljavitvi te pravice.
[4] Ob izplačevanju dodatne starostne pokojnine nastane obveznost člana plačati davek – tj. dohodnino – v skladu z ZDoh-2.
Izredno prenehanje zavarovanja
Pogoji za izredno prenehanje
19. člen
[1] Zavarovanje dodatne starostne pokojnine lahko izredno preneha samo pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine po tem pokojninskem načrtu.
[2] Zavarovanje izredno preneha:
1. s smrtjo člana pred upokojitvijo po obveznem pokojninskem sistemu,
2. z izstopom iz zavarovanja na zahtevo člana v primeru prenehanja pogodbe o oblikovanju ali pogodbe o financiranju,
3. s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, ki je sklenil pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta,
4. s prenehanjem poslovanja pokojninskega sklada, na podlagi katerega se izvaja pokojninski načrt.
Smrt člana
20. člen
[1] V primeru izrednega prenehanja zaradi smrti člana pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine imajo upravičenci za primer smrti pravico do izplačila odkupne vrednosti zavarovanja ob izrednem prenehanju. Pravico do izplačila upravičenci uveljavijo s pisno zahtevo na obrazcu zavarovalnice. V primeru, da upravičenci za primer smrti člana niso določeni, imajo pravico do izplačila odkupne vrednosti zavarovanja dediči člana, in sicer na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
[2] Zavarovalnica odkupno vrednost premoženja na osebnem računu člana, zmanjšano za izstopne stroške, izplača upravičencu za primer smrti najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je nastopila smrt, pod pogojem, da je prejela popolno zahtevo za izplačilo. Sicer se izplačilo izvede v roku 8 dni od prejema popolne zahteve za izplačilo odkupne vrednosti.
[3] Zahteva za izplačilo odkupne vrednosti se šteje za popolno, če jo vloži upravičena oseba in če predloži dokazila, da je član umrl, ali pravnomočni sklep o dedovanju, če dedujejo dediči po zakonu.
[4] Član upravičenca za primer smrti določi ob sklenitvi zavarovanja, lahko pa tudi kasneje s pisno izjavo, pravnim poslom ali oporoko. V času trajanja zavarovanja lahko član upravičenca za primer smrti kadarkoli spremeni.
Izstop iz zavarovanja zaradi prenehanja pogodbe o oblikovanju ali prenehanja pogodbe o financiranju
21. člen
[1] Član v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o oblikovanju ali pogodbe o financiranju z zadnjim dnem v mesecu prenehanja pogodbe izstopi iz zavarovanja.
[2] Član ima možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za zadržanje pravic iz vplačanih sredstev ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če se član v tem roku pisno ne opredeli, velja, da se je odločil za zadržanje pravic.
[3] Sredstva, ki jih na podlagi ZPIZ-2 član zadrži, se obravnavajo enako kot sredstva drugih članov, ki še naprej vplačujejo v isti pokojninski sklad, v katerega je član oz. njegov delodajalec vplačeval do nastopa zadržanja pravic. Pokojninska renta iz zadržanih sredstev se izračuna v skladu z drugim odstavkom 18. člena oz. v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega pokojninskega načrta.
[4] Član lahko zahteva prenos zadržanih sredstev le v primeru, da sklene pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem, ki financira kolektivni pokojninski načrt iz 225. člena ZPIZ-2.
[5] Za prenos sredstev se uporabljajo določila drugega in tretjega odstavka 14. člena tega pokojninskega načrta.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu
22. člen
[1] Članu z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu preneha tudi kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
[2] Član ima možnost, da se v roku 30 dni od dne izdaje obvestila o tej pravici odloči za zadržanje pravic iz vplačanih sredstev ali za prenos sredstev v drug pokojninski načrt kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če se član v tem roku pisno ne opredeli, velja, da se je odločil za zadržanje pravic.
[3] Sredstva, ki jih na podlagi ZPIZ-2 član zadrži, se obravnavajo enako kot sredstva drugih članov, ki še naprej vplačujejo v isti pokojninski sklad, v katerega je član oz. njegov delodajalec vplačeval do nastopa zadržanja pravic. Pokojninska renta iz zadržanih sredstev se izračuna v skladu z drugim odstavkom 18. člena oz. v skladu z drugim odstavkom 27. člena tega pokojninskega načrta.
[4] Član lahko zahteva prenos zadržanih sredstev le v primeru, da sklene pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem, ki financira kolektivni pokojninski načrt iz 225. člena ZPIZ-2.
[5] Za prenos sredstev se uporabljajo določila drugega in tretjega odstavka 14. člena tega pokojninskega načrta.
Prenehanje poslovanja pokojninskega sklada
23. člen
[1] Članu zavarovanje preneha z dnem prenehanja poslovanja pokojninskega sklada, če v sklepu o prenehanju sklada ni določeno drugače.
[2] Razloge za prenehanje in pravne posledice prenehanja poslovanja pokojninskega sklada urejajo pravila upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ ter določa zakon, ki ureja zavarovalništvo.
Obdavčitev izplačila odkupne vrednosti
24. člen
[1] Če je v primeru izrednega prenehanja prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja član oziroma upravičenec pridobil in uveljavil pravico do izplačila odkupne vrednosti, nastane obveznost člana plačati davek od osebnih prejemkov – tj. dohodnino – od odkupne vrednosti v skladu z zakonom o dohodnini (ZDoh-2).
[2] Zavarovalnica bo v imenu in za račun člana od odkupne vrednosti, zmanjšane za izstopne stroške, obračunala in plačala akontacijo dohodnine od drugih dohodkov, in sicer po stopnji 25 % od davčne osnove, določene za druge dohodke po ZDoh-2.
Pridobitev in uveljavitev pravic iz zavarovanja – predčasna dodatna starostna pokojnina
Pridobitev pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine
25. člen
[1] Pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine pridobi član, ki ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-2 in je dopolnil starost 53 let.
[2] Ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine član na podlagi pisne zahteve uveljavi pravico do izplačevanja predčasne dodatne starostne pokojnine.
[3] Član, ki uveljavlja pravico do izplačevanja predčasne dodatne starostne pokojni- ne, mora na svoje stroške priskrbeti in zavarovalnici predložiti naslednje listine:
1/ polico;
2/ dokazilo, da ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje; 3/ dokaz o svojem rojstnem letu;
4/ dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police.
[4] Zavarovalnica sme zahtevati tudi druge dokaze, ki bi bili morebiti potrebni za ugotovitev pravice do izplačila predčasne dodatne starostne pokojnine.
Uveljavitev pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine
26. člen
[1] Ob izpolnjevanju pogojev za predčasno dodatno starostno pokojnino se član lahko odloči, da se do tedaj zbrana sredstva na njegovem osebnem računu nameni za izplačevanje predčasne dodatne starostne pokojnine. Predčasna dodatna starostna pokojnina se izplačuje kot pokojninska renta v skladu z določili ZPIZ-2, ki veljajo za izplačevanje pokojninske rente ob uveljavitvi te pravice.
[2] Ob uveljavitvi pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine se osebni račun člana zapre, s čimer prenehajo tudi vse pravice in dolžnosti člana in zavarovalnice, vezane na ta osebni račun.
[3] V primeru izrednega prenehanja zavarovanja zavarovalno kritje predčasne dodatne starostne pokojnine preneha.
Izplačevanje predčasne dodatne starostne pokojnine
27. člen
[1] Član, ki izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do predčasne dodatne starostne pokojnine, ima pravico samostojno izbrati izplačevalca pokojninske rente.
[2] Zavarovalnica v imenu in za račun člana sklene zavarovanje po pokojninskem načrtu za izplačevanje pokojninske rente, po katerem član pridobi pravico do doživljenjske pokojninske rente v višini, ki se po aktuarskih načelih izračuna tako, kot če bi bilo v enkratnem znesku vplačano čisto vplačilo v višini odkupne vrednosti.
[3] Ob izplačevanju predčasne dodatne starostne pokojnine nastane obveznost člana plačati davek – tj. dohodnino – v skladu z ZDoh-2.
Pridobitev in uveljavitev pravic iz zavarovanja – dodatna družinska pokojnina
Pridobitev pravice do dodatne družinske pokojnine
28. člen
[1] V primeru smrti člana pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine ima upravičenec do dodatne družinske pokojnine pravico do izplačila zavarovalnine, ki znaša 20 % vrednosti sredstev, zbranih na osebnem računu člana v mesecu pred njegovo smrtjo.
[2] Zavarovalnina se izplača v obliki doživljenjske pokojninske rente ali začasne rente, katere višina se določi v odvisnosti od starosti upravičenca ob začetku izplačevanja, od dogovorjenega števila let izplačevanja pokojninske rente in od višine sredstev, namenjenih za izplačevanje dodatne družinske pokojnine, in sicer na podlagi veljavnega cenika zavarovalnice ob uveljavitvi pravice do dodatne družinske pokojnine. Ne glede na navedeno se lahko v primeru, da višina sredstev, namenjenih za izplačilo dodatne družinske pokojnine, ne presega 5.000 evrov, sredstva upravičencu izplačajo v enkratnem znesku.
[3] Kolikor član pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine umre nezgodne smrti, izplača zavarovalnica upravičencu do dodatne družinske pokojnine v enkratnem znesku tudi zavarovalno vsoto za primer nezgodne smrti v višini 100 % vrednosti sredstev, zbranih na osebnem računu člana v mesecu pred njegovo smrtjo.
[4] V primeru izrednega prenehanja zavarovanja, ki ni posledica smrti člana, zavarovalno kritje dodatne družinske pokojnine in pravica do izplačila zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti prenehata.
Določitev upravičenca do dodatne družinske pokojnine
29. člen
[1] Zavarovalnica izplača zavarovalnino za primer smrti upravičencu do izplačila dodatne družinske pokojnine, ki je lahko samo oseba, ki je po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju upravičena do družinske oziroma vdovske pokojnine in je navedena v drugem odstavku tega člena.
[2] Upravičenca do dodatne družinske pokojnine član navede na pristopni izjavi ali drugi pisni izjavi ob sklenitvi zavarovanja. Upravičenec je lahko: zakonski ali zunajzakonski partner člana, otrok (zakonski ali nezakonski ali posvojenec), pastorek, vnuk ali drug otrok brez staršev, ki ga je član preživljal, xxxxx (oče in mati, očim in mačeha) ali posvojitelj, ki ga je član preživljal, brat ali sestra, ki jo je član preživljal do svoje smrti in nima lastnih sredstev za preživljanje.
[3] V času trajanja zavarovanja lahko član v skladu z določili prvega odstavka tega člena kadarkoli spremeni upravičenca do izplačila dodatne družinske pokojnine.
[4] Če upravičenec do dodatne družinske pokojnine ni določen, preide v primeru smrti člana pravica do izplačila na zakonite dediče člana, a le pod pogojem, da te osebe lahko nastopajo kot upravičenci do dodatne družinske pokojnine.
[5] Upravičenec do izplačila dodatne družinske pokojnine pridobi pravico do dodatne družinske pokojnine v mesecu po smrti člana, a le pod pogojem, da predloži dokazila iz 30. člena tega pokojninskega načrta.
Uveljavitev pravice do dodatne družinske pokojnine
30. člen
[1] Pravico do dodatne družinske pokojnine upravičenec uveljavi s pisno zahtevo, ki jo predloži zavarovalnici. K zahtevi je dolžan priložiti naslednje listine:
1/ polico;
2/ dokazilo o smrti člana;
3/ dokaz o tem, da ga je bil član dolžan preživljati, če ne gre za zakonskega ali zunajzakonskega partnerja oziroma članovega otroka;
4/ dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police.
[2] Zavarovalnica sme zahtevati tudi druge dokaze, ki bi bili morebiti potrebni za ugotovitev pravice do izplačila dodatne družinske pokojnine.
[3] Ob izplačevanju dodatne družinske pokojnine nastane obveznost plačati davek – tj. dohodnino – v skladu z ZDoh-2.
Davčne olajšave
31. člen
[1] Znesek davčne olajšave za vplačilo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavaro- vanje, vplačana v koledarskem letu, lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za člana oziroma 5,844 % pokojnine člana in ne več, kot je uradno določen vsakoletni znesek olajšave.
[2] Znesek davčne olajšave iz prejšnjega odstavka tega člena se usklajuje skladno z določili davčne zakonodaje.
[3] Če je v koledarskem letu znesek skupnih vplačil v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje višji od zneska davčne olajšave, določene v drugem odstavku tega člena, se lahko olajšava uveljavi le za tisti del vplačil prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ne presega zneska olajšave, določene v drugem odstavku tega člena.
[4] Če vplačujeta v prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tako delodajalec kot član, lahko član uveljavlja davčne olajšave samo od tistega dela vplačil, ki je enak razliki med najvišjim zneskom, za katero je mogoče uveljavljati davčno olajšavo, in vplačilom, ki jo je zanj vplačal delodajalec.
Sprememba pokojninskega načrta
32. člen
[1] Določbe pokojninskega načrta se lahko spremenijo, pri čemer mora spremembo predhodno odobriti minister, pristojen za delo.
[2] Ob spremembi zakonodaje, ki ureja dodatno pokojninsko zavarovanje, davčne in druge zakonodaje, povezane z izvajanjem dodatnega pokojninskega zavaro- vanja, bo zavarovalnica ustrezno spremenila pokojninski načrt. Če zakon tako določa, se sprememba zakona uporablja neposredno.
[3] Vsakokrat veljavni pokojninski načrt se objavi na spletni strani zavarovalnice xxx.xxxxxxx.xx. Član lahko zahteva, da mu zavarovalnica posreduje tiskan izvod pokojninskega načrta.
Zaključna in prehodna določila
Sprememba podatkov in obveščanje s strani zavarovalnice
33. člen
[1] Član mora nemudoma sporočiti zavarovalnici spremembo svojega osebnega imena ali bivališča. Če je član spremenil svoje osebno ime ali bivališče, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora posredovati članu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali ga naslovi na zadnje znano osebno ime.
[2] Zavarovalnica člana, ki želi z njo elektronsko poslovati in ji je posredoval elektronski naslov, obvešča na ta elektronski naslov. Član je zavezan, da zavarovalnico nemudoma pisno obvesti o spremembi elektronskega naslova, v nasprotnem primeru sam nosi pravne posledice.
[3] Če ima član odprt profil v spletni poslovalnici i.triglav, mu zavarovalnica obvestila posreduje v ta profil, s čimer se šteje vročitev za opravljeno.
[4] Vročitev obvestila, poslanega s strani zavarovalnice, se šteje za opravljeno petnajsti dan od datuma posredovanja obvestila s strani zavarovalnice na naslov članovega zadnjega znanega bivališča ali na njegovo zadnje znano osebno ime ali na njegov zadnji znani elektronski naslov oz. v njegov profil v spletni poslovalnici x.xxxxxxx.
Varstvo osebnih podatkov
34. člen
[1] Zavarovalnica v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavi, vodi in vzdržuje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zavarovalništvo, obdeluje naslednje osebne podatke svojih strank:
(a) podatke, navedene v pogodbi in dokumentih, ki so z njo neločljivo povezani (npr. priloge, pristopne izjave, ponudbe, idr.);
(b) podatke o zavarovalnih primerih ter za presojo zavarovalnega kritja in višine izplačil;
(c) podatke, ki jih zavarovalnica pridobi v drugih stikih z zavarovalcem, zavarovancem ali tretjimi osebami (npr. pri nagradnih igrah, dogodkih, ki jih organizira zavarovalnica, registraciji in uporabi mobilnih in spletnih aplikacij);
(d) podatke o danih privolitvah in podatke, posredovane s strani povezanih družb v Skupini Triglav na podlagi privolitve.
[2] S soglasjem stranke lahko zavarovalnica njene osebne podatke obdeluje tudi za namene, za katere le-ta posebej privoli.
[3] Osebne podatke iz zbirk zavarovalnice lahko obdelujejo tudi družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o obdelovanju osebnih podatkov. Če se pogodbeni obdelovalci osebnih podatkov nahajajo zunaj območja držav članic Evropske unije, se zagotavlja enak standard varstva osebnih podatkov, kot če bi obdelavo izvajala zavarovalnica sama. Prav tako lahko zavarovalnica za namen izvajanja zavarovalne in pozavarovalne pogodbe osebne podatke posreduje pozavarovalnici. Informacija o kategorijah pogodbenih obdelovalcev je dostopna v Politiki zasebnosti na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx.
[4] Zavarovalnica obdeluje osebne podatke tudi za potrebe izvajanja bonitetnih programov, t.j. nudenja raznih bonov ugodnosti in dodatnih popustov (npr. vključitev v Triglav komplet). Vključitev v bonitetni program je za stranko popolnoma prostovoljna.
[5] Zavarovalnica osebne podatke, pridobljene na podlagi zakona ali sklenjene pogodbe, hrani do poteka zakonskega roka hrambe. Osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi osebne privolitve, pa hrani do preklica privolitve. Enako velja tudi za obdelavo teh podatkov v družbah, katerim so bili s privolitvijo osebni podatki posredovani.
[6] Stranka lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče privolitev za obdelavo osebnih podatkov za namene iz (2) odstavka tega člena, ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje ali zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njo, s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Xxxxxxxxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, ali xxxx@xxxxxxx.xx ali s pomočjo spletnega obrazca dostopnega na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.
[7] Pooblaščena oseba za varstvo podatkov v zavarovalnici je dostopna na naslovu: xxx@xxxxxxx.xx.
[8] Stranka ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, če meni, da se njeni osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
[9] Več informacij o varstvu osebnih podatkov v zavarovalnici je objavljenih v Politiki zasebnosti na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx.
Pritožbeni postopek
35. člen
[1] Zoper vsako odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, d.d., kjer je nastala domnevna kršitev. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali na spletnih straneh xxx.xxxxxxx.xx.
[2] Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
Pristojnosti v primeru spora
36. člen
[1] V sporih, v katerih je tožena zavarovalnica, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožnik stalno oziroma začasno prebivališče.
[2] V sporih, v katerih je tožen član ali upravičenec, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima član ali upravičenec stalno ali začasno prebivališče.
[3] Za spore v zvezi s pogodbo je poleg sodišča na podlagi posebnega sporazuma pristojna Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav, d.d., e-naslov: xxxxxxxxx@xxxxxxx.xx, tel. x000 0 0000 000.
[4] V skladu z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov lahko potrošnik vloži pobudo za rešitev spora z zavarovalnico tudi pri izbranem izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju (mediacijski center). Kontaktni podatki: xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx, e-naslov: xxxx@xxx-xxxxxxxxx.xx, tel. x000 0 0000 000. Pobudo lahko vloži, če je predhodno vložil pritožbo pri zavarovalnici, ki ji ni bilo ugodeno ali zavarovalnica
o pritožbi ni odločila v 30 dneh. Zavarovalnica si pridržuje pravico do spremembe izbranega izvajalca, ki ga objavi na spletni strani www. xxxxxxx.xx.
[5] Za obravnavanje kršitev dobrih poslovnih običajev zavarovalnic je pristojen Xxxxx dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, ki deluje pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Prehodna določba
37. člen
[1] Član, ki je bil vključen v pokojninski načrt PDPZ zavarovalnice pred uskladitvijo z določili ZPIZ-2, in za katerega je ta pokojninski načrt določal tudi pravice in obveznosti v zvezi z izplačevanjem dodatne starostne pokojnine in predčasne dodatne starostne pokojnine, te pravice in obveznosti ohrani, vendar le za sredstva, ki so posledica vplačil do uskladitve članovega pokojninskega načrta z določili ZPIZ-2. Za sredstva, ki so posledica vplačil od uskladitve pokojninskega načrta z določili ZPIZ-2 dalje, veljajo določila tega pokojninskega načrta in pokojninskega načrta za izplačevanje.
[2] Če član za izplačevanje predčasne dodatne starostne pokojnine koristi le del sredstev, ki so posledica vplačil do uskladitve članovega pokojninskega načrta z določili ZPIZ-2, se osebni račun člana ne zapre in član lahko nadaljuje z vplačili v svoj pokojninski načrt, in sicer do uveljavitve pravice do dodatne starostne pokojnine.
[3] Član lahko v skladu s tretjim odstavkom 221. člena ZPIZ-2 kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti sredstev, ki jih je v skladu s tretjim odstavkom 241. člena ZPIZ-2, vplačal sam. Član, ki je pristopil k zavarovanju pred 1.1.2013 obdrži pravico do enkratnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, ki jih je financiral delodajalec, v skladu s pravilom iz prvega odstavka 417. člena ZPIZ-2.
Končna določila
38. člen
[1] Če ima član bivališče v RS oziroma je državljan RS, se za zavarovalno pogodbo uporabi pravo RS.
[2] Če imata ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnica in član stalno prebivališče oziroma sedež v RS, je v primeru spora za sojenje pristojno sodišče RS.
[3] Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.
[4] Član je dolžan plačati morebitne davčne obveznosti, ki so predpisane ali jih bo zakonodajalec morebiti predpisal v času trajanja zavarovanja.
[5] Član je zavezan aktivno sodelovati z zavarovalnico v postopkih, ki jih določajo predpisi s področja davkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma.
[6] Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in zato nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi, ne glede na določila pogodbe, v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršne koli druge koristi izpostavilo zavarovalnico kakršnim koli sankcijam, prepovedim ali omejitvam na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske Unije, Združenega kraljestva ali Združenih držav Amerike.
[7] Če se v zvezi s sklenitvijo ali izvajanjem pogodbe ugotovi, da je član ali upravičenec neposredno ali prek svojih zastopnikov ali posrednikov kateri od oseb, ki delujejo za račun zavarovalnice, ali članom organov vodenja in nadzora zavarovalnice ali predstavnikom pravnih oseb javnega prava ponudil, obljubil ali izročil nedovoljeno korist za pridobitev ali ohranitev pravic iz pogodbe, sklenitev ali izvajanje pogodbe pod ugodnejšimi pogoji, opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbe ali drugo ravnanje oziroma opustitev, ki je prepovedano, lahko zavarovalnica pogodbo odpove oziroma uveljavlja ničnost pogodbe.
[8] Določbe četrtega, petega in šestega odstavka 4. člena, prvega odstavka 5. člena in drugi odstavek 6. člena se uporabljajo od dneva uveljavitve sprememb Pravil upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. Do takrat se uporabljajo določila Pravil upravljanja Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ z oznako PU-SKS-PDPZ/16-1.
Pokojninski načrt z oznako PN-ZT-05/21-3 je bil odobren s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. odločbe 1033-4/2013-41 dne 31. 3. 2021.
Ta pokojninski načrt velja od dne 1. 7. 2021 dalje.