KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI*

KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

(uvodni člen sprememb in dopolnitev iz marca 2001)

Povečanje plač, dogovorjeno s temi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe, pomeni le del približevanja ustreznim razmerjem med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter plačami zaposlenih s poklici podobne zahtevnosti v zdravstvu in javni upravi. Ustrezna razmerja med plačami vseh zaposlenih, ki so plačani iz javnih sredstev, bodo, upoštevaje sedanja zakonska razmerja, zahtevnost dela, zahtevnost in dolžino izobraževalnega procesa, mednarodne primerjave med plačami posameznih poklicev in priporočila mednarodnih organizacij o statusu zaposlenih v javnem sektorju, določena z novim zakonom.

Zakonsko določena razmerja med plačami zaposlenih nosilnih poklicev v javnem sektorju ne bodo bistveno odstopala od razmerij, ki izhajajo iz zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Če bi zaradi povečanja plač na podlagi kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike prišlo do dodatnega rušenja razmerij med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter zdravniki, bosta stranki te kolektivne pogodbe takoj, ne glede na rok iz tretjega odstavka 13. člena kolektivne pogodbe, začeli postopek za ponovno vzpostavitev razmerij.

Če zakon iz prvega odstavka, ki bo urejal plače v javnem sektorju, ne bo sprejet v Državnem zboru do 30. aprila 2002, se bo približevanje k ustreznim razmerjem med plačami zaposlenih v vzgoji in izobraževanju in zaposlenih, ki opravljajo dela podobne zahtevnosti v zdravstvu, opravilo s sklenitvijo aneksa k tej kolektivni pogodbi, najkasneje do 15. maja 2002. S tem aneksom se bodo povišali dodatki v enaki višini kot bodo znašala njihova povišanja v letu 2001, brez povišanja iz naslova tretjega odstavka 4. člena dogovora o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju za leto 2001 (Uradni list RS, št. 122/00). Povišanje dodatkov iz tega aneksa se bo upoštevalo pri plačah od 1. avgusta 2002 dalje.

1. Stranke kolektivne pogodbe

1. člen

To kolektivno pogodbo skleneta Ministrstvo za šolstvo in šport in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za območje Republike Slovenije.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

2. člen

Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce, ki kot javno službo opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dejavnost dijaških in študentskih domov, in za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni.

Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Izraz "ravnatelj" v smislu te pogodbe pomeni ravnatelja, rektorja, dekana oziroma direktorja.

Izraz "svet javnega zavoda" v smislu te pogodbe pomeni tudi organ upravljanja visokošolskega zavoda.

Izraz "organizator izobraževanja" v smislu te pogodbe pomeni organizatorja praktičnega pouka (vodja delavnic) oziroma organizatorja dela na posestvu (vodja posestva), organizatorja delovne prakse, organizatorja praktičnega usposabljanja v obratovalnicah, organizatorja praktičnega izobraževanja na višjih strokovnih šolah, vodjo oziroma organizatorja izobraževanja odraslih, računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in organizatorja šolske prehrane.

Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.

II. OBLIGACIJSKI DEL

3. Pozitivna izvedbena dolžnost

3. člen

Stranki te kolektivne pogodbe si morata prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.

4. Negativna izvedbena dolžnost

4. člen

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

5. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe

5. člen

V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev. Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

6. Reševanje kolektivnih sporov

6. člen

Za reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o

sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.

7. Sestava komisije za pomirjevanje

7. člen

Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60 dneh.

8. Začetek postopka

8. člen

Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

9. Učinki pomirjanja

9. člen

Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje ali če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta mora biti sestavljen v pisni obliki. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja.

Če je pomirjanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.

10. Imenovanje arbitražnega sveta

10. člen

Vsaka stranka imenuje tri člane arbitražnega sveta. Vsak član mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore.

Če ena od strank ne imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže, lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim sodiščem.

11. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

11. člen

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje dva člana, petega pa imenujeta sporazumno.

12. člen

Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi, nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo, v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Število članov komisije je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da imenuje člane v komisijo za pomirjanje, arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.

12. Ponudba za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe

13. člen

Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki. Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.

V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se v določenem času ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjanje.

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

13. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

14. člen

V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.

Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.

III. NORMATIVNI DEL

14. Sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda

15. člen

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko predstavnikov v zavodu.

16. člen

Vsakemu delavcu mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju. Delavec kot posameznik ima pravico:

• do pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali organizacijsko enoto in odgovorov na te pobude,

• biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,

• povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delovno

mesto ali organizacijo dela,

• zahtevati da mu ravnatelj ali od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in drugih področij delovnega razmerja.

Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka delavec naslovi pisno ali ustno neposredno na ravnatelja ali pomočnika ravnatelja.

Ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.

15. Obveščanje delavcev

17. člen

Ravnatelj mora obveščati delavce o:

• spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda,

• spremembah organiziranosti, organizaciji dela in delovnih postopkih,

• letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju,

• spremembah veljavnih zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti,

• predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje,

• letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa,

• kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti delavcev

• merilih za spodbujanje inovativnosti,

• ukrepih za zdravo in varno delovno okolje,

• predlogu letnega delovnega načrta,

• sistemizaciji delovnih mest.

Ravnatelj mora obveščati delavce tudi o drugih zadevah, ki vplivajo na socialno- ekonomski položaj, pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.

O zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena se delavce pisno obvesti najkasneje osem dni pred sprejemom odločitve ravnatelja ali sveta zavoda.

16. Skupno posvetovanje

18. člen

Ravnatelj je dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in zahtevati skupno posvetovanje glede:

• statusnih sprememb

• potrebe po novih delavcih (število in profili)

• razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije

• razporejanje delavcev iz kraj v kraj

• odpuščanje delavcev.

Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee tega člena je ravnatelj dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 30 dni, v ostalih zadevah pa 8 dni pred sprejemom odločitve ravnatelja ali sveta zavoda. Skupno posvetovanje mora ravnatelj sklicati najmanj 3 dni pred sprejemom odločitve.

17. Predhodno mnenje

19. člen

Ravnatelj mora 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih sindikatov o:

• zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev

• začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa

• času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov

• uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti,

• razvrščanja oziroma napredovanju v višje plačilne razrede in določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi

• ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni

• določanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.

Reprezentativni sindikati oblikujejo predhodno mnenje na podlagi večinskega stališča zaposlenih delavcev.

Če organ upravljanja oziroma ravnatelj pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih sindikatov jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če sindikati ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko je bila dana zahteva.

Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora ravnatelj v osmih dneh organizirati razgovor s sindikalnimi predstavniki.

1. DELOVNA RAZMERJA

1. Sistemizacija

20. člen

Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.

2. Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati

21. člen

Sklep o potrebi sklenitve delovnega razmerja sprejme ravnatelj in opravi izbiro med kandidati.

3. Prenos pooblastil

22. člen

Pooblastila za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno ali posamično pooblastilo), o katerih odloča ravnatelj, lahko prenese na pomočnika ravnatelja.

4. Pogodba o zaposlitvi

23. člen

Zavod in delavec skleneta pisno pogodbo o zaposlitvi, najkasneje z dnem nastopa dela. Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavca seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki urejajo njegove pravice in obveznosti. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu te pravice ne sme odreči.

Pogodbeni strani se zavezujeta, da bosta izdelali enoten obrazec pogodbe o zaposlitvi, ki bo vseboval minimum obveznih elementov in ga posredoval vsem vzgojno- izobraževalnim zavodom.

5. Poskusno delo

24. člen Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:

• za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,

• za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,

• za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti tri mesece,

• za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti štiri mesece. Poskusno delo ne more biti daljše kot je določeno v objavi.

25. člen

Delavca na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe kot se zahteva za delovno mesto, na katero je razporejen delavec na poskusnem delu. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sprejme do izteka roka. Sklep, mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.

26. člen

Če delavec odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, če odsotnost znaša več:

• kot 5 delovnih dni za dela I. do IV. skupine zahtevnosti,

• kot 10 delovnih dni za dela V. skupine zahtevnosti,

• kot 15 delovnih dni za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti,

• kot 20 delovnih dni za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti.

6. Pripravništvo

27. člen

Xxxxxxx, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik opravlja pripravništvo in strokovni izpit v skladu s to pogodbo.

Pedagoški delavec in strokovni delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik, opravlja pripravništvo in strokovni izpit po specialnih predpisih.

Pripravništva ni potrebno ponovno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju dosegal višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.

28. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:

• če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,

• če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

29. člen Pripravnik pripravi poročilo o poteku pripravništva.

Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit. Izpit se opravlja praviloma

pred iztekom pripravniške dobe.

30. člen

Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:

• za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo - največ 6 mesecev,

• za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo - največ 8 mesecev,

• za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo - največ 10 mesecev.

Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša do 1/4 pripravniške dobe. V primeru zelo uspešnega dela pripravnika se lahko na predlog ravnatelja v skladu s posebnimi predpisi skrajša pripravniška doba do 1/2. O skrajšanju pripravniške dobe odloča komisija za spremljanje pripravniške dobe.

31. člen

Pripravništvo se lahko podaljša, če znaša opravičena odsotnost z dela pripravnika:

• za dela IV. in V. stopnje več kot 14 delovnih dni,

• za dela VI. stopnje več kot 21 delovnih dni,

• za dela VII. stopnje več kot 28 delovnih dni.

32. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje,

če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ni uspešen.

7. Razporejanje delavcev

33. člen

Delavca se lahko razporedi v drug kraj največ za 6 mesecev, na način in pod pogoji kot jih določa četrti odstavek 24. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Ur.l. RS, št. 18/91 in 34/93).

Za nedoločen čas delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve:

• če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi dve uri in več,

• če je samohranilka(ec) z otrokom do 7 let,

• če ima otroka starega do 5 let,

• če je invalid II. ali III. kategorije,

• če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske),

• če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.

Če razporeditev iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok.

34. člen

Zavod mora razporediti delavca - invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti delavca.

Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100 % osnovne plače povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.

Če je za delavca ugodneje, se mu nadomestilo, iz drugega odstavka tega člena, izplačuje v višini 70% povprečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh mesecih, za redno delo brez povečanega obsega dela in delovne uspešnosti.

35. člen

Xxxxxxx je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru višje sile, reševanja človeških življenj in zdravja, nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare naprav.

Delavec prejme v primerih razporeditve po prejšnjem odstavku enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

8. Prevzem delavcev v drugo organizacijo

36. člen

Delavca je mogoče prevzeti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu pod

naslednjimi pogoji:

• da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

• da druga organizacija oziroma delodajalec zaposli vse delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

• da delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah na podlagi predhodnega mnenja sindikata.

8.a Prehodi delavcev iz vrtca v osnovno šolo ob uvedbi 9-letnega programa

36.a člen

Osnovna šola, ki uvede 9-letni program, prevzame v skladu z normativi in standardi za osnovno šolo, v začetku šolskega leta, ko začne prvič izvajati 9-letni program, vzgojitelje predšolskih otrok. V osnovno šolo, ki izvaja program 9-letne osnovne šole, je mogoče iz vrtca začasno za obdobje enega šolskega leta, razporediti vzgojitelje predšolskih otrok, da se tako otrokom olajša prehod iz vrtca v šolo.

Prevzem vzgojiteljev predšolskih otrok v šolskem letu, ko začne osnovna šola prvič izvajati program 9-letne osnovne šole.

36.b člen

Osnovna šola praviloma v šolskem letu, ko začne prvič izvajati program 9-letne osnovne šole prevzame od vrtca vzgojitelje predšolskih otrok za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo.

Prevzem se opravi praviloma med vrtcem in šolo, ki delujeta na območju občine, ki je ustanoviteljica obeh zavodov. Ravnatelj šole najkasneje do 31. maja ugotovi potrebno število vzgojiteljev predšolskih otrok za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli in drugih oblik organiziranega dela z učenci ter za navedena mesta pripravi posebno interno objavo in jo posreduje vrtcem, ki delujejo na območju šolskega okoliša. Interna objava se objavi v prostorih vrtca, v njej pa je treba navesti:

• zahtevane pogoje,

• 8-dnevni rok, do katerega se lahko prijavijo kandidati,

• 8-dnevni rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri.

Za objavo interne objave v prostorih vrtca je odgovoren njegov ravnatelj.

Osnovna šola praviloma prevzame tiste vzgojitelje predšolskih otrok, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• izpolnjujejo izobrazbene pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok iz tretjega odstavka 40. oziroma 56. člena zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) v povezavi s 103. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in33/97).

• imajo opravljena najmanj dva modula izobraževanja za učitelje v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju in

• imajo izkušnje v oddelkih s programom priprave na šolo.

V primeru, da se prijavi več kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, kot je predvidenih delovnih mest, opravi izbiro delavcev, ki bodo prevzeti, ravnatelj šole v soglasju z ravnateljem vrtca.

Pogodbo o prevzemu vzgojiteljev predšolskih otrok iz vrtca v šolo skleneta ravnatelja vrtca in šole.

Vzgojitelj predšolskih otrok iz prejšnjega odstavka sklene v osnovni šoli delovno razmerje za nedoločen čas.

Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopusti, jubilejne nagrade, napredovanje itd.) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu.

Delavcem, ki so bili prevzeti v skladu s prejšnjimi odstavki, tri leta po prevzemu ne more prenehati delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov.

Razporejanje vzgojiteljev predšolskih otrok v osnovno šolo za obdobje enega leta

36.c člen

Vzgojitelja predšolskih otrok, ki je v vrtcu opravljal delo v oddelku otrok pred vstopom v program 9-letne osnovne šole, je mogoče za obdobje enega šolskega leta začasno razporediti iz vrtca v osnovno šolo za poučevanje v prvem razredu, izvajanje vzgojno- izobraževalnega dela v oddelkih podaljšanega bivanja in jutranje varstvo v osnovni šoli. Vzgojitelj predšolskih otrok sklene delovno razmerje v osnovni šoli za obdobje, ki ga opredelita ravnatelja šole in vrtca.Vzgojitelju v tem času v vrtcu mirujejo pravice iz delovnega razmerja.

Po preteku delovnega razmerja, sklenjenega v skladu s prejšnjim odstavkom, se vzgojitelj predšolskih otrok vrne v vrtec in nadaljuje z delovnim razmerjem, ki ga je imel sklenjenega v vrtcu.

O začasni razporeditvi vzgojitelja predšolskih otrok v šolo sporazumno odločita ravnatelja vrtca in šole. Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja (dodatki, dopust, jubilejne nagrade, napredovanja in podobno) se delavcu upošteva tudi delovna doba, ki jo je dopolnil v vrtcu oziroma v šoli.

To določilo velja in se smiselno uporablja tudi za razporeditev učitelja, ki izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok in ostale pogoje iz drugega odstavka 36.b člena te pogodbe iz šole v oddelek vrtca, v katerega so vključeni otroci, ki bodo v naslednjem šolskem letu vstopili v šolo.

36.č člen

Delavcu iz 36.b in 36.c člena se šteje, da izpolnjuje predpisane pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe, za določitev količnika njegove osnovne plače pa se uporablja 1.a točka tarifne priloge te pogodbe z upoštevanjem pridobljenega naziva in pridobljenih plačilnih razredov.

9. Delo na domu

37. člen

V aktu o sistemizaciji vzgojno-varstvenega zavoda se določi, na katerih delovnih mestih je dopustno uvesti delo na domu.

Pogoji in način opravljanja dela na domu se uredijo med vzgojno-varstvenim zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi. Vzgojno-varstveni zavod in delavec s pogodbo

opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu, in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov.

Xxxxxxx, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja kot delavci, ki delajo v vzgojno-varstvenem zavodu. Vzgojno-varstveni zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu.

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

10. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu

38. člen

Pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov se upošteva seštevek točk po vseh kriterijih. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.

39. člen

Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev:

1. Delovna uspešnost delavca:	točk
a) nadpovprečna	30
b) povprečna	10
c) podpovprečna	0

Kriterij delovne uspešnosti se upošteva samo v primeru, če se je ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje presežnih delavcev.

2. Strokovna izobrazba:

Delavec ima:
a) zahtevano strokovno izobrazbo	30
b) eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo	10
c) dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane	0

3. Naziv:

a) mentor	10
b) svetovalec	20
c) svetnik	30

4. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja:

a) ima zahtevane delovne izkušnje	5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj	0

5. Dosežena delovna doba:

a) do 3 let	3
b) nad 3 do 7 let	6
c) nad 7 do 10 let	9
d) nad 10 do 15 let	13
e) nad 15 do 20 let	17
f) nad 20 do 25 let	20
g) nad 25 let	25

6. Zdravstveno stanje:

a) delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje 10 točk

b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi poškodb pri delu 20 točk

7. Socialno stanje:

a)	zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec	20
b)	število nepreskrbljenih otrok: -za vsakega otroka po	5
c)	delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha	-30
d)	delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha	-30
e)	delavec, ki je pretežni lastnik ali družbenik v delujočem zasebnem ali mešanem podjetju	-30

Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

40. člen

Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada odpravnina v višini 50 % njegovega povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača delavcu najkasneje do izteka odpovednega roka.

41. člen

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev.

Delavcu, ki predloži dokončen sklep, s katerim je njegov zakonec določen kot presežek, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem.

Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.

42. člen

Ravnatelj mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

43. člen

Če svet zavoda sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.

Če sindikat pred arbitražo v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.

V primeru, ko je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.

Kadar se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež zavoda.

11. Delovni čas

44. člen

Polni delovni čas je 40 ur tedensko.

12. Letni dopust

45. člen

Delavci zaposleni v vzgojno-izobraževalnih zavodih praviloma izbirajo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic.

46. člen

Xxxxxxx ima pravico do letnega dopusta po kriterijih opredeljenih s to pogodbo, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas od polnega.

Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico do sorazmernega dela dopusta. Sorazmerni del dopusta se določi tako, da se število pripadajočih dni letnega dopusta deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.

47. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.

1. točka Delavcu pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:

- do 3 leta delovne dobe	19 dni
- nad 3 do 7 let delovne dobe	20 dni
- nad 7 do 10 let delovne dobe	21 dni
- nad 10 do 15 let delovne dobe	22 dni
- nad 15 do 20 let delovne dobe	23 dni
- nad 20 do 25 let delovne dobe	24 dni
- nad 25 let delovne dobe	25 dni

2. točka Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto:

• delavcem VIII. in IX. skupine zahtevnosti: 6 dni letnega dopusta,

• delavcem VII. in VII./2 skupine zahtevnosti: 5 dni letnega dopusta,

• delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti: 4 dni letnega dopusta,

• delavcem V. skupine zahtevnosti: 3 dni letnega dopusta,

• delavcem na vseh ostalih delovnih mestih: 2 dni letnega dopusta.

3. točka Delavcu se letni dopust glede na zahtevnost dela poveča:

• za vodenje zavoda: 5 dni,

• za vodenje enote vrtca, podružnične šole oziroma opravljanja funkcije pomočnika ravnatelja: 4 dni,

• za vzgojno-izobraževalno in drugo delo z otroci oziroma učenci s posebnimi potrebami v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami in šolah s prilagojenim programom:

a)	z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju: 3 dni
b)	z motnjami vedenja in osebnosti in z zmerno motnjo v duševnem razvoju: 5 dni
c)	s težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami: 10 dni.

• za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi oziroma pod vplivom vremenskih razmer: 3 dni

• za delo v nočnem času: 3 dni

Učiteljem, vzgojiteljem, varuhom, svetovalnim delavcem in drugim strokovnim delavcem, ki jih določa zakon, se letni dopust poveča za 1 dan.

4. točka Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:

• materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka do 7 leta starosti za 2 dni,

• materi in očetu-samohranilcu za vsakega otroka nad 7 let do 15let starosti za 1 dan.

• invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,

• xxxxxxx, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,

• delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60 % telesno okvaro za 5 dni.

5. točka Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.

Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen pogoj v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.

48. člen

Kot dnevi letnega dopusta se štejejo delovni dnevi. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote.

Delavec ima pravico dva dni letnega dopusta izrabiti na tista dneva, ki ju sam določi, pri čemer mora o tem obvestiti zavod tri delovne dni pred izrabo. Delavec teh dveh dni ne more koristiti v istem tednu.

13. Odmor

49. člen

Delavci imajo pravico do dnevnega 30 minutnega odmora, Xxxxx se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda.

14. Odsotnost z dela z nadomestilom plače

50. člen

Delavec je lahko odsoten z dela največ 7 delovnih dni s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu, in sicer:

• sedem dni zaradi nega ožjega družinskega člana (zakonec, otroci, posvojenci in pastorki) v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nega družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila,

• pet dni zaradi aktivnega sodelovanje pri kulturnih športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč,

• tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje,

• dva dni za poroko otroka,

• en dan zaradi smrti bližjih sorodnikov (stari starši, brat, xxxxxxx, sestra, polsestra, vnuk, vnukinja, tašča in tast), zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 5 dni.

V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.

15. Druge krajše odsotnosti

51. člen

Za pripravo na strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe 5 delovnih dni, pripravniku VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi le enkrat.

Na osnovi predloga medicine dela ima delavec pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom osebnega dohodka za medicinsko programirano zdravljenje. Delavcu se mora zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter zaradi opravljanja funkcij v najvišjih organih reprezentativnih sindikatov dejavnosti, ki so opredeljeni s statuti, veljavnimi na dan podpisa te pogodbe.

Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri. Xxxxxx dnevi se jim računajo, kot da so na delu.

Delavec sme biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi iskanja nujne zdravniške pomoči, vendar največ tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto. To velja tudi v primeru, ko delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega člana.

16. Odsotnost z dela brez nadomestila plače

52. člen

Delavec je lahko odsoten brez nadomestila plače do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa. Delavcu se odobri odsotnost zaradi:

• zasebnega potovanja,

• nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,

• zdravljenja na lastne stroške,

• strokovnega izpopolnjevanja, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z

nadomestilom osebnega dohodka,

• sodelovanja na kulturnih in športnih prireditvah,

• sodelovanja na kongresih, konferencah političnih strank in drugih organizacijah,

• drug neodložljiv osebni opravek.

V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.

Delavcu, ki je na izobraževanju v lastnem interesu zavod lahko sofinancira šolnino oziroma mu omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.

17. Izobraževanje delavcev

17.1. Stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

53. člen

Delavci imajo pravico do stalnega strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V ta namen mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsaka tri leta.

Stroške strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod.

Delavcu pripada povračilo stroškov povezanih s stalnim strokovnim izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem:

• potni stroški,

• kotizacija,

• stroški bivanja.

17.2. Izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe

54. člen

Delavci imajo pravico do izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v svojem interesu ali v interesu zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na takšno izobraževanje.

Delavec se je dolžan izobraževati, če ga zavod napoti na izobraževanje za pridobitev javno veljavne izobrazbe. Delavec, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v interesu zavoda in delavec, ki je na takšno izobraževanje napoten, sklene z zavodom pogodbo, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.

a) Izobraževanje v interesu zavoda in napotitev na izobraževanje

55. člen

Delavcu, ki se izobražuje za pridobitev javno veljavne izobrazbe v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:

• za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje - 3 delovni dnevi,

• za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja - 5 delovnih dni,

• za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti - 10 delovnih dni,

• za diplomo na višji ali visoki šoli - 15 delovnih dni,

• za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju - 10 delovnih dni,

• za pripravo magistrske naloge - 25 delovnih dni,

• za pripravo doktorske disertacije - 35 delovnih dni.

Delavcu pripada tudi povračilo stroškov šolnine, razen če zavod sam krije te stroške.

Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.

b) Izobraževanje v lastnem interesu

55.a člen

Delavcu, ki se za pridobitev javno veljavne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.

Zavod lahko z delavcem iz prejšnjega odstavka sklene pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.

Če se z zakonom za posamezno delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja pogoji za opravljanje dela spremenijo in se predpiše zahtevnejša stopnja strokovne izobrazbe, kot je veljala ob sklenitvi delovnega razmerja delavca za to delovno mesto, potem pripada delavcu, ki se za dosego te strokovne izobrazbe izobražuje v lastnem interesu:

• za vsako prvo opravljanje izpita - 2 delovna dneva,

• za pripravo na zaključni izpit - 7 delovnih dni,

• za pripravo diplome - 10 delovnih dni.

S pogodbo iz drugega odstavka se te pravice lahko določijo za delavca tudi ugodneje.

56. člen

Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.

Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda. Poročilo pripravi ravnatelj.

57. člen

Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji.

V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.

58. člen

Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje, je dolžan ostati na delu v zavodu toliko časa po zaključenem študiju, kot je trajalo izobraževanje.

18. Delovna praksa dijakov in študentov

59. člen Dijake in študente sprejme na delovno prakso ravnatelj.

Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso.

60. člen

Dijaku oziroma študentu se določi mentorja. Mentor dijaka oziroma študenta na delovni praksi spremlja, vodi in nadzoruje, ob koncu pa tudi oceni njegovo delo.

61. člen Zavod mora dijaka in študenta na delovni praksi:

• seznaniti s predpisi o varstvu pri delu,

• seznaniti z nevarnostmi pri delu, ki ga bo opravljal,

• xxxxxxxxxx za primer nesreče pri delu,

• seznaniti s predpisi o tajnosti podatkov.

19. Varstvo starejših delavcev

62. člen

Vzgojitelju, pomočniku vzgojitelja, varuhu, učitelju in predavatelju višje šole s 35 leti delovne dobe oziroma s 30 leti delovne dobe za ženske, od tega najmanj 25 let oziroma 20 let v vzgoji in izobraževanju za ženske, se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za 2 uri.

Pedagoškim delavcem, ki so morali za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnjevati z zakonom predpisan pogoj o pridobljenih ustreznih delovnih izkušnjah in so ta pogoj izpolnili, se pri ugotavljanju delovne dobe iz prejšnjega odstavka k delovni dobi v vzgoji in izobraževanju prišteje tudi dejanska delovna doba, ki jo je delavec kot pogoj za nastop dela v vzgoji in izobraževanju izpolnil s predhodno pridobljenimi delovnimi izkušnjami. Xxxxxxx oziroma delavka iz prvega odstavka prejema plačo za polni delovni čas.

20. Varstvo pri delu

63. člen

Ravnatelj je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi varno delo delavcev in varnost otrok. V nasprotnem primeru delavec ni dolžan sprejeti dela.

Ravnatelj oziroma poslovodni organ zavoda je odgovoren za varno delo, zato mora:

• prilagajati delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,

• organizirati preventivne zdravstvene preglede najmanj enkrat na tri leta za vse delavce zavoda.

21. Prenehanje delovnega razmerja

64. člen

Dolžina odpovednega roka:

• za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti 1 mesec,

• za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti 2 meseca,

• za delavce VI. in VII. skupine zahtevnosti 3 mesece,

• za delavce VIII. in IX. skupine zahtevnosti 4 mesece.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec, zaradi iskanja nove zaposlitve.

Delavec in ravnatelj zavoda se lahko sporazumeta o krajšem odpovednem roku. Sporazum mora biti sestavljen v pisni obliki.

22. Odgovornost delavcev za delovne obveznosti

65. člen

Disciplinske organe, ki odločajo o disciplinski odgovornosti in sankcije za disciplinsko odgovornost določa zakona. Xxxxxxx je lahko odgovoren za hujšo ali lažjo kršitev delovne obveznosti.

Lažje kršitve delovne obveznosti:

1. zamujanje na delo in predčasno odhajanje z dela najmanj 5-krat mesečno;

2. neopravičen izostanek z dela do tri dni v obdobju treh mesecev;

3. netočno oziroma lažno prikazovanje delovnega časa ali drugih dejstev, z namenom protipravne pridobitve dnevnice ali drugega nadomestila;

4. neopravičena odklonitev strokovnega izpopolnjevanja;

5. uporaba delovnih sredstev v osebne namene ali namene tretjih oseb.

66. člen

Hujše kršitve delovne dolžnosti:

1. neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti;

2. nezakonito razpolaganje s sredstvi;

3. nesmotrna in neodgovorna uporaba sredstev;

4. opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v oviru svojih pooblastil;

5. če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;

6. kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;

7. zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;

8. izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo in kršitev predpisov, ki urejajo varovanje osebnih podatkov;

9. zlorabo pravice do bolezenskega dopusta;

10. xxxxxxx predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;

11. xxxxxxx predpisa o obrambi ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;

12. motnje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti;

13. dajanje nepravilnih podatkov, zaradi česar je delavec v zmoti glede uveljavljanja pravic;

14. onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje zavoda, če je delavcu to potrebno, da bi uveljavil svojo pravico;

15. oviranje delavca pri uveljavljanju pravic v zavodu, pred sodišče ali pri drugem organu;

16. sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti;

17. sprejemanje ali dajanje podkupnine oziroma neopravičeno pridobivanje premoženjske koristi v zvezi z delom;

18. omejevanje pravic delavca ali postavljanje delavca v neugoden položaj, ker je izražal lastno mnenje;

19. opravljanje privatnega dela v delovnem času;

20. opravljanje del in sklepanje poslov, na svoj ali tuj račun, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost zavoda in je bila zaradi takega ravnanja povzročena škoda oziroma so bili prizadeti interesi zavoda;

21. ponarejanje zapiskov, sklepov in drugih aktov;

22. neopravičeni izostanek z dela več kot tri dni v obdobju treh mesecev;

23. prihod na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom drugih narkotičnih sredstev;

24. uživanje alkoholnih in drugih narkotičnih sredstev med delovnim časom;

25. če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca ali delavca, ki je pod vplivom narkotičnih sredstev;

26. če ravnatelj ne obvešča delavcev ali ne zahteva predhodnega mnenja oziroma ne organizira skupnega posvetovanja.

67. člen

Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za primere določene v točkah 1 do 12 prejšnjega člena.

68. člen

Disciplinskega postopka ni potrebno uvesti, če so posledice kršitve delovne obveznosti neznatne ali pa jih sploh ni.

69. člen

Delavcu v disciplinskem postopku se mora osebno vročiti:

• zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka,

• vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinski organ,

• odločbo disciplinskega organa I. in II. stopnje.

V primerih iz prve in druge alinee tega član je potrebno delavcu vročiti zahtevo in vabilo osem dni pred obravnavo oziroma drugim dejanjem v disciplinskem postopku. V vabilu je potrebno delavca izrecno poučiti, da bo obravnava ali drugo dejanje v njegovi nenavzočnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči.

O vročeni zahtevi, vabilu in odločbi iz prvega odstavka tega člena se obvesti tudi sindikat zavoda, katerega član je delavec.

70. člen

O disciplinski odgovornosti delavca odloča senat disciplinske komisije. Predsednik disciplinske komisije imenuje za vsako obravnavo posebej tričlanski senat izmed članov disciplinske komisije.

Če obstaja sum, glede nepristranosti odločanja posameznega člana senata, lahko zahteva delavec njegovo izločitev.

71. člen

Na disciplinski obravnavi se vodi zapisnik. O odgovornosti delavca odloča senat na nejavni seji. Zapisnik o odločanju senata se vodi posebej.

Delavec ima pravico v pripravljalnem postopku ali na glavni obravnavi predlagati

izvedbo posameznih dokazov, ki jih senat disciplinske komisije izvede po svoji presoji.

72. člen

Zoper odločitev disciplinskega organa lahko ugovarja delavec v zakonsko določenem roku. Ugovor lahko poda delavec pisno ali ustno na zapisnik. Po pooblastilu delavca lahko vloži ugovor tudi sindikalni zaupnik.

Če odločba disciplinske komisije ne vsebuje pravnega pouka, ali pa je pravni pouk napačen, to ne sme biti v škodo delavca.

73. člen

O ugovoru odloča svet zavoda. Če ugovarja samo delavec, svet zavoda ne sme izreči strožjega ukrepa, kot ga je izrekel disciplinski organ prve stopnje. Delavcu se ne sme izreči strožjega ukrepa tudi v primeru, ko vrne svet zavoda zadevo v ponovno odločanje disciplinski komisiji.

23. Odškodninska odgovornost

74. člen

O odškodninski odgovornosti delavca odloča ravnatelj, če povzročena škoda ne presega čiste zajamčene plače.

Če škoda presega znesek iz prvega odstavka, odloča o odškodninski odgovornosti disciplinska komisija.

Delavec ima pravico do odškodnine, če mu je bila povzročena škoda na delu ali v zvezi z delom.

24. Odškodnina za nezakonite odločbe

75. člen

Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih plač v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno:

• da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev, oziroma da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene pravice delavcev,

• da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.

Za izračun odškodnine se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo odločbe sodišča.

2. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČE, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI

1. Splošne določbe o plačah

76. člen

V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca v skladu z zakonom.

Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji kot jih opredeljujejo normativi za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

77. člen

Plača delavca se določi tako, da se k njegovi osnovni plači prištejejo dodatki v skladu z merili, opredeljenimi v zakonu in kolektivni pogodbi.

78. člen

Plače in nadomestila plač se delavcem izplačujejo najmanj enkrat mesečno. Delavci prejemajo plačo za pretekli mesec do 10. dne v mesecu.

Plače delavcev po določilih te pogodbe so javne.

2. Dodatki

79. člen

Delavcem pripadajo dodatki za posebne pogoje dela, ki niso ovrednoteni v osnovni plači. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.

80. člen

Vrednost pedagoške ure se poveča:

a)	učiteljem, ki v 5., 6., 7. in 8. razredu OŠ poučujejo materin jezik in matematiko, ki se eksterno preverjata za 10%,
b)	učiteljem, ki v oddelkih splošnih in strokovnih gimnazij ter maturitetnega tečaja oziroma v maturitetnih oddelkih ali skupinah poučujejo: • materin jezik, matematiko in tuji jezik, za10%, • ostale maturitetne predmete oziroma predmete, ki so vključeni v predmetno področje, iz katerega dijaki opravljajo maturo, za 5%,
c)	učiteljem predmetnega pouka in učiteljem srednjih šol, ki poučujejo tri ali več po vsebini različnih predmetov in so za poučevanje vseh teh ustrezno usposobljeni, za 5%,
d)	vzgojiteljem, ki opravljajo delo v oddelku otrok Xxxxx in učiteljem razrednega pouka, ki poučujejo v romskih oddelkih ali skupinah romskih učencev, za 10%.

80.a člen

Delavcu, ki je s programom določen za mentorja pripravniku, pripada za vsako z normativom določeno mentorsko uro dodatek v višini 30% urne vrednosti njegove osnovne plače.

Strokovnemu delavcu, ki opravlja delo na dveh ali več vzgojno-izobraževalnih zavodih, pripada dodatek v višini 0,2 količnika.

80.b člen

Količniki za določitev osnovne plače pomočnikov ravnateljev so določeni v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Pomočnikom ravnateljev v vrtcu pripada za vodenje dodatek na osnovno plačo v višini

0,50 koeficienta.

Izjemoma, kadar je za pomočnika ravnatelja v vrtcu imenovan delavec, ki ima srednjo štiriletno strokovno izobrazbo ustrezne smeri, mu h količniku osnovne plače, določenemu v Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji pripada poleg dodatka iz prejšnjega odstavka še dodatek 0,25 koeficienta.

80.c člen

Vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca, ki ima do 5 oddelkov pripada za vodenje dodatek v višini 0,15 koeficienta na osnovno plačo ter vzgojitelju z organizacijskimi nalogami v enoti vrtca s 6 ali več oddelki dodatek v višini 0,25 koeficienta na osnovno plačo.

Vodji podružnične šole s štirimi in manj oddelki pripada za vodenje dodatek v višini 0,3 količnika, vodji podružnične šole s petimi in več oddelki pa 0,40 količnika.

Vodji enote vrtca pripada dodatek za vodenje v višini 0,30 količnika. (Višino in dinamiko izplačevanja dodatka iz zadnjega odstavka tega člena določa Tabela1)

80.č člen

Delavcu v vrtcu in šoli, ki mu je z zakonom priznana usposobljenost mentorstva pripravnikom, pripada dodatek v višini 0,30 koeficienta na osnovno plačo.

V oddelkih osnovne šole pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:

• 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 17-22 učencev in

• 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje 23 in več učencev.

V oddelkih nižjega poklicnega izobraževanja pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:

• 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 15-19 dijakov in

• 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje 20 in več dijakov.

V oddelkih srednjega poklicnega, strokovnega in splošnega izobraževanja pripada strokovnemu delavcu za ure razredništva, določene v skladu z normativnimi kriteriji, dodatek v višini:

• 10% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje od 19-25 dijakov oziroma vajencev in

• 20% urne vrednosti osnovne plače za razredništvo v oddelku, ki šteje 26 in več dijakov oziroma vajencev.

(Višino in dinamiko izplačevanja dodatkov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena določa 126. člen)

80.d člen

Vsem zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih in na univerzi pripada dodatek za delo z otroki, mladostniki oziroma študenti v višini 0,60 količnika. (Višino in dinamiko izplačevanja dodatka iz tega člena določa Tabela 1)

80.e člen

Zaposlenim na posameznih delovnih mestih na visokošolskem zavodu pripada dodatek zaradi obveznosti izvolitve v naziv v višini:

• asistentu	1,10 količnika
• predavatelju tujega jezika, lektorju, učitelju praktičnega pouka, učitelju xxxxxx, bibliotekarju	1,25 količnika
• asistentu s specializacijo oziroma magisterijem, lektorju z magisterijem in bibliotekarju s specializacijo oziroma magisterijem	1,35 količnika
• asistentu z doktoratom in višjemu predavatelju, lektorju z doktoratom in bibliotekarju z doktoratom	2,00 količnika
• docentu	2,10 količnika
• izrednemu profesorju	2,20 količnika
• rednemu profesorju	2,30 količnika

Dodatek iz tega člena in dodatek iz 80. d člena se izključujeta.

(Višino in dinamiko izplačevanja dodatkov iz tega člena določa Tabela 2)

80.f člen

Strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih pripada dodatek za posebne psihofizične obremenitve in odgovornost.

Strokovnim delavcem v vrtcih pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:

• vzgojitelju, svetovalnemu delavcu brez naziva	1,48 količnika
• vzgojitelju, svetovalnemu delavcu z nazivom mentor	1,43 količnika
• vzgojitelju, svetovalnemu delavcu z nazivom svetovalec oz. svetnik	1,28 količnika
• pomočniku vzgojitelja	0,90 količnika

Strokovnim delavcem v dijaških domovih pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:

• vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju brez naziva	1,48 količnika
• vzgojitelju, xxxxxxxxxxxx xxxxxxx in knjižničarju z nazivom mentor	1,43 količnika
• vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju z nazivom svetovalec oz.svetnik	1,38 količnika

Strokovnim delavcem v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:

• učitelju, svetovalnemu delavcu, organizatorju izobraževanja,

knjižničarju in korepetitorju brez naziva 1,48 količnika

• učitelju, xxxxxxxxxxxx xxxxxxx, organizatorju izobraževanja, knjižničarju in korepetitorju z nazivom mentor	1,43 količnika
• učitelju, svetovalnemu delavcu, organizatorju izobraževanja, knjižničarju in korepetitorju z nazivom svetovalec oziroma svetnik	1,38 količnika
• laborantu	0,75 količnika

Strokovnim delavcem in varuhom-negovalcem v zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:

• učitelju, vzgojitelju, svetovalnemu delavcu in knjižničarju brez naziva	1,48 količnika
• učitelju, vzgojitelju, xxxxxxxxxxxx xxxxxxx in knjižničarju z nazivom mentor	1,43 količnika
• učitelju, vzgojitelju, xxxxxxxxxxxx xxxxxxx in knjižničarju z nazivom svetovalec oz. svetnik	1,38 količnika
• varuhu - negovalcu	0,90 količnika

Strokovnim delavcem v višjih strokovnih šolah pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:

• predavatelju višje šole, inštruktorju, organizatorju izobraževanja, učitelju športne vzgoje in knjižničarju brez naziva	1,48 količnika
• predavatelju višje šole, inštruktorju, organizatorju izobraževanja, učitelju športne vzgoje in knjižničarju z nazivom mentor	1,43 količnika
• predavatelju višje šole, inštruktorju, organizatorju izobraževanja, učitelju športne vzgoje in knjižničarju z nazivom svetovalec oziroma svetnik	1,38 količnika
• laborantu	0,75 količnika

Delavcem v visokošolskih zavodih pripada dodatek iz prvega odstavka tega člena v višini:

• strokovnemu delavcu in bibliotekarju	1,48 količnika
• laborantu in višjemu knjižničarju	0,75 količnika

Dodatek iz tega člena in dodatek iz 80.d člena se izključujeta.

(Višino in dinamiko izplačevanja dodatkov iz tega člena določa Tabela 1)

80.g člen

Zaposlenim na posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 80.e členu ter drugim visokošolskim sodelavcem (54. člen ZVŠ), se k dodatkom, opredeljenim v tem členu, prištejejo dodatki, kot so razvidni iz priložene tabele, ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev.

Povečanje dodatka, ki se zagotavlja iz proračunskih sredstev za financiranje javne službe visokega šolstva, se uveljavlja v naslednjih časovnih obdobjih tako, da se plače povečajo za:

• 10% globalno v oktobru 1998, diferencirano po posameznih delovnih mestih, kot je opredeljeno v tabeli,

• 5% v maju 1999,

• 3% v januarju 2000,

• 3% v juliju 2000.

80.h člen

Dodatek, opredeljen v 80.e členu, se lahko zaposlenim na posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 80.e členu ter drugim visokošolskim sodelavcem (54. člen ZVŠ), dodatno poveča v primeru, da zavod za tako povečanje s tekočim poslovanjem pridobiva zadostna sredstva iz drugih virov.

Možno povečanje dodatka iz drugih virov je razvidno iz tabele in se lahko uveljavi v naslednjih časovnih obdobjih:

• do 5% v marcu 1999,

• do 5% v januarju 2000,

• do 5% v januarju 2001,

• do 3% v decembru 2001.

80.i člen

Glavni tajnik univerze v obdobju do leta 2000 pridobi dodatek, v višini, kot se uveljavi za rednega profesorja. Pri tem se 40% tega dodatka (ali 1,33 količnika) zagotovi iz proračunskih sredstev, 60% dodatka (ali 2,0 količnika) pa iz lastnih virov.

Tajnik posamezne članice univerze oziroma koncesioniranega visokošolskega zavoda v obdobju do leta 2000 pridobi dodatek v višini, kot se uveljavi za izrednega profesorja. Pri tem se 40% tega dodatka (ali 1,14 količnika) zagotovi iz proračunskih sredstev, 60% dodatka (ali 1,7 količnika) pa iz lastnih virov.

Povečanje dodatkov se uveljavlja po isti dinamiki, kot za druge zaposlene, na katere se spremembe po tej kolektivni pogodbi nanašajo.

81. člen

Računovodji, ki vodi računovodsko službo s tremi ali štirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v višini 0,35 koeficienta, računovodji, ki vodi računovodsko službo s petimi ali več delavci, pa dodatek v višini 0,50 koeficienta na osnovno plačo.

81.a člen

Vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s tremi ali štirimi delavci, pripada dodatek za vodenje v višini 0,30 koeficienta, vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo s petimi ali več delavci, dodatek v višini 0,40 koeficienta in vodjem kuhinj, ki vodijo kuhinjo z več kot desetimi delavci, dodatek v višini 0,45 koeficienta na osnovno plačo.

81.b člen

Administrativnim in finančno-računovodskim delavcem, razporejenim od IV. tarifne skupine navzgor, pripada dodatek za odgovornost za delo s finančnimi in materialnimi sredstvi v višini 0,35 količnika. (Višino in dinamiko izplačevanja dodatka iz tega člena določa tabela 1)

81.c člen

Laborantu pripada dodatek za odgovornost za delo z učenci, dijaki oziroma študenti v laboratoriju v višini 0,30 količnika.

81.d člen

Delavcem, zaposlenim v tajništvu univerze, pripada dodatek za vodenje:

• za vodenje področja dela (pomočnik glavnega tajnika)	1,5 količnika
• za vodenje službe z najmanj 8 delavci	1,2 količnika
• za vodenje službe z najmanj 5 delavci	0,8 količnika
• za vodenje službe z najmanj 3 delavci	0,5 količnika

Delavcem na visokošolskih zavodih - članicah univerze in samostojnih koncesioniranih visokošolskih zavodih pripada dodatek za vodenje:

• za vodenje referata z najmanj 6 delavci	0,9 količnika
• za vodenje referata z najmanj 4 delavci	0,6 količnika
• za vodenje referata z najmanj 2 delavci	0,3 količnika

Povečanje dodatka se uveljavlja v isti časovni dinamiki, kot je opredeljena v dodanih členih 80.g in 80.h členu. Pri tem se 40% celotnega dodatka financira iz proračunskih sredstev, 60% dodatka pa se zagotavlja iz drugih virov.

81.e člen

Zavod ima pravico del sredstev, ki jih pridobi izven opravljanja storitev kot javna služba, v soglasju z ustanoviteljem porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.

81.f člen

Delavcu, ki je po zakonu zadolžen in odgovoren za pedagoško vodenje vrtca, zavoda za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, šole ali dijaškega doma, pripada dodatek v višini 0,60 količnika.

Delavcu, ki je po ustanovitvenem aktu zadolžen in odgovoren za koordinacijo dela delavcev iz prvega odstavka, pripada dodatek v višini 0,60 količnika.

Dodatka iz prvega in drugega odstavka tega člena se izključujeta.

(Višino in dinamiko izplačevanja dodatkov iz tega člena določa Tabela 1)

82. člen

Na območjih občin, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pripada v zavodih, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti ter v zavodih, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v jeziku narodne skupnosti, administrativnim in računovodskim delavcem ter delavcem, za katere to ni določeno drugače z zakonom ali kolektivno pogodbo, v primeru, da je v aktu o sistemizaciji delovnih mest zanje predpisan pogoj znanja jezika narodne skupnosti, dodatek za:

• aktivno znanje jezika narodne skupnosti v višini 6%,

• pasivno znanje jezika narodne skupnosti v višini 3%.

82.a člen

Pedagoškemu delavcu in drugemu strokovnemu delavcu ter ravnatelju v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli, dijaškemu domu, študentskemu domu in na univerzi, s specializacijo po dveletnem programu z magisterijem oziroma doktoratom znanosti, ki ni pogoj za opravljanje del na delovnem mestu, na katerega je razporejen, pripada dodatek v višini:

• 0,20 količnika za specializacijo po dveletnem programu,

• 0,30 količnika za magisterij,

• 0,50 količnika za doktorat znanosti.

Dodatki iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.

82.b člen

Delavcem v vrtcu pripada dodatek:

1. vzgojitelju in pomočniku vzgojitelja v razvojnem oddelku in vzgojitelju v mobilni službi, ki opravlja delo s predšolskimi otroki:

• z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida, sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju v višini 10%,

• z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami v višini 20%;

2. vzgojitelju in varuhu v bolnišničnem oddelku v višini 10%;

3. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo v jeziku narodne skupnosti v višini 15%;

4. vzgojitelju in varuhu, ki opravlja vzgojno delo v slovenskem jeziku in v jeziku narodne skupnosti v višini 20%;

5. vzgojitelju in varuhu, ki dela v potujočemu vrtcu ali v vrtcu v težje dostopnemu kraju, ki nima povezave z drugimi kraji z javnim prevoznim sredstvom ali ima takšno povezavo le enkrat dnevno, v višini 10%;

6. vodji finančno-računovodske službe v višini 0,45 količnika;

7. vodji prehrane in zdravstveno-higienskega režima v višini 0,45 količnika.

(Višino in dinamiko izplačevanja dodatka iz 6. in 7. točke tega člena določa Tabela 1)

82c. člen

Delavcu, ki v zavodu za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju opravlja zdravstvene in socialno-varstvene storitve, se dodatki k plači določijo v skladu s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva.

2.2 Dodatki za težje delovne pogoje

83. člen

Za težje delovne pogoje se šteje, če je delavec pri svojem delu izpostavljen negativnim vplivom delovnega okolja:

• mikroklima,

• osvetlitev in bleščanje,

• ropot in vibracije,

• aerosoli, plini, pare, škodljive kemijske snovi,

• ročno pranje posode,

• fizične obremenitve.

Opisi oteženih vplivov iz prvega odstavka tega člena so v posebni prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.

Če dela delavec najmanj 1/3 delovnega časa oziroma največ 2/3 delovnega časa v pogojih, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, mu pripada dodatek v višini 5 % od osnovne plače za povečan vpliv delovnega okolja in 10 % osnovne plače za povečan vpliv delovnega okolja.

Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen negativnim vplivom

delovnega okolja, določi zavod v soglasju z ministrstvom.

2.3. Dodatek za delovno dobo

84. člen

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.

V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene, beneficirane in posebne dobe ter dobe za čas zavarovanja za brezposelnost.

Delavcu se dodatek prizna v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja.

2.4. Dodatki za manj ugoden delovni čas

85. člen

Dodatki za manj ugoden delovni čas pripadajo delavcu za ure, ko dela v manj ugodnem delovnem času.

85a. člen

Delavcu, ki opravi najmanj 60% celotne mesečne ali 80% celotne tedenske obveznosti v popoldanskem času, pripada za čas dela v popoldanskem času dodatek v višini 8% na osnovno plačo.

Za dela v popoldanskem času se šteje delo v vrtcu in v dijaškem domu med 12. in 22. uro in delo v ostalih vzgojno-izobraževalnih zavodih med 13. in 20. uro.

Prvi odstavek tega člena ne velja za delavce, ki izvajajo podaljšano bivanje ter pedagoško in drugo strokovno delo, ki se konča do 16. ure.

a) Xxxxxxx za izmensko delo

86. člen

Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem času pripada delavcu dodatek v višini 10 % od osnovne plače.

b) Deljen delovni čas

87. člen

V primeru, da dela ni mogoče drugače organizirati, pripada nepedagoškemu delavcu v soglasju s financerjem za delo v deljenem delovnem času dodatek v višini najmanj:

• za prekinitev delovnega časa 1 uro in več 15 %

• za prekinitev delovnega časa 2 uri in več 20 %

Vzgojitelju v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 20% v primeru prekinitve dela za več kot štiri ure oziroma v primeru, če od pričetka do konca delovnega časa

delavca s prekinitvijo preteče najmanj devet ur.

V eno- in dvooddelčnih vrtcih dodatek za delo v deljenem delovnem času v skladu z drugim odstavkom tega člena pripada tudi vzgojitelju v primeru, če dela objektivno ni mogoče organizirati tako, da v deljenem delovnem času dela varuh.

c) Nočno delo in delo na dela proste dneve

88. člen

Za nočno delo in delo na dela proste dneve delavcu pripada:

• za nočno delo 50 %

• za delo na dela proste dneve in praznike po republiškem zakonu 100 %

• za delo v nedeljo 100 %

d) Delo preko polnega delovnega časa

89. člen

Za delo preko polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek najmanj v višini 50 % od osnovne plače. Če tako delo sovpada z nočnim časom, nedeljo, praznikom oziroma dela prostih dni, mu pripadajo še dodatki v višini, kot jih določa 88. člen te pogodbe.

3. Dežurstvo in stalna pripravljenost

90. člen

Dežurstvo je posebni delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zavodu, da bo ob nastopu nujnega dela lahko to delo opravil.

Za vsako uro obvezne navzočnosti pripada delavcu ob delavnikih plačilo v višini 90 % urne vrednosti osnovne plače.

Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom oziroma dela prostih dni ali nočnim časom pripadajo delavcu tudi dodatki iz 88. člena te pogodbe.

4. Plača iz naslova uspešnosti delavca

91. člen

Zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov se lahko delavcu za delovno uspešnost določi največ 20% osnovne plače. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so zlasti:

• preseganje pričakovanih rezultatov,

• nadpovprečne obremenitve,

• samostojnost pri delu.

Kriterije in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti sprejme svet zavoda. Delovna uspešnost se ugotavlja mesečno.

5. Nadomestilo plače

92. člen

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:

• zaradi bolezni;

• poklicne bolezni in nesreče pri delu;

• letnega dopusta in druge odsotnosti z dela;

• za praznik in dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;

• odsotnosti z dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja;

• v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;

• v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje delavca in otrok;

• v času stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.

V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove.

V primeru iz prve alinee pripada delavcu za čas ko gre nadomestilo v breme zavoda oziroma delodajalca nadomestilo v višini 90 % od osnove.

Osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.

93. člen

Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

94. člen

V primeru, da zavod začasno ne more zagotoviti delavcem dela v zavodu in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa in v primeru, da je presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

95. člen

Xxxxxxx, ki je začasno razporejen v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

96. člen

Delavcu za čas čakanja na delo na domu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

97. člen

Xxxxxxx, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več opravljati dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, katero se vzame v poštev za določitev višine plače, ki je lahko obdobje zadnjih treh mesecev ali

koledarsko leto pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike plače se upošteva plača, ki jo je delavec prejel za polni delovni čas.

6. Drugi osebni prejemki

98. člen

Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov v zvezi z delom v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.

a) Regres za letni dopust

99. člen

Delavcem se izplača regres do konca junija tekočega leta v višini kot je določena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta. Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada regres za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izkoristi. Regres za letni dopust izplača organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je delavec pridobil pravico do dopusta, razen če ni z novo organizacijo oziroma delodajalcem drugače dogovorjeno.

b) Jubilejne nagrade

100. člen Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:

• za 10 let delovne dobe 50 %

• za 20 let delovne dobe 75 %

• za 30 let delovne dobe 100 %

povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom.

Delavec prejme jubilejno nagrado v četrtletju, v katerem dopolni delovno dobo iz prejšnjega odstavka.

c) Odpravnina ob upokojitvi

101. člen

Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji oziroma treh njegovih zadnjih plač, če je to zanj ugodneje.

Če je zavod oziroma delodajalec delavcu dokupil delovno dobo, je delavec upravičen do razlike odpravnine, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.

č) Solidarnostne pomoči

102. člen

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini neto osnove

določene na podlagi zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 19/97), in sicer v naslednjih primerih:

• smrt delavca ali ožjega družinskega člana,

• težja invalidnost,

• daljša bolezen,

• elementarne nesreče ali požari.

7. Povračila stroškov v zvezi z delom

a) Prehrana med delom

103. člen

Delavcem se zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10 % povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. Če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Xxxxxx regresa je enaka za vse delavce.

Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti.

b) Povračilo stroškov za službena potovanja

104. člen

Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.

Xxxxxxx je upravičen za potovanja po domovini do naslednje višine dnevnic:

• cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 in več kot 12 ur,

• polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 in manj kot 12 ur,

• znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 in manj kot 8 ur, če se je potovanje pričelo 2 uri pred začetkom delovnega časa ali končalo 2 uri po koncu delovnega časa.

Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5 % povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju.

Polovična dnevnica znaša 50 %, znižana 35 % cele dnevnice iz prejšnjega odstavka. Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta. Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. V tem primeru delavcu pripada 87,4 % cele dnevnice. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa, in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30 % vrednosti dnevnice.

Za službena potovanja v tujino pripadajo delavcem dnevnice, kot jih določa odredba o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino oziroma drugi veljavni predpis.

c) Terenski dodatek

105. člen

Terenski dodatek predstavlja povračilo stroškov delavcem za prehrano in prenočevanje v času bivanja in dela na terenu, če je terensko delo organizirano izven sedeža podjetja in bivališča delavca. Če traja delo na terenu dalj kot tri dni (npr. šola v naravi...) pripada delavcem terenski dodatek, če sta na terenu organizirana hrana in prenočišče (sicer ima pravico do povračila stroškov po potnem nalogu). Znesek terenskega dodatka znaša 25% cele dnevnice.

Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.

Plačilo za povečan obseg dela in terenski dodatek se ne izključujeta.

105.a člen

Delavcu pripada dodatek v višini 50% cele dnevnice za spremstvo učencev na eni ekskurziji in dveh športnih dnevnih v šolskem letu v primeru, če traja ekskurzija ali športni dan več kot 8 ur in poteka najmanj 15 km izven kraja sedeža šole.

Dodatek iz prejšnjega odstavka in dnevnica se ne izključujeta.

č) Kilometrina

106. člen

Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30 % cene super bencina za prevoženi kilometer.

d) Prevoz na delo in z dela

107. člen

Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni vsi delavci, katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta 1 km po najkrajši poti. Če prevoz z javnim sredstvom ni možen, se delavcu prizna znižana kilometrina v višini 15 % cene super bencina.

Delavcu se priznajo stroški za prevoz na delo in z dela za vsak dan prisotnosti na delu.

e) Ločeno življenje

108. člen

Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40 % poprečne plače na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine.

Xxxxxxx ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.

f) Drugi stroški

109. člen

Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.

9. Inovacije

110. člen

Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10 % odškodnine (nagrade) do ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.

Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino odškodnine oceni.

Konkretni izračun odškodnine je stvar pogodbe med avtorjem in zavodom oziroma delodajalcem.

10. Pripravniki in učenci na praksi

111. člen

Delavcu pripravniku pripada 70 % osnovne plače za delovno mesto za katero se usposablja.

Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15 % povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.

Pripravniki, učenci in študentje imajo pravico do vseh dodatkov, nadomestil in osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo.

11. Osebni dohodek sindikalnih zaupnikov

112. člen

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja funkcije. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dohodkov, nadomestil in povračil stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.

3. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA

113. člen

Reprezentativnim sindikatom dejavnosti se za njihovo delovanje zagotavlja plačilo 1 ure in 20 minut na zaposlenega v vzgoji in izobraževanju.

Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:

• sindikalnim zaupnikom najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca vendar ne manj kot 65 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata v zavodu. V tako določeno število ur se ne všteva delovanje sindikalnih zaupnikov izven zavoda in sodelovanje v organih sindikata dejavnosti

ter odsotnost zaradi izobraževanja, ki ga organizira reprezentativni sindikat. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 65 ur letno.

Razlika ur iz prvega in drugega odstavka tega člena se izrabi na podlagi dogovora med strankami kolektivne pogodbe.

Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni.

V primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja, lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu oziroma delodajalcu.

Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitost pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu ali delodajalcu.

Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti. Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo, se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežnih delavcev v zavodu.

113.a člen

Sindikalnim zaupnikom zavodov se vroča vabila z gradivi za seje svetov zavodov in omogoča sodelovanje na celotnih sejah.

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

114. člen

Kolektivna pogodba se uporablja od 1. septembra 1994 dalje.

115. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

116. Člen1

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo s 1.9.1995.

117. (8.) člen2

Dodatki iz 2. člena (80.d, 80.e in 80.f člena prečiščenega besedila), 3. člena (81.b člena prečiščenega besedila) in 4. člena (6. in 7. točke 82.b člena prečiščenega besedila) se izplačuje od 1.8.1996 dalje v višini 50%, od 1.9.1996 dalje v višini 75% in od 1.10.19997 dalje v višini 100%.

118. (9.) člen2

Če zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti ne bo sprejet do 30.9.1996, se bodo njegovi učinki, dogovorjeni s sporazumom med Vlado RS in reprezentativnima sindikatoma s področja vzgoje in izobraževanja, uveljavili s sklenitvijo aneksa k tej kolektivni pogodbi. Aneks bo sklenjen do 31.10.1996 in se bo uporabljal za čas od 1.3.1997 do uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona o razmerjih plač oziroma do uveljavitve drugih zakonskih določb, ki bodo zaposlenim na področju vzgoje in izobraževanja omogočile napredovanje v plačilne razrede.

Nesklenitev aneksa iz prejšnjega odstavka se šteje za kršitev kolektivne pogodbe.

119. (11.) člen2

Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se od 1. julija 1996.

120. (3.) člen3

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

121. (26) člen4

Dodatki navedeni v 13.,15.,16.,17.,18.,19. in 20. členu (80.d, 80.f, 81., 81.a, 81.b, 81.c, 81.č in 82.b členu prečiščenega besedila) pripadajo delavcem od 1.11.1999 dalje in se izplačujejo po dinamiki, ki je določena v tabeli*, ki je sestavni del te pogodbe.

122. (27.) člen4

Ko bosta univerzi sprejeli pravila o habilitaciji bibliotekarjev in bodo izvoljeni v nazive ter zasedli delovna mesta, za katere je pogoj izvolitev v te nazive, začnejo za njih veljati dodatki po 80.e členu in prenehajo veljati dodatki po 80.f členu.

123. (28.) člen4

Odbor za razlago kolektivne pogodbe se konstituira najkasneje 1 mesec po podpisu teh sprememb in dopolnitev.

81.č člen se črta.

124. (14.) člen5

125. (25.) člen5

Xxxxxxx, navedeni v 6., 8., 10., 12., 16. in 18. členu (v 80.c, 80.d, 81.b, 81.f, 6. in 7. tčk.

82.b členu prečiščenega besedila) pripadajo delavcem od 1. januarja 2001 dalje in se izplačujejo po dinamiki, ki je določena v Tabeli 1, ki je sestavni del te pogodbe.

Dodatki, navedeni v 9. členu (80.e členu prečiščenega besedila) pripadajo delavcem od 1. januarja 2001 dalje in se izplačujejo po dinamiki, ki je določena v Tabeli 2, ki je sestavni del te pogodbe.

126. (26.) člen5

Dodatek iz 7. člena (80.č člena prečiščenega besedila) se uveljavi po naslednji dinamiki:

• od 1. januarja 2001 v višini 50%,

• od 1. decembra 2001 pa v celoti.

127. (27.) člen5

14. člen (81.č člen prečiščenega besedila) se uveljavi s 1. septembrom 2000. Organizatorjem izobraževanja pripada dodatek iz 80.f člena kolektivne pogodbe od 1. septembra 2000. Dinamika uveljavljanja povišanja tega dodatka pa je določena v 25. členu.

128. (11.) člen6

Xxxxxxx, navedeni v 80.a, 80.d, 80.f, 81., 81.a, 81.b, 81.f členu in 6., 7. točki 82.b člena (2., 3., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člen)6, se, upoštevajoč spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe z dne 20. 4. 2000, uveljavijo po dinamiki določeni v Tabeli 1, ki je sestavni del te pogodbe.

Dodatki navedeni v 80.e (4.)6 členu, se, upoštevajoč spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe z 20. aprila 2000 uveljavijo po dinamiki, določeni v Tabeli 2, ki je sestavni del te pogodbe.

129. (12.) člen6

Te spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

*Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji iz naslednjih objav: Uradni list RS, št. 52-1937/94, Uradni list RS, št. 49-2313/95 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 34-2278/96 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 45-3/96 (popravek sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 34-2278/1996)), Uradni list RS, št. 51-2323/98 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 28-1356/99 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 39-1942/00 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 56-5773/01 (spremembe in dopolnitve).1 To je 21. člen Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 49/95.2 V oklepaju je člen Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 34/96.3 V oklepaju je člen Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 51/98.4 V oklepaju je člen Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 28/99.5 V oklepaju je člen Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 39/00.6 V oklepaju je člen Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 56/01.* Glej Tabelo dinamike izplačevanja dodatkov po 80.d, 80.f, 81., 81.a, 81.b, 81.c, 81.č in 82.b členu (Uradni list RS, št. 28/99)** Glej Tabelo 1 - Dinamika izplačevanja dodatkov - prvi odstavek 11. člena Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS, št. 56/01).*** Glej Tabelo 2 - Dinamika

izplačevanja dodatkov - drugi odstavek 11. člena Sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 56/01).

Kolektivna pogodba je bila podpisana v Ljubljani, dne 22. in 29. julija 1994.

Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Xxxxxxxx Xxxxxxxx, l.r.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxxx Xxxxx, l.r.

Prve spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne 4. julija 1995.

Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Xxxxxxxx Xxxxxxxx, l.r.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxxx Xxxxx, l.r.

Druge spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne 6. junija 1996.

Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Xxxxxx Xxxxx, l.r.

Sindikat VIR - Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxxx Xxxxx, l.r.

Tretje spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne 5. junija 1998.

Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, xx. Xxxxxx Xxxxxx, l.r.

Sindikat VIR - Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxxx Xxxxx, l.r.

Četrte spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne

12. marca 1999. Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Xxxxxxx Xxxxx, l.r.

Sindikat VIR - Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxxx Xxxxx, l.r.

Pete spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne 20. aprila 2000.

Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Xxxxx Xxxxxxx, l.r.

Sindikat VIR - Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

NSDLU - Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze, xx. Xxxxx Xxxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxx Xxxxx, l.r.

Šeste spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile podpisane v Ljubljani, dne 27. marec 2001.

Podpisniki:

SVIZ - Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Xxxx Xxxxxxxx, l.r.

Sindikat VIR - Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije,

Xxxxx Xxxxxx, l.r.

Ministrstvo za šolstvo in šport, xx. Xxxxxx Xxx, l.r.

PRILOGA

Opis kriterijev oteženih vplivov delovnega okolja

Vplivi delovnega okolja in fizične obremenitve pri delu se ločijo na normalne in povečane.

Normalni vplivi okolja so tudi tisti vplivi, ki se jih s preventivnimi oziroma zaščitnimi ukrepi odpravi ali omeji na dovoljeno stopnjo.

Vplivi, ki jih ni mogoče odpraviti ali omejiti na dovoljeno stopnjo se opredeljujejo kot povečani oziroma močni.

1. MIKROKLIMA

Mikroklima je kot vpliv delovnega okolja součinkovanje močno povečane ali zelo zmanjšane temperature, povečane vlage in prepiha.

Povečan vpliv:

Temperatura zraka zaradi virov toplote v delovnem prostoru in vrste dela bistveno odstopa (nad ali pod) od normalne temperature. Relativna vlažnost zraka je nad normalo. Delo na prepihu, gibanje zraka je nad 0,5 m/s.

2. OSVETLITEV IN BLEŠČANJE

Na delovnem mestu nastopajo drobna (fina) opravila, ki se opravljajo pri slabem kontrastu. Takšno delo zahteva ustrezno osvetlitev delovnega prostora. Upošteva se osvetljenost, kontrasti in sence, barva svetlobe kot tudi bleščanje, ki je odvisno od delovnih ploskev in materiala za delo.

Povečan vpliv:

Osvetlitev, ki predstavlja motnjo pri delu. Najfinejša opravila ob slabem kontrastu ali občutno bleščanje.

Močan vpliv:

Osvetlitev, ki predstavlja hudo motnjo pri delu. Najfinejša opravila ob zelo slabem kontrastu in močnem bleščanju.

3. ROPOT IN VIBRACIJE

Prekomerni ropot ali vibracije delujejo moteče in ovirajo sporazumevanje. V določenih primerih lahko povzročita tudi okvare na lokomotornem in slušnem sistemu. Pri zelo močnem ropotu mora delavec uporabljati zaščitna sredstva - naušnike, kar prav tako deluje moteče, vendar je vpliv manj intenziven.

Povečan vpliv:

Ropot med 71 in 85 dB. Ovira sporazumevanje, toda ne učinkuje hudo neprijetno. Intenziven zvok ki izzove neugodnosti. Vibracije so občutne, delo zaradi njih je neprijetno. Močan vpliv:

Ropot nad 85 dB. Močno ovira sporazumevanje (zaščitna sredstva) in učinkuje hudo neprijetno.

Vibracije so zelo občutne in komaj znosne.

4. AEROSOLI, PLINI, PARE, ŠKODLJIVE KEMIJSKE SNOVI

V delovnih okoljih lahko nastopajo škodljive kemijske snovi, ki izhlapevajo, dražijo dihala ali pa neugodno delujejo na kožo.

Prekoračitev teh vplivov iznad 100 % maksimalno dovoljene koncentracije ni dopustno.

Povečan vpliv:

Pojavi nastopajo v mejah od 70 do !00 % MDK (maksimalna dovoljena koncentracija) - okvare zdravja so redke ter praviloma lažje oblike.

5. VODA

Ta vpliv se pojavlja na delovnih mestih, kjer je potrebno uporabljati vodo ali pa delati v okolju, ki je nasičeno z vlago. Pri obravnavanju tega elementa se izključuje delo pod neugodnimi razmerami zaradi mikroklime.

Povečan vpliv:

Delo, pri katerem je voda huda obremenitev, in je delavec v stalnem stiku z vodo kljub osebnim zaščitnim sredstvom.

6. FIZIČNE OBREMENTIVE

Fizični napor pogojujejo različne telesne aktivnosti na delovnem mestu, ki se izražajo v povečanem fizičnem naporu telesa. Sem se lahko šteje nošenje različno težkih bremen, določen - predpisan položaj telesa, nenaravna ali prisilna drža telesa sede oziroma stoje, delo s predpisanim (prisiljenim) delovnim ritmom itd. Za nenaravno držo telesa velja tista drža, ki jo zahteva delo, ki se opravlja v za telo neugodnem položaju; kleče, leže, s pripogibanjem in podobno.

Povečan vpliv:

Dvigovanje, nošenje in natovarjanje bremen nad 15 do 25 kg. Toga (prisiljena) drža telesa sede ali stoje. Prisilen (določen) ritem dela sede.

Močan vpliv:

Dviganje, nošenje in natovarjanje bremen nad 25 kg. Prisilen (določen) ritem dela stoje. Toga (prisiljena) drža telesa s prisilnim ritmom dela.

Tarifna priloga h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v

Republiki Sloveniji

1. Za posamezna delovna mesta v vrtcu in šoli se določijo glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela naslednji količniki osnovne plače:

Delovno mesto		Tarifna skupina	Osnovni količnik
-	perica	II	1,30
-	vzgojitelj predšolskih otrok
	s končano petletno SŠ	VI	2,65
-	pomočnik ravnatelja	V	2,50
-	pomočnik ravnatelja v vrtcu
	(s petletno SŠ)	VI	2,90
-	pomočnik ravnatelja	VI	3,00
-	pomočnik ravnatelja (5.a člen zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, UL RS, št. 16/92 in 42/2)
		VII/VI	3,25
-	pomočnik ravnatelja	VII	3,60
-	laborant	V	2,20
-	organizator izobraževanja	VI	2,75
-	organizator izobraževanja	VII	3,25
-	predavatelj višje šole	VI	2,90
-	predavatelj višje šole	VII	3,60
-	inštruktor	VI	2,75
-	inštruktor	VII	3,25
-	višji knjižničar	VI	2,65
-	bibliotekar	VII	3,40
-	bibliotekar	VIII	3,60
-	bibliotekar	IX	4,00
-	pomočnik tajnika fakultete	VII	4,70
-	tajnik samostojnega visokošolskega zavoda	VII	5,00
-	tajnik fakultete	VII	5,30
-	pomočnik glavnega tajnika	VII	5,40
-	glavni tajnik univerze	VII	6,00

1a. Delovna mesta učiteljev in drugih strokovnih delavcev z nazivi, razporejenih v VII. tarifno skupino, se uvrstijo v naslednje plačilne razrede:

• mentor v plačilni razred 3,60 z možnostjo napredovanja v plačilne razrede 3,80, 4,00, 4,20, 4,40 in 4,70;

• svetovalec v plačilni razred 3,80 z možnostjo napredovanja v plačilne razrede 4,00, 4,20, 4,40, 4,70 in 5,00;

• svetnik v plačilni razred 4,20 z možnostjo napredovanja v plačilne razrede 4,40, 4,70, 5,00, 5,30 in 5,60.

Za strokovne delavce z nazivi, razporejene v nižje tarifne skupine, se količnik za določitev osnovne plače določi tako, da se upošteva ustrezen plačilni razred iz prejšnjega odstavka, dosežen z napredovanjem, zmanjšan za naslednji odstotek:

v VI. tarifni skupini:

• za delavce, za katere velja 5.a člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 42/93) za 15%, ob dopolnjeni delovni dobi 25 let pa za 10%

• za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,75 za 15%

• za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,65 za 18%

v V. tarifni skupini:

• za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,50 za 22%

• za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 2,20 za 30% v IV. tarifni skupini:

• za delavce na delovnem mestu z osnovnim količnikom 1,90 za 38%.

Ne glede na določila prejšnjih dveh odstavkov se zaposlenemu plača na podlagi prve razporeditve v plačilne razrede v primerjavi s plačo, ki jo je prejemal na podlagi napredovanja v naziv, ne sme zmanjšati."

V tarifnem delu kolektivne pogodbe se uredijo tudi delovna mesta pomočnikov ravnateljev z nazivi.

Določbe tega člena se pričnejo uporabljati z dnem pričetka uporabe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.

TABELA 1 - DINAMIKA IZPLAČEVANJA DODATKOV

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja RS (Uradni list, št. 56/01)

Xxxx, xxxxxxx mesta	1.1.2001	1.11.200 1	1.12.200 1
80.a
Za delo v dveh ali več zavodih		0,10	0,20
80.c
vodje enot vrtcev	0,15		0,30
80.d
vsi zaposleni, razen delavcev pod 80.f in 80.e	0,425	0,475	0,60
80.f
vrtci
vzgojitelj, svetovalni delavec brez naziva	1,065	1,165	1,48
vzgojitelj, xxxxxxxxxx xxxxxxx mentor	1,015	1,115	1,43
vzgojitelj, svetovalni delavec svetovalec, svetnik	0,965	1,065	1,38
pomočnik vzgojitelja	0,625	0,70	0,90
dijaški domovi
vzgojitelj,svetovalni delavec in knjižničar brez naziva	1,065	1,165	1,48
vzgojitelj, xxxxxxxxxx xxxxxxx in knjižničar mentor	1,015	1,115	1,43
vzgojitelj,svetovalni delavec in knjižničar svetovalec, svetnik	0,965	1,065	1,38
osnovne, srednje in glasbene šole
učitelj,xxxxxxxxxx xxxxxxx, organizator izobraževanja, knjižničar, korepetitor brez naziva	1,065	1,165	1,48
učitelj, xxxxxxxxxx xxxxxxx, organizator izobraževanja, knjižničar,korepetitor mentor	1,015	1,115	1,43
učitelj, xxxxxxxxxx xxxxxxx, organizator izobraževanja knjižničar,korepetitor svetovalec, svetnik	0,965	1,065	1,38
laborant	0,575	0,625	0,75
zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami

učitelj, vzgojitelj, svetovalni delavec in knjižničar brez naziva	1,065	1,165	1,48
učitelj, vzgojitelj, xxxxxxxxxx xxxxxxx in knjižničar mentor	1,015	1,115	1,43
učitelj, vzgojitelj, xxxxxxxxxx xxxxxxx in knjižničar svetovalec, svetnik	0,965	1,065	1,38
varuh - negovalec	0,625	0,70	0,90
višje strokovne šole
predavatelj višje šole, inštruktor, knjižničar brez naziva	1,065	1,165	1,48
predavatelj višje šole, inštruktor, knjižničar mentor	1,015	1,115	1,43
predavatelj višje šole, inštruktor, knjižničar svetovalec, svetnik	0,965	1,065	1,38
laborant	0,575	0,625	0,75
visokošolski zavodi
strokovni delavec in bibliotekar	1,065	1,165	1,48
laborant in višji knjižničar	0,575	0,625	0,75
81.
Računovodja s tremi ali štirimi delavci	0,30	0,325	0,35
Računovodja s petimi ali več delavci	0,45	0,475	0,5
81.a
Vodja kuhinje s tremi ali štirimi delavci	0,25	0,275	0,30
Vodja kuhinje s petimi ali več delavci	0,35	0,375	0,4
Vodja kuhinje z več kot desetimi delavci	0,40	0,425	0,45
81.b
administrativni in finančno računovodski delavci	0,25	0,275	0,35
81.f
Pedagoško vodenje	0,20	0,30	0,60
82.b
Vodja finančno-računovodske službe	0,35	0,375	0,45
Vodja prehrane, vodja zdravstveno-higienskega režima	0,35	0,375	0,45

Tabela za izračun količnikov za plače po 80.g in 80.h

Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (po spremembah in dopolnitvah KP Ur.l. št. 51/98)

Delovna mesta	Okt. 1998 10%- država	Mar. 1999 5%-sami	Maj 1999 5%- država	Jan. 2000 3%- država	Jan. 2000 5%-sami	Jul. 2000 3%- država	Skupaj dodatk i	Končni količnik
REDNI PROFESOR
6. plačilni razred	0,82	0,55	0,58	0,36	0,63	0,39	3,33	13,53
5. plačilni razred	0,78	0,52	0,55	0,35	0,59	0,37	3,17	12,87
4. plačilni razred	0,74	0,50	0,52	0,33	0,56	0,36	3,00	12,20
3. plačilni razred	0,70	0,48	0,50	0,31	0,54	0,34	2,87	11,67
2. plačilni razred	0,67	0,45	0,48	0,30	0,52	0,32	2,74	11,14
1. plačilni razred	0,64	0,43	0,45	0,29	0,49	0,31	2,61	10,61
IZREDNI PROFESOR

6. plačilni razred	0,70	0,47	0,49	0,31	0,53	0,34	2,84	11,54
5. plačilni razred	0,66	0,45	0,47	0,30	0,51	0,32	2,71	11,01
4. plačilni razred	0,63	0,43	0,45	0,28	0,48	0,31	2,58	10,48
3. plačilni razred	0,60	0,41	0,43	0,27	0,46	0,29	2,45	9,95
2. plačilni razred	0,57	0,38	0,40	0,25	0,44	0,27	2,32	9,42
1. plačilni razred	0,54	0,36	0,38	0,24	0,41	0,26	2,19	8,89
DOCENT
6. plačilni razred	0,74	0,41	0,43	0,27	0,46	0,29	2,60	10,00
5. plačilni razred	0,70	0,39	0,40	0,25	0,44	0,28	2,46	9,46
4. plačilni razred	0,66	0,36	0,38	0,24	0,41	0,26	2,32	8,92
3. plačilni razred	0,63	0,35	0,36	0,23	0,39	0,25	2,21	8,51
2. plačilni razred	0,60	0,33	0,35	0,22	0,37	0,24	2,11	8,11
1. plačilni razred	0,57	0,31	0,33	0,21	0,36	0,22	2,00	7,70
VIŠJI PREDAVATELJ, ASISTENT Z DOKTORATOM
6. plačilni razred	0,74	0,35	0,36	0,23	0,39	0,25	2,33	8,53
5. plačilni razred	0,71	0,33	0,35	0,22	0,38	0,24	2,22	8,12
4. plačilni razred	0,67	0,31	0,33	0,21	0,36	0,22	2,10	7,70
3. plačilni razred	0,64	0,30	0,31	0,20	0,34	0,21	1,99	7,29
2. plačilni razred	0,61	0,29	0,30	0,19	0,32	0,20	1,92	7,02
1. plačilni razred	0,59	0,27	0,29	0,18	0,31	0,20	1,84	6,74
AM/AS
6. plačilni razred	0,67	0,31	0,33	0,21	0,35	0,22	2,08	7,63
5. plačilni razred	0,63	0,29	0,31	0,19	0,33	0,21	1,97	7,22
4. plačilni razred	0,61	0,28	0,30	0,19	0,32	0,20	1,90	6,95
3. plačilni razred	0,58	0,27	0,29	0,18	0,31	0,19	1,82	6,67
2. plačilni razred	0,56	0,26	0,27	0,17	0,30	0,19	1,75	6,40
1. plačilni razred	0,53	0,25	0,26	0,16	0,28	0,18	1,67	6,12
AV
6. plačilni razred	0,59	0,28	0,29	0,18	0,31	0,20	1,86	6,81
5. plačilni razred	0,57	0,27	0,28	0,18	0,30	0,19	1,78	6,53
4. plačilni razred	0,55	0,25	0,27	0,17	0,29	0,18	1,71	6,26
3. plačilni razred	0,52	0,24	0,26	0,16	0,28	0,17	1,63	5,98
2. plačilni razred	0,50	0,23	0,24	0,15	0,26	0,17	1,56	5,71
1. plačilni razred	0,48	0,22	0,24	0,15	0,25	0,16	1,50	5,50
UJ, LE, PREDAVATELJ
6. plačilni razred	0,62	0,29	0,31	0,19	0,33	0,21	1,95	7,15
5. plačilni razred	0,60	0,28	0,29	0,19	0,32	0,20	1,88	6,88
4. plačilni razred	0,58	0,27	0,28	0,18	0,31	0,19	1,80	6,80
3. plačilni razred	0,55	0,26	0,27	0,17	0,29	0,18	1,73	6,33
2. plačilni razred	0,53	0,25	0,26	0,16	0,28	0,18	1,65	6,05
1. plačilni razred	0,50	0,24	0,25	0,16	0,27	0,17	1,58	5,78
UT, UV
6. plačilni razred	0,58	0,27	0,29	0,18	0,31	0,19	1,82	6,67
5. plačilni razred	0,56	0,26	0,27	0,17	0,30	0,19	1,75	6,40

4. plačilni razred	0,53	0,25	0,26	0,16	0,28	0,18	1,67	6,12
3. plačilni razred	0,51	0,24	0,25	0,16	0,27	0,17	1,60	5,85
2. plačilni razred	0,49	0,23	0,24	0,15	0,26	0,16	1,52	5,57
1. plačilni razred	0,46	0,22	0,23	0,14	0,24	0,15	1,45	5,30
SODELAVEC
6. plačilni razred	0,55	0,25	0,27	0,17	0,29	0,18	1,71	6,26
5. plačilni razred	0,52	0,24	0,26	0,16	0,28	0,17	1,63	5,98
4. plačilni razred	0,50	0,23	0,24	0,15	0,26	0,17	1,56	5,71
3. plačilni razred	0,47	0,22	0,23	0,15	0,25	0,16	1,48	5,43
2. plačilni razred	0,45	0,21	0,22	0,14	0,24	0,15	1,41	5,16
1. plačilni razred	0,43	0,20	0,21	0,13	0,23	0,14	1,35	4,95

Naziv delovnega mesta	Dodatek po KP 80. e členu	Dodatek po KP 80. e členu	Dodatek po KP 80. h členu	Dodatek po KP 80. h členu	Dodatek po KP 80. h členu
	januar 2001 - država	december 2001 - država	januar 2001 - sami 5 %	december - sami 3 %	skupaj 2001 - sami
REDNI PROFESOR
6. plačilni razred	0,400	0,400	0,45	0,27	0,72
5. plačilni razred	0,400	0,400	0,43	0,26	0,69
4. plačilni razred	0,400	0,400	0,40	0,24	0,64
3. plačilni razred	0,400	0,400	0,38	0,23	0,61
2. plačilni razred	0,400	0,400	0,36	0,22	0,58
1. plačilni razred	0,400	0,400	0,34	0,20	0,54
IZREDNI PROFESOR
6. plačilni razred	0,400	0,400	0,38	0,23	0,61
5. plačilni razred	0,400	0,400	0,36	0,22	0,58
4. plačilni razred	0,400	0,400	0,34	0,20	0,54
3. plačilni razred	0,400	0,400	0,32	0,19	0,51
2. plačilni razred	0,400	0,400	0,30	0,18	0,48
1. plačilni razred	0,400	0,400	0,28	0,17	0,45
DOCENT
6. plačilni razred	0,400	0,400	0,32	0,19	0,51
5. plačilni razred	0,400	0,400	0,30	0,18	0,48
4. plačilni razred	0,400	0,400	0,28	0,17	0,45
3. plačilni razred	0,400	0,400	0,27	0,16	0,43
2. plačilni razred	0,400	0,400	0,25	0,15	0,40
1. plačilni razred	0,400	0,400	0,24	0,14	0,38
LEKTOR Z DOKTORATOM, VIŠJI PREDAVATELJ, ASISTENT S DOKTORATOM,

TABELA 2 - Dinamika izplačevanja dodatkov (Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, Ur. l. RS, št. 39/00 - 2. odstavek 25. člena)

BIBLIOTEKAR Z DOKTORATOM
6. plačilni razred	0,400	0,400	0,27	0,16	0,43
5. plačilni razred	0,400	0,400	0,25	0,15	0,40
4. plačilni razred	0,400	0,400	0,24	0,14	0,38
3. plačilni razred	0,400	0,400	0,22	0,13	0,35
2. plačilni razred	0,400	0,400	0,21	0,13	0,34
1. plačilni razred	0,400	0,400	0,20	0,12	0,32
ASISTENT Z MAGISTERIJEM, ASISTENT S SPECIALIZACIJO, LEKTOR Z MAGISTERIJEM, BIBLIOTEKAR Z MAGISTERIJEM
6. plačilni razred	0,175	0,175	0,24	0,14	0,38
5. plačilni razred	0,175	0,175	0,22	0,13	0,35
4. plačilni razred	0,175	0,175	0,21	0,13	0,34
3. plačilni razred	0,175	0,175	0,20	0,12	0,32
2. plačilni razred	0,175	0,175	0,19	0,11	0,30
1. plačilni razred	0,175	0,175	0,18	0,11	0,29
ASISTENT Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO
6. plačilni razred	0,100	0,100	0,21	0,13	0,34
5. plačilni razred	0,100	0,100	0,20	0,12	0,32
4. plačilni razred	0,100	0,100	0,19	0,11	0,30
3. plačilni razred	0,100	0,100	0,18	0,11	0,29
2. plačilni razred	0,100	0,100	0,17	0,10	0,27
1. plačilni razred	0,100	0,100	0,16	0,10	0,26
UČITELJ TUJEGA JEZIKA, LEKTOR, PREDAVATELJ, BIBLIOTEKAR
6. plačilni razred	0,150	0,150	0,22	0,13	0,35
5. plačilni razred	0,150	0,150	0,21	0,13	0,34
4. plačilni razred	0,150	0,150	0,20	0,12	0,32
3. plačilni razred	0,150	0,150	0,19	0,11	0,30
2. plačilni razred	0,150	0,150	0,18	0,11	0,29
1. plačilni razred	0,150	0,150	0,17	0,10	0,27
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE, UČITELJ VEŠČIN
6. plačilni razred	0,150	0,150	0,22	0,13	0,35
5. plačilni razred	0,150	0,150	0,21	0,13	0,34
4. plačilni razred	0,150	0,150	0,20	0,12	0,32
3. plačilni razred	0,150	0,150	0,19	0,11	0,30
2. plačilni razred	0,150	0,150	0,18	0,11	0,29
1. plačilni razred	0,150	0,150	0,17	0,10	0,27
SODELAVEC
6. plačilni razred			0,21	0,13	0,34
5. plačilni razred			0,20	0,12	0,32
4. plačilni razred			0,19	0,11	0,30
3. plačilni razred			0,18	0,11	0,29
2. plačilni razred			0,17	0,10	0,27

1. plačilni razred 0,16 0,10 0,26

TABELA 2 - DINAMIKA IZPLAČEVANJA DODATKOV (dodatki se

seštevajo)

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost in izobraževanja RS, Uradni list RS, št. 56/01

NAZIV DELOVNEGA MESTA	Dodatek po KP po 80.e členu Stanje - januar 2001	Dodatek po KP 80.e členu November 2001 -- država	Dodatek po KP po 80.e členu December 2001 - država	Dodatek po KP po 80.e členu Stanje - december 2001
Redni profesor	1,60	0,15	0,55	2,30
Izredni profesor	1,50	0,15	0,55	2,20
Docent	1,40	0,15	0,55	2,10
Lektor z doktoratom, višji predavatelj, asistent z doktoratom, bibliotekar z doktoratom	1,30	0,15	0,55	2,00
Asistent s specializacijo oz. magisterijem, lektor z magisterijem, bibliotekar s specializacijo ali magisterijem	1,025	0,075	0,25	1,35
Predavatelj tujega jezika, lektor, učitelj praktičnega pouka, učitelj veščin, bibliotekar	0,95	0,075	0,225	1,25
Asistent z visokošolsko izobrazbo	0,85	0,075	0,175	1,10