Contract
Na podlagi 49. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Url. RS, št. 16/07), Zakona o delovnih razmerjih (Ur. RS, št. 42/02), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Url. RS, št. 108/09), Kolektivne pogodbe za javni sektor (Url. RS, št. 57/08), Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (Ur. RS, št. 52/94), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Url. RS, št. 40/12) in Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Url. RS, št. 40/06) je direktorica Šolskega centra Krško-Sevnica dne 29. 3. 2013 sprejela
PRAVILNIK
O DELOVNEM ČASU
V ŠOLSKEM CENTRU KRŠKO-SEVNICA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Veljavnost
1. člen
S tem pravilnikom se urejata delovni čas in evidenca prisotnosti in odsotnosti z dela na Šolskem centru Krško-Sevnica (v nadaljevanju zavod) in velja za vse zaposlene delavce v zavodu na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
2. člen
Pomen izrazov
Izrazi, uporabljeni v pravilniku, imajo naslednji pomen:
- delovni čas je efektivni delovni čas, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja, čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom;
- dnevna delovna obveznost traja praviloma 8 ur;
- predstojnik je direktor zavoda;
- vodja je bodisi direktor zavoda ali ravnatelj organizacijske enote.
3. člen
Kršitev določb
Kršitev določb tega Pravilnika pomeni kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti po Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in Zakona o delovnih razmerjih.
II. POLNI DELOVNI ČAS
4. člen
Obseg polnega delovnega časa
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur v tednu.
Polni delovni čas razporeja predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba. Pri razporejanju polnega delovnega časa se upoštevajo potrebe delovnega procesa in pravice do odmorov javnih uslužbencev.
5. člen
Razporeditev polnega delovnega časa
Predstojnik razporedi delovni čas:
1. z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca ali
2. z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca, ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda.
Če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da je polni delovni čas razporejen za posamezno delovno mesto z določbami v tem pravilniku.
6. člen
Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah
Če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času ali drugače.
Predstojnik lahko v izjemnih okoliščinah ali v primeru, da je to nujno potrebno za opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma do določenega dne oz. v določenem roku, odredi da zavod ali samo določeni zaposleni začasno delajo tudi v soboto, nedeljo, na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan.
III. NEENAKOMERNA RAZPOREDITEV IN ZAČASNA PRERAZPOREDITEV POLNEGA DELOVNEGA ČASA
7. člen
Odrejanje neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve polnega delovnega časa
Predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba lahko začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora javni uslužbenec opraviti v posameznem tednu več oziroma manj ur kot 40 ur na teden.
Neenakomerna razporeditev in začasna prerazporeditev polnega delovnega časa se lahko odredi v primerih, ko mora biti delo opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali v izjemnih okoliščinah.
Iz razlogov neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve iz prejšnjega odstavka lahko predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba izjemoma tudi v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa odredi uro prihoda ali odhoda javnega uslužbenca z dela.
8. člen
Seznanitev z neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo
O neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi mora biti javni uslužbenec seznanjen najmanj tri dni pred njenim začetkom, v primeru začasne prerazporeditve pri opravljanju dela v izjemnih okoliščinah pa se lahko seznanitev opravi en dan pred začasno prerazporeditvijo.
Neenakomerno razporeditev in začasno prerazporeditev odredi s pisno odredbo predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba. V primeru začasne prerazporeditve se določi čas trajanja začasne prerazporeditve.
IV. PREMAKLJIV ZAČETEK IN KONEC DELOVNEGA ČASA
9. člen
Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa
V zavodu je določen premakljiv začetek in konec delovnega časa za javne uslužbence, ki opravljajo delo, katerega narava omogoča izbiro časa prihoda in odhoda z dela.
Premakljiv začetek in konec delovnega časa mora biti organiziran tako, da omogoča nemoteno poslovanje zavoda.
10. člen
Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost
Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost za posamezno delovno mesto je naslednja:
Delovno mesto - delavec | Začetek delovnega časa | Konec delovnega časa |
Direktor/ica, ravnatelj/ica, vodja posamezne službe | 6.30 – 8.30 | 14.30 – 16.30 |
Pomočnik/ca ravnatelja/ice | 6.00 – 8.00 | 13.00 – 15.00 |
Učitelj/ica Vzgojitelj/ica Laborant/ka | v skladu z urnikom, razporedom nadomeščanj in ostalimi obveznostmi ter dogovorom z vodjem | v skladu z urnikom, razporedom nadomeščanj in ostalimi obveznostmi ter dogovorom z vodjem |
Svetovalni/a delavec/ka | 7.00 – 8.00 | 14.00 – 15.00 |
dnevna strnjena prisotnost 7 ur, 1 ura dnevno razporejena na aktivnosti izven delovnega časa po letnem delovnem načrtu | ||
Knjižničar/ka | 7.00 – 8.00 | 15.00 – 16.00 |
Organizator/ica praktičnega pouka | 7.00 – 8.00 | 15.00 – 16.00 |
Organizator/ica izobraževanja odraslih | 7.00 – 8.00 | 15.00 – 16.00 17.00 – 18.00 |
Računovodja | 6.00 – 8.00 | 14.00 – 16.00 |
Poslovni/a sekretar/ka | 6.00 – 8.00 | 14.00 – 16.00 |
Referent/ka | 6.00 – 8.00 | 14.00 – 16.00 |
Vzdrževalec/ka učne tehnologije | 7.00 – 8.00 | 15.00 – 16.00 |
Nočni/a varnostnik/ca | 22.00 | 6.00 |
Hišnik/ca | 6.00 | 14.00 |
Čistilec/ka | 12.00 | 20.00 |
Čistilec/ka (OE SŠ Sevnica) | 11.00 | 19.00 |
Delovni čas delavcev, ki izvajajo neposredno vzgojno izobraževalno dejavnost (učitelj/ica, vzgojitelj/ica in laborant/ka), traja praviloma, ne glede na vezanost na urnik, razpored nadomeščanj in ostale obveznosti ter dogovor z vodjem, od 7.00 do 15.00 oziroma 8 ur dnevno. Zato se morajo nemudoma odzvati na obvestila pooblaščene osebe o razporedu nadomeščanj oziroma drugih obveznosti in prevzeti razporejene naloge.
Obvestila so lahko telefonska obvestila, SMS sporočila, sporočila na službeni elektronski naslov ali obvestila, objavljena na spletni strani zavoda. Delavec se lahko odloči za način obveščanja in o tem s pisno izjavo obvesti vodjo.
Delovni čas spremljevalcev gibalno oviranih dijakov in delavcev na javnih delih, ki izvajajo učno pomoč dijakom, je od ponedeljka do petka po naslednjem razporedu:
Spremljevalci/spremljevalke gibalno oviranih dijakov/dijakinj:
Začetek delovnega časa | Konec delovnega časa | Opomba |
6.50 | 13.50 | možna delno drugačna razporeditev zaradi urnika dijakov na podlagi dogovora |
Delavci/delavke na javnih delih, ki izvajajo učno pomoč dijakom:
Začetek delovnega časa | Konec delovnega časa | Opomba |
7.00 – 8.00 | 15.00 – 16.00 | možna delno drugačna razporeditev zaradi potreb dijakov po učni pomoči na podlagi dogovora |
Delovni čas za posamezno delovno mesto se ustrezno prilagodi glede na organizacijo pedagoškega procesa v dopoldanskem in popoldanskem času.
Zaposleni za krajši delovni čas so prisotni v skladu z obsegom zaposlitve in delovnim mestom po prvem odstavku tega člena.
11. člen
Drugačna določitev premakljivega delovnega časa
Predstojnik ali od njega pooblaščena oseba lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa tudi drugače, kot je to določeno v 9. in 10. členu tega pravilnika, če je to potrebno zaradi narave dela, ki mora biti opravljeno izven okvirov, določenih v 9. in 10. členu tega pravilnika. Pri tem mora biti po posameznih poslovnih dnevih zagotovljen enak obseg delovnega časa obvezne prisotnosti javnih uslužbencev, kot to določa 9. in 10. člen tega pravilnika.
12. člen
Razporejanje polnega delovnega časa
Javni uslužbenec lahko razporeja polni delovni čas v okviru posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40 ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 48 ur.
13. člen
Presežek oziroma primanjkljaj ur
Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati tedenske presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu oz. na polletni ravni, kadar je tako določeno na podlagi urnika pouka, razporeda nadomeščanj in ostalih obveznosti v dogovoru z vodjem.
V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur. Javnemu uslužbencu, ki na podlagi zakona ali drugega predpisa, opravlja delo s krajšim delovnim časom, se prenese iz meseca v mesec presežek največ 10 ur oziroma primanjkljaj največ 5 ur. V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo s krajšim delovnim časom iz zdravstvenih razlogov, mora izravnavati tedenske presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu, izjemoma,
ko zaradi konca meseca to ni možno, mora presežek ali primanjkljaj ur izravnati v prvem tednu naslednjega meseca.
Javnemu uslužbencu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, predstojnik določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja.
14. člen
Izkoriščanje presežka ur
Javni uslužbenec ima pravico izkoristiti dovoljeni presežek ur v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.
Izjemoma se dovoljeni presežek ur izkoristi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni proces, v razmerju ena proti ena. Le-ta je o izjemnih primerih dolžan obvestiti pooblaščenega delavca za evidenco in direktorja.
Presežek ur iz naslova povečanega obsega dela se lahko z dopolnilnim obvestilom o koriščenju pripadajočega dopusta prenese praviloma v čas (poletnih) počitnic, vendar v okvirih z letnim delovnim načrtom dogovorjenih datumov. Pri prenosu ur se šteje kot teden odsotnosti:
• 19 nesistemiziranih pedagoških ur (nadomeščanja) za učitelje sloveniste, ki niso plačane
• 20 nesistemiziranih pedagoških ur (nadomeščanja) za učitelje, ki niso plačane
• 25 nesistemiziranih pedagoških ur (nadomeščanja) za učitelje praktičnega pouka, ki niso plačane
• 30 nesistemiziranih pedagoških ur za vzgojitelje v DD, ki niso plačane
• 30 nesistemiziranih pedagoških ur za laborante, ki niso plačane
• 40 ur za nepedagoško delo, ki ni plačano
V koriščenje presežka ur se šteje:
- ure pouka (nadomeščanje), spremstva na ekskurzijah, taborih, šolah v naravi, tekmovanjih, kjer so zaposleni organizatorji in izvajalci (pedagoška ura - 45 minut) nad tedensko učno obveznostjo.
- ure na izobraževanjih izven delovnega časa, delo na maturi, delo v soboto, xxxxxxx xxx xxxxxxx (60 minut),
- ure dežurstev, ure preko delovnega časa za izredne situacije (bilance, inventure, investicijsko vzdrževanje, izredni dogodki…), ki jih odredi direktor.
V. DELO PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA
15. člen
Odrejanje dela preko polnega delovnega časa
Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
Nadurno delo odredi predstojnik v pisni obliki praviloma pred pričetkom dela. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisna odreditev pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
16. člen
Štetje nadur
Za javne uslužbence, ki imajo polni delovni čas razporejen z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa, se šteje za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure dela pred začetkom ali po koncu delovnega časa.
Za javne uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se šteje za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure po opravljeni dnevni delovni obveznosti.
V primeru, da javni uslužbenec v posameznem mesecu ne doseže mesečnega fonda ur efektivnega dela za 40 urni delovni teden, se nadurno delo ne prizna.
17. člen
Največje dovoljeno število nadur
Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenim z zakonom ali kolektivno pogodbo, in ne sme biti daljše od šestih mesecev.
Xxxxxxx delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači. Lahko pa javni uslužbenec nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa, v razmerju ena proti ena, pri čemer mu pripada plačilo dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
VI. EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI OZIROMA ODSOTNOSTI
18. člen
Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela
Javni uslužbenci sami evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z računalniško evidenčno uro in identifikacijsko kartico, ki jo prejmejo brezplačno ob zaposlitvi.
Izgubljeno ali poškodovano identifikacijsko kartico plača delavec v višini nabavne vrednosti nove kartice. V primeru izgube identifikacijske kartice delavcu izda novo kartico kadrovska služba. Izdaja kartic se pisno evidentira s podpisom delavca in osebe, ki kartico izda.
Javni uslužbenec ima ob vsakem času na spletnem portalu vpogled v svojo računalniško evidenco ur.
Javni uslužbenec sam skrbi, da so za njega ure pravilno evidentirane. V primeru nepravilnosti mora dnevno obveščati vodjo oziroma od njega pooblaščeno osebo, ki na podlagi pooblastila ustrezno dopolnjuje evidenco delovnega časa.
Evidenco prisotnosti oziroma odsotnosti vodi za to pooblaščeni delavec, ki po pisnem obvestilu izostalega delavca, potrjenega s strani vodje, vnaša morebitne popravke za zaposlene v sistem evidentiranja delovnega časa.
V primeru, da delavec nenamerno opusti evidentiranje, obvesti svojega vodjo (direktorja, ravnatelja), ki najkasneje naslednji dan posreduje obrazloženo zahtevo po ročnem vnosu pooblaščenemu delavcu. V primeru, da delavec pozabi kartico doma, se oglasi pri pooblaščenem delavcu, ki opravi ročni vnos o prihodu in odhodu.
V primeru, da stanje evidence delovnega časa ne odgovarja evidenci delavca, poda delavec v kadrovsko službo pisno utemeljitev z zaprosilom popravka s pisnim soglasjem ravnatelja oz. direktorja.
V delavčevo evidenco ur imajo poleg direktorja in ravnateljev vpogled tudi pooblaščeni delavci.
19. člen
Odgovornost za evidentiranje
V primeru, da delavec ne evidentira svoje prisotnosti in tega ne pojasni svojemu nadrejenemu v 24-ih urah, se šteje, da ni prisoten na delovnem mestu.
Opustitev evidentiranja prisotnosti več kot enkrat v mesecu kot tudi neopravičene zamude ali neopravičeni predčasni izhodi se štejejo kot kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Evidentiranje prisotnosti s karticami sodelavca/sodelavcev je nično in šteje kot hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Vodja (direktor, ravnatelj) je dolžan do zadnjega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec pisno sporočiti pooblaščenemu delavcu morebitna odstopanja od predvidenega delovnega urnika (šola v naravi, tabori, večdnevna izobraževanja, izvajanje dela ob sobotah..).
20. člen
Štetje ur prisotnosti na delu
V delovni čas se štejejo:
1. ure prisotnosti na delu,
2. čas odmora,
3. službena pot,
4. letni, izredni in študijski dopust,
5. državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
6. ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
7. ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja
Kot usposabljanje in izpopolnjevanje se šteje udeležba na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah pridobivanja usposobljenosti za delo ter čas, ko je javni uslužbenec na organiziranem usposabljanju za pripravo na strokovni izpit.
Če delavec v enem dnevu opravlja delo na več lokacijah (sedež centra v Krškem, prostori dijaškega doma v Krškem, OE Srednja šola Sevnica), se v delovni čas šteje tudi čas selitve.
21. člen
Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti
Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:
1. iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva sodelavca v takšnih primerih,
2. darovanja krvi,
3. opravljanja funkcije v državnih organih in organih samoupravne lokalne skupnosti,
4. opravljanje dela sodnika porotnika,
5. sodelovanje v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
6. izvajanje obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
7. drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
22. člen
Priznavanje opravljenih ur za službene poti
V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot 12 ur dnevno, razen v primerih, ko je dejansko opravljanje dela trajalo več kot 12 ur, o čemer odloča oseba, ki je javnega uslužbenca napotila na službeno pot.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
Začetek veljavnosti
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi na oglasni deski zavoda in se uporablja od 1. 4. 2013 dalje.
Krško, 29. 3. 2013
Številka: 330
Direktorica:
xxx. Xxxxxx Xxxxx Xxxxx
PRILOGA 1
Na podlagi določil 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št.42/2002 in nadaljnje spremembe) ter 15. člena Pravilnika o delovnem času v Šolskem centru Krško-Sevnica
Izdajam naslednjo
O D R E D B O
O DELU PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA – NADURNO DELO
Delavcu/ki , stanujočemu/i,
zaposlenemu/i na delovnem mestu
se zaradi potreb dela odredi nadurno delo v času od
do .
Obrazložitev:
V primerih navedenih v Zakonu lahko delodajalec odredi nadurno delo. Direktor je ugotovil, da zaradi ,dela ni mogoče opraviti v rednem delovnem času, zato je delavcu odredil delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo, v času od
do .
V Krškem, dne
direktor
Prejel: dne,
PRILOGA 2
ŠOLSKI CENTER KRŠKO-SEVNICA
SOGLASJE H KORIŠČENJU LETNEGA DOPUSTA/PRESEŽKA UR
Podpisani-a
Zaposlen/a na delovnem mestu
Želim koristiti letni dopust/ bonus ur v času od do
Krško,dne podpis
Z odobritvijo se strinjam (nadrejeni delavec)
V Krškem, dne
PRILOGA 3
ŠOLSKI CENTER KRŠKO-SEVNICA
IZJAVA O NAČINU OBVEŠČANJA
Podpisani-a , zaposlen/a na delovnem mestu ,
izjavljam, da želim biti obveščan o razporedu nadomeščanj oziroma drugih obveznostih po nalogu nadrejenega v skladu z 10. členom Pravilnika o delovnem času v ŠC Krško-Sevnica (ustrezno podčrtaj):
- s SMS sporočilom,
- na mobilno številko ,
- na službeni elektronski naslov,
- z objavo na spletni strani zavoda,
Krško,dne podpis
Mnenja k temu pravilniku so bila zaprošena:
1. SVIZ, OE Gimnazija Krško in Srednja poklicna in strokovna šola Krško, Xxxxxxx Xxxxxx, dne 1. 2. 2013
Podpis:………………………………………………………………………………
2. SVIZ, OE Srednja šola Sevnica, Xxxxxx Xxxxxxx, dne 1. 2. 2013
Podpis:………………………………………………………………………………
Mnenja k temu pravilniku so bila podana:
1. SVIZ, Srednja šola Krško, Xxxxxxx Xxxxxx, dne: 25. 3. 2013
2. SVIZ, OE Srednja šola Sevnica, Xxxxxx Xxxxxxx, dne: 8. 3. 2013
SEZNAM PRILOG PRAVILNIKA
PRILOGA 1:
- obrazec O DELU PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA – NADURNO DELO
PRILOGA 2:
- obrazec SOGLASJE H KORIŠČENJU LETNEGA DOPUSTA/PROSTIH UR
PRILOGA 3:
- obrazec IZJAVA O NAČINU OBVEŠČANJA