RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Pošta Slovenije d.o.o. Nabava in nepremičnine Slomškov trg 10
2500 MARIBOR
T: (00) 000 0000
RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Predmet:
Oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo
Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava
Številka javnega naročila 0026/2020/0026/JNB/6
Pošta Slovenije d.o.o.
Okrožno sodišče v Mariboru. Matična številka družbe: 5881447000. Šifra dejavnosti: 53.100. Predsednik nadz. sveta: Xxxxxx Xxxxxxxx. Osnovni kapital 121.472.482 €. TRR: XX00 0000 0000 0000 000. TRR: XX00 0000 0000 0000 000. TRR: XX00 0000 0000 0000 000.
Id. številka: SI25028022
POVABILO K ODDAJI PONUDBE
Na podlagi Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), Pošta Slovenije d. o. o. Slomškov trg 10, Maribor, vabi ponudnike k predložitvi pisne ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo na osnovi javnega naročila po postopku s pogajanji z objavo za »Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava «.
Ponudniki morajo prijave (v 2. fazi pa ponudbe) predložiti v informacijski sistem e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu s točko 3 dokumenta Navodila za uporabo informacijskega sistema za uporabo funkcionalnosti elektronske oddaje ponudb e-JN: PONUDNIKI (v nadaljevanju: Navodila za uporabo e-JN), ki je del te razpisne dokumentacije in objavljen na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx.
Ponudnik se mora pred oddajo prijave registrirati na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx, v skladu z Navodili za uporabo e-JN. Če je ponudnik že registriran v informacijski sistem e-JN, se v aplikacijo prijavi na istem naslovu.
Uporabnik ponudnika, ki je v informacijskem sistemu e-JN pooblaščen za oddajanje ponudb, prijavo/ponudbo odda s klikom na gumb »Oddaj«. Informacijski sistem e-JN ob oddaji prijav/ponudb zabeleži identiteto uporabnika in čas oddaje prijave/ponudbe. Uporabnik z dejanjem oddaje prijave/ponudbe izkaže in izjavi voljo v imenu ponudnika oddati zavezujočo ponudbo (18. člen Obligacijskega zakonika1). Z oddajo ponudbe je le-ta zavezujoča za čas, naveden v ponudbi, razen če jo uporabnik ponudnika umakne ali spremeni pred potekom roka za oddajo ponudb.
Prijava se šteje za pravočasno oddano, če jo naročnik prejme preko sistema e-JN xxxxx://xxx.xxx.xx najkasneje do 27.1.2021 do 12:00 ure. Za oddano prijavo se šteje prijava, ki je v informacijskem sistemu e-JN označena s statusom »ODDANO«.
Ponudnik lahko do roka za oddajo prijav ( v 2. fazi ponudb) svojo prijavo oziroma ponudbo umakne ali spremeni. Če ponudnik v informacijskem sistemu e-JN svojo ponudbo umakne, se šteje, da ponudba ni bila oddana in je naročnik v sistemu e-JN tudi ne bo videl. Če ponudnik svojo ponudbo v informacijskem sistemu e-JN spremeni, je naročniku v tem sistemu odprta zadnja oddana ponudba.
Po preteku roka za predložitev prijav/ponudb le-te ne bo več mogoče oddati.
Dostop do povezave za oddajo elektronske prijave/ponudbe v tem postopku javnega naročila je na povezavi: xxxxx://xxx.xxxxx.xx.
INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB
Naročnik bo ponudnike, ki bodo predložili dopustne prijave, pisno pozval k predložitvi ponudbe (predvidoma v roku 5 delovnih dni). V povabilu k oddaji ponudbe bo naročnik zapisal natančen datum in uro oddaje ponudb (rok za oddajo ponudb bo predvidoma 5 delovnih dni od poziva k oddaji ponudbe), v povabilu k pogajanjem pa izhodišče in protokol pogajanj.
Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx.
1 Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631)
Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do pdf dokumenta, ki ga ponudnik naloži v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.
Kontaktna oseba naročnika: Xxxxxx Xxxxxx, tel. 02/000 0000, xxxxxx.xxxxxx@xxxxx.xx
S spoštovanjem,
xxx. Xxxxx Xxxxxxx |
vodja Xxxxxxx Xxxxxx |
1 SPLOŠNE DOLOČBE NAROČILA
1.1 Način izvajanja naročila
Naročnik oddaja naročilo »Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava « kot celoto Ponudnik mora ponuditi vse razpisane vrste blaga/storitev (delne ponudbe niso dovoljene).
Postopek bo potekal v dveh fazah. Naročnik bo v prvi fazi po prejemu prijav na podlagi analize prijav za sodelovanje priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo izpolnjevali pogoje javnega naročila in jih povabil k oddaji ponudbe (Ponudbeni predračun-cene).
V drugi fazi bodo s sposobnimi ponudniki izvedena pogajanja – en ali več krogov. Način in vsebino pogajanj bo naročnik opredelil v povabilu k oddaji ponudb kandidatom, ki jim je priznal sposobnost.
Po izvedenih pogajanjih bo naročnik ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Naročnik bo po izvedbi postopka javnega naročanja sklenil pogodbo z enim izvajalcem, to je s prvo uvrščenim ponudnikom v skladu z merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji.
1.2 Komunikacija z naročnikom
Ponudniki lahko komunicirajo z naročnikom samo pisno. Kontaktna oseba je navedena v povabilu za oddajo ponudbe.
1.3 Jezik
Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku in angleškem jeziku. Ponudnik lahko uporabi v drugem tujem jeziku že uveljavljene tehnične izraze, vendar le v tehničnem delu ponudbe.
Potrdila o kakovosti in certifikati so lahko predloženi tudi v tujem jeziku. Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko od ponudnika zahteva, da le-to stori na lastne stroške, ter mu za to določi ustrezen rok. Za presojo spornih vprašanj, se vedno uporablja ponudba v slovenskem jeziku in del ponudbe v overjenem prevodu v slovenski jezik.
1.4 Ponudba, ki jo predloži skupina izvajalcev
V primeru, da skupina gospodarskih subjektov predloži skupno ponudbo, mora ta skupina v primeru, da bodo izbrani na javnem razpisu predložiti še pravni akt o skupni izvedbi naročila. Pravni akt o skupni izvedbi naročila mora natančno opredeliti naloge in odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. Pravne osebe naj navedejo imena oseb, ki bodo odgovorne za izvedbo predmetnega naročila.
1.5 Podizvajalci
Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje.
Ponudnik, kateremu je bilo oddano naročilo v celoti odgovarja naročniku za izvedbo prejetega naročila, ne glede na to, s koliko podizvajalci sodeluje.
Če bo ponudnik izvajal javno naročilo s podizvajalci, mora v skladu s 94. členom ZJN-3 v ponudbi:
• navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje,
• kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev,
• izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN-3 ter
• priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva.
Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila naročnika obvestiti o morebitnih spremembah informacij iz prejšnjega odstavka in poslati informacije o novih podizvajalcih, ki jih namerava naknadno vključiti v izvajanje naročila,in sicer najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente iz druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka.
1.6 Variantne ponudbe
Variantne ponudbe niso dovoljene. Ponudnik lahko predloži samo eno ponudbo. Ponudnik, ki predloži več kot eno ponudbo bo izločen iz postopka.
1.7 Dopolnitve, spremembe in pojasnila razpisne dokumentacije
V skladu z določili 67. člene ZJN-3 dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik objavi na portalu javnih naročil ali prek njega. Kot del te dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja.
Po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji.
1.8 Dopustne dopolnitve, pojasnila in popravek ponudbe, računske napake
Če se ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih predložijo ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko ponudniki v roku, ki ga določi naročnik, predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo. Komunikacija med naročnikom in ponudnikom bo potekala preko sistema e-JN (elektronsko javno naročanje). Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.
Ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
• svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
• tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
• tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Naročnik bo ob pisnem soglasju ponudnika popravil računske napake. Pri tem se količina in cena na enoto brez DDV ne smeta spreminjati. Če se pri pregledu in ocenjevanju ponudb ugotovi, da je prišlo do računske napake zaradi nepravilne vnaprej določene matematične operacije s strani
xxxxxxxxx, bo naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravil računsko napako tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, izračunal vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije.
Naročnik bo ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravil v pravilno.
V primeru izvedbe pogajanj bo naročnik morebitne računske napake ugotavljal v zadnje predloženi ponudbi.
1.9 Stroški ponudbe
Ponudnik nosi vse stroške, povezane s pripravo in predložitvijo ponudbe.
1.10 Plačilni pogoji
Rok plačila je 30 dni po prejemu računa. Na računu mora biti označen sklic na pogodbo, in sicer po naslednjih mejnikih:
• 10 % avans od implementacijske predračunske vrednosti po pozivu s strani naročnika, da
ponudnik prične z izvedbo (kick-off) in sicer v roku 30 dni od prejema računa (pri tem ni vključena pogodbena vrednost vzdrževanja in opcijski del);
• 40 % implementacijske predračunske vrednosti po izvedenih GOI delih in izvedeni
primopredaji GOI del, dobavi vseh komponent naprave, montaže vseh naprav in poskusnem zagonu, in sicer v roku 30 dni od prejema računa;
• 15 % implementacijske predračunske vrednosti se plača po uspešno izvedeni primopredaji
(SAT test) in izvedenem IVD pregledu vseh naprav, ki mora biti zagotovljen s strani dobavitelja, in sicer v roku 30 dni od prejema računa;
• 35 % implementacijske predračunske vrednosti se plača po uspešno zaključenem 3
mesečnem poskusnem delovanju naprav z rednimi pošiljkami, in sicer v roku 30 dni od prejema računa.
• Opcijski del ponudbe se v celoti plača ob predaji zahtevane programske opreme, po
uspešno zaključenem 3 mesečnem poskusnem delovanju naprav z rednimi pošiljkami, in sicer v roku 30 dni od prejema računa.
V obdobju po uspešno izvedenem SAT testu bo naročnik v obdobju 5 let po izteku garancijskega obdobja, po vzdrževalni pogodbi naročal nadomestne dele in storitve sukcesivno ter plačeval posamezno dobavo ali storitev v roku 30 dni od prejema računa.
Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga možnost predčasnega plačila z uvedbo cassa skonta, višina katerega pa se bo določila naknadno skladno z izvedbo pogajanj.
V kolikor podizvajalec na način določen v 94. členu ZJN-3 zahteva neposredno plačilo mora:
• glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu,
• podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika,
• glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil.
Naročnik bo od glavnega izvajalca v primeru, da neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila.
Računi se izstavijo in pošljejo na naslov družbe, in sicer: Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor najkasneje do 15. v mesecu za izvedeno dobavo v preteklem mesecu ali se pošljejo preko aplikacije Poštar, kjer se mora izvajalec predhodno registrirati.
1.11 Cena
Cena mora biti fiksna, izražena v evrih (€), brez davka na dodano vrednost (DDV). Vsi stroški morajo biti vračunani v ceno. Davek na dodano vrednost mora biti prikazan posebej, v skladu z obrazcem ponudbenega predračuna. Cene v ponudbi morajo pokrivati vse stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila.
Če bodo v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene v skladu z določilom 86. člena ZJN-3, bo naročnik pred zavrnitvijo take ponudbe zahteval pisno podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere bo menil, da so merodajne in jih bo, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveril.
Cena mora vsebovati vse stroške na projektu in se določi za vse posamezne pozicije ponudbe. Cena v investicijskem delu ponudbe mora zajemati naslednje:
• izdelava projektov tehnologije in GOID;
• izdelava, dobava oz. transport, montaža in zagon komponent usmerjevalnika za usmerjanje pošiljk;
• izobraževanje vzdrževalcev in posluževalcev naprave;
• informacijska tehnologija in HW, potrebna za podporo delovanju;
• kovinska konstrukcija za namestitev naprav;
• druge oziroma specifične naprave (npr. kompresorji za stisnjen zrak v okviru naprav ipd.);
• ustrezno GOID ureditev obstoječih prostorov za potrebe novih naprav;
• pridobivanje gradbenega dovoljenja, v kolikor bo potrebno;
• demontaža odvoz in reciklaža morebitnih obstoječih naprav;
• zaščita občutljivih delov naprave (elektro in komunikacijski regali in omarice, računalniki, monitorji) pred fizičnimi poškodbami;
• minimalna zaloga rezervnih delov v vrednosti 50.000 EUR. Omenjeno minimalno zalogo nadomestnih delov uskladita naročnik in dobavitelj po podpisu pogodbe. Minimalno zalogo rezervnih delov dobavitelj dostavi najkasneje pred začetkom SAT testa.
V okviru navedenih pozicij mora ponudnik vključiti vse stroške storitev in blaga. Naročnik ne bo dovoljeval nobenih dodatnih stroškov.
Cena vzdrževanja
Ponudnik mora navesti cene vzdrževanja v času garancijskega obdobja in še 5 let od poteka garancijskega obdobja (vsako postavko lahko podrobneje opredeli sam ponudnik).
Vzdrževalna pogodba je sestavni del javnega naročila. Izbrani ponudnik mora navesti ceno, način izvajanja vzdrževanja programske in strojne opreme ter natančno specificirati kaj posamezno vzdrževanje zajema v času garancijskega obdobja in še nadaljnjih pet let obratovanja (po preteku garancijskega obdobja).
Zahteva se vzdrževanje s strani serviserja, ki je registriran v Sloveniji. Pri tem mora ponudnik navesti cene delovnih ur serviserjev pri morebitnih intervencijskih servisnih posegih, in sicer ločeno za serviserje dobavitelja (serviserji iz tujine) in ločeno za serviserje izvajalca, ki je lociran na območju države Slovenije (serviser iz Slovenije) v kolikor dobavitelj ni iz Slovenije. Servisiranje s strani serviserjev dobavitelja, lociranega izven Slovenije se izvede izjemoma, ko serviserji podizvajalca ne bodo v stanju odpraviti napako.
Izvajalec mora najkasneje do pričetka montaže navesti možne izvajalce servisiranja naprav, ki so dovolj usposobljeni za pomoč naročniku po potrebi (po ustrezni vzdrževalni pogodbi). Ali so to samo delavci izvajalca, pooblaščeno podjetje ali več podjetij (v Sloveniji in tujini), ki bodo lahko konkurirala v prihodnosti (po preteku 5 let) na razpise za izvajanje preventivnega vzdrževanja (razpisi se izvajajo praviloma vsaki dve leti).
Periodični preventivni pregledi
Izvajalec na lastne stroške naroči prvi ali periodični pregled delovne opreme z izdelavo zapisnika in potrdili o ustreznosti ter meritvami zaščite pred električnim udarom (ozemljitev), v skladu z zahtevami in predpisi:
• 5. in 15. člen Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11);
• 4. člen Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 101/104 in naslednji).
Že omenjeno potrdilo je eden izmed pogojev za prevzem LISM naprave s strani naročnika.
Preventivni pregled se izvaja tako dolgo dokler niso pregledane vse komponente. Pri tem izvajalec vodi protokole vzdrževanja posameznih sklopov, ki jih preda naročniku. Izvajalec ponudi preventivne preglede po sklopih (mehanski del, krmilni del, programska oprema ipd.) ter navede natančno koliko delovnih ur je predvidel za posamezne aktivnosti. Ponudnik ponudi periodične preventivne obiske za čas garancijskega obdobja (brezplačno) ter obdobje 5 letnega vzdrževanja (po garancijskem obdobju), ki se izvedejo v skladu z dogovorom z naročnikom. Pri tem navede natančne aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru preventivnega obiska. Periodo preventivnih obiskov (npr. 1x letno, na vsaki 2 leti 1x ipd.) navede ponudnik in navedeno preventivno vzdrževanje (inšpekcijski pregled) zaračuna kot enkratni znesek po opravljenem pregledu.
'Hotline' – podpora na daljavo
Telefonska podpora in diagnoza na daljavo se predvidoma izvaja od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00 uro (krmiljenje transportne tehnike, usmerjevalnik, mehanika, informacijska tehnologija (IT)). Izvajalec se pri tem obvezno odzove najkasneje v štirih (4) urah po prejetem naročilu (telefonskem klicu ali elektronskem sporočilu) za telefonsko podporo in diagnozo na daljavo v okviru delovnega časa. Omenjena storitev zajema pripravljenost na klic – »stand by«, telefonsko svetovanje, odpravljanje napak »on line« oziroma na daljavo, ipd. Ponudnik navede natančno koliko delovnih ur je predvidel za posamezne aktivnosti v okviru telefonske podpore in diagnoze na daljavo.
Pripravljenost na klic (storitev 'hotline') se obračunava kvartalno (pavšal pripravljenosti na klic se razdeli na 4 enake dele, kar predstavlja osnovo za plačilo kvartalnega pavšala za posamezno leto).
Cenik vzdrževanja (delo)
Nujno oziroma intervencijsko vzdrževanje se bo obračunalo na podlagi dejanskih stroškov po ceniku ponudnika, ki bo priložen pogodbi. Ponudnik priloži veljavni cenik za izvajalce intervencijskega vzdrževanja, in sicer za izvajalce iz Slovenije (zahteva se izvajanje vzdrževanja s strani lokalnega vzdrževalnega podjetja) in za morebitne izvajalce iz tujine v okviru rednega delovnega časa (6.00-23.00 ure) in za nočno delo (23.00 do 6.00). Pri tem ponudnik navede tudi vrednost delovne ure v primeru dela preko 8 urnega rednega delovnika ter cene delovnih ur med vikendi in prazniki. Cena delovne ure mora zajemati vse stroške (dnevnice, ipd.) razen potnih stroškov, ki se obračunajo posebej, po predvidenih oziroma ocenjenih stroških (od sedeža izvajalca do PLC Ljubljana in nazaj za domačega izvajalca in ločeno za izvajalca iz tujine).
Če bo naročilo za nujno oziroma intervencijsko popravilo sporočeno do 12.00 ure, mora izvajalec začeti s popravilom najpozneje naslednjega delovnega dne do 12.00 ure. Če bo naročilo za popravilo sporočeno po 12.00 uri, se šteje, kot, da je bilo popravilo naročeno do vključno 8.00 ure naslednji delovni dan. Sobote, nedelje in državni prazniki (naročnika in izvajalca) se ne upoštevajo
v odzivnem času. Čase prejetja naročila in začetka popravila skupaj zabeležita naročnik in izvajalec. Izvajalec mora podati tudi redni delovni čas. Vzdrževalna dela mora izvajalec opraviti v skladu z dogovorom z naročnikom. Izvajalec mora zabeležiti vsa opravljena dela in zamenjane nadomestne dele v delovni nalog. Za vsako naročilo mora izvajalec sestaviti posebno poročilo, ki ga potrdi naročnik. Omenjenemu poročilu se priložijo protokoli vzdrževanja.
Informacijska programska in strojna oprema:
• Brezplačne nadgradnje informacijskega sistema morajo biti zagotovljene vsaj za obdobje 10 let od uspešno opravljenega SAT testa.
• Informacijski sistem usmerjevalnika se bo posodabljal oziroma prilagajal vzporedno z informacijskim sistemom Pošte Slovenije.
• Programska oprema na usmerjevalniku mora biti ustrezno usklajena z IT standardi Pošte Slovenije (IT standardi Pošte Slovenije so priloženi).
• V okviru projektne organizacije se naročnik in izvajalec dogovorita glede odprtosti IT sistema naprav za morebitno povezovanje z drugimi IT sistemi Pošte Slovenije (npr. odlaganje podatkov na FTP strežnike, web servis, ipd.)
Cenik rezervnih delov
Ponudnik priloži tudi veljavni cenik vseh nadomestnih delov za ponujene naprave (priloži na elektronskem mediju). Pri tem cenik razdeli na dva dela, in sicer na nadomestne dele, ki so podvrženi večji obrabi oziroma se pogosteje menjavajo (kot npr. potrošni material, ipd.) pri rednem obratovanju ter na preostale nadomestne dele. Nadomestni deli v ceniku morajo imeti kataloške številke.
Izvajalec daje garancijo za storitev in vsak na novo vgrajen ali dobavljen rezervni del od trenutka dobave:
• za opravljena vzdrževalna dela najmanj 6 mesecev od trenutka izvedenih storitev;
• za vgrajene ali dobavljene nove rezervne dele, najmanj 12 mesecev od dobave;
• za vgrajene ali dobavljene popravljene rezervne dele najmanj 6 mesecev od dobave.
1.12 Merila
Naročnik bo z merili, opisanimi v nadaljevanju, ugotavljal ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Izbran bo tisti ponudnik, ki bo na osnovi meril dosegel največje število točk. Največje možno skupno število doseženih točk je 100.
M1: Cena blaga in storitev (v maksimalni vrednosti petinsedemdeset (75) točk)
Ponudba z najnižjo ceno oziroma skupno vrednostjo (naprave, dobava, transport, montaža, demontaža, izobraževanje, ipd.) prejme najvišje število točk. Ostale ponudbe dobijo sorazmerno nižji delež točk. Minimalni komplet rezervnih delov v vrednosti 50.000 EUR se šteje v tej postavki.
Formula:
najcenejša ponujena cena
Število točk na segmentu ponujene cene = 75 točk X --------------------------------
ponujena cena te ponudbe
M2: Tehnična rešitev (v maksimalni vrednosti deset (10) točk)
Ponudnik se zavezuje, da bo (ob testiranju priloženega 'Test deck-a' za azijske pošiljke) na SAT testu dosegel najmanj 90% rezultat bralnosti sistema, pri čemer bo na tem segmentu meril prejel nič (0) točk.
Ponudnik se lahko zaveže k boljši bralnosti, pri čemer za vsak dodaten odstotek povečane bralnosti nad minimalnimi zahtevami, ponudnik prejme eno (1) točko.
Ponudnik se zavezuje, da bo (ob testiranju priloženega 'Test deck-a' pošiljk iz notranjega prometa na SAT testu dosegel najmanj 95 % rezultat bralnosti sistema, pri čemer bo na tem segmentu meril prejel 0 točk.
Ponudnik se lahko zaveže k boljši bralnosti, pri čemer za vsak dodaten odstotek povečane bralnosti nad minimalnimi zahtevami, ponudnik prejme eno (1) točko.
Na tem segmentu meril (M2) lahko ponudnik tako prejme največ deset (10) točk. Dodatne točke ponujenega % bralnosti iz obeh zgoraj navedenih SAT testov se seštevajo.
Primer: Če ponudnik ponudi 92% rezultat bralnosti za pošiljke iz azijskih trgov in 96 % rezultat bralnosti za pošiljke iz notranjega prometa, potem na merilu M2 prejme tri (3) točke.
M3: Garancijsko obdobje (v maksimalni vrednosti deset (10) točk)
Ponudba v segmentu garancijskega obdobja mora biti izražena v mesecih. Pri tem ponudba z minimalno zahtevanim garancijskim obdobjem prejme nič (0) točk.
Za podaljšanje garancijskega obdobja nad šestintrideset (36) mesecev se šteje vsako podaljšanje garancijske dobe za šest (6) mesecev, pri čemer ponudnik za vsakih dodatnih šest (6) mesecev podaljšanja prejme dve (2) točki. Maksimalno skupno garancijsko obdobje, ki ga lahko ponudnik poda in zanj prejme deset (10) točk, je tako šestinšestdeset (66) mesecev (osnovnih šestintrideset
(36) mesecev + pet (5) mesecev x šest (6) mesecev).
M4: Vzdrževanje naprav (v maksimalni vrednosti pet (5) točk)
Vzdrževanje, ki mora vključevati naslednje segmente:
• Strošek periodičnega preventivnega vzdrževanja;
• Xxxxxxx telefonske podpore in diagnoze na daljavo;
• Cena skupne povprečne redne delovne ure serviserja iz Slovenije in tujine;
• Pavšalni znesek potnih stroškov iz Slovenije in tujine (sedež izvajalca SI - PLJC LJC - sedež izvajalca SI ter sedež izvajalca tujina – PLC LJ – sedež izvajalca tujina).
Ponudba z najnižjo skupno ceno (seštevek zgoraj navedenih postavk) oziroma skupno vrednostjo vzdrževanja prejme najvišje število točk. Ostale ponudbe prejmejo sorazmerno nižji delež točk.
Formula:
najcenejša ponujena cena Število točk na segmentu vzdrževanja = 5 točk X --------------------------------
ponujena cena te ponudbe
1.13 Pogodba
Ponudnik izpolni vzorec pogodbe, ga podpiše in skeniranega predloži k ponudbi, saj s tem potrdi, da se strinja z vzorcem pogodbe.
Izbrani ponudnik bo prejel v podpis pogodbo katere vsebina bo enaka vzorcu pogodbe. Dopolnjena bo le s podatki iz ponudbe. Naročnik izbranemu ponudniku ne bo dovolil spreminjanja
pogodbenih določil. Če ponudnik ne bo v 8 dneh vrnil podpisane pogodbe, se šteje, da je odstopil od ponudbe. Naročnik bo odstop od ponudbe štel kot negativno referenco v naslednjih treh letih, ne glede na razloge za odstop od ponudbe. Naročnik bo posebej obračunal škodo, ki jo je imel zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani izbranega ponudnika oz. odstopa od pogodbe.
V skladu z določilom 95. člena ZJN-3 se pogodba o izvedbi naročila lahko spremeni v primeru:
• spremembe ne glede na vrednost, ki so predvidene v dokumentaciji (npr. indeks rasti cen, …),
• dodatnih gradenj ali storitev,
• okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti,
• če izvajalca zamenja nov izvajalec,
• če sprememba ne glede na vrednost ni bistvena.
1.14 Varstvo podatkov
Naročnik bo vse podatke varoval skladno z določbami zakonov, ki urejata javno naročanje. Naročnik bo zagotovil, da bodo vsi podatki, ki jih bo ponudnik skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, označil kot zaupne, obravnavani kot poslovna skrivnost. Naročnik bo v skladu z določili 35. člena ZJN-3 štel za poslovno skrivnost zgolj s strani ponudnika označene podatke.
Imena ponudnikov in predložene ponudbe so do roka, določenega za odpiranje ponudb, poslovna skrivnost.
1.15 Ustavitev postopka
Naročnik lahko skladno z zakonodajo kadarkoli ustavi postopek.
Naročnik lahko zavrne vse ponudbe. O zavrnitvi vseh ponudb bodo ponudniki obveščeni.
Naročnik ne odgovarja za škodo, ki bi utegnila nastati ponudnikom zaradi ustavitve postopka, zavrnitvijo vseh ponudb ali izbranemu ponudniku zaradi nesklenitve pogodbe.
1.16 Prenehanje pogodbene obveznosti
Naročnik si pridružuje pravico odpovedati pogodbo dobavitelju, ki bo kršil določila pogodbe. Takemu dobavitelju bo naročnik onemogočil sodelovanje na ostalih javnih razpisih naročnika v naslednjih treh letih.
Med veljavnostjo pogodbe lahko naročnik odstopi od pogodbe v skladu z določili 96. člena ZJN-3.
1.17 Revizija postopka
Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem in sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda.
Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Zahtevek za revizijo se lahko vloži z elektronskimi sredstvi, če naročnik razpolaga z informacijskim sistemom za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti zahtevek za revizijo podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim z kvalificiranim
potrdilom. Vlagatelj mora kopijo zahtevka za revizijo hkrati posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance. O vloženem zahtevku za revizijo mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema tega zahtevka obvestiti ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo.
Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo navesti ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, ime naročnika, oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, predmet javnega naročila, očitane kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, navedbo ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada, potrdilo o plačilu takse.
Vlagatelj zahtevka za revizijo mora ob vložitvi zahtevka plačati na ustrezen račun pri ministrstvu, pristojnem za finance, takso, ki znaša 4.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo.
Številka transakcijskega računa je: št. 01100-1000358802.
Pri vplačilu takse mora biti vedno naveden sklic na številko odobritve po modelu 11.
1. model 11
2. P1: šifra proračunskega porabnika (16110 - Ministrstvo za finance -štirimestna številka plus kontrolna številka)
3. P2: številka podkonta s kontrolno številko (7111290)
4. P3: Uporabi se zaporedna številka objave na enotnem informacijskem portalu oz. referenčna številka računa ali drugega dokumenta iz dokumentacije javnega naročila (6 mest + 2 mesti za leto) Med P1 in P2 ter med P2 in P3 se obvezno piše vezaj.
1.18 Zavarovanja-bančne garancije
(v nadaljnjem besedilu veljajo vsa določila za bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje)
Bančna garancija za plačilo avansa
Izvajalec je dolžan predložiti naročniku originalno bančno garancijo v višini prejetega avansa (10% implementacijske predračunske vrednosti), in sicer po podpisu te pogodbe in najkasneje do plačila avansa. Bančna garancija mora veljati najmanj do dobave komponent naprave na mesto montaže naprave.
Naročnik lahko unovči bančno garancijo za plačilo avansa, če dobavitelj ne izvede naročila v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in okvirnega sporazuma.
Z garancijo (originalen dokument) se banka nepreklicno in brezpogojno obvezuje, da bo na naročnikov prvi pisni poziv in ne glede na kakršen koli ugovor izvajalca naročniku izplačala znesek v višini prejetega avansa (10% implementacijske predračunske vrednosti), če izvajalec v roku veljavnosti garancije ne izvede naročila v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in okvirnega sporazuma.
Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
Originalno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti bo izbrani ponudnik, ne glede na vrednost ponudbe, predložil najkasneje v desetih dneh po pozivu za pričetek izvajanja pogodbenih aktivnosti, in sicer v višini 10% implementacijske predračunske vrednosti.
Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati še 30 dni po preteku veljavnosti pogodbe.
Naročnik bo unovčil bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti:
- če se bo izkazalo, da naročilo ni izvedeno v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije in pogodbe;
- če izvajalec po zaključku del v določenem roku ne bo predložil bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi.
Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti služi tudi za poplačilo potrjenih obveznosti ponudnika do podizvajalcev.
Če dobavitelj v dogovorjenem roku napak ne odpravi, jih na račun in stroške izvajalca lahko odpravi naročnik. Za pokritje teh stroškov lahko naročnik unovči bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če jo skladno s pogodbenimi določili še ima.
Bančna garancija mora vsebovati določilo iz katerega jasno izhaja, da za bančno garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP) revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758.
Bančna garancija za odpravo napak v garancijski dobi
Originalno bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi bo izbrani ponudnik predložil, ne glede na vrednost ponudbe. S to garancijo (originalni dokument) se banka nepreklicno in brezpogojno obvezuje, da bo na naročnikov prvi pisni poziv in ne glede na kakršenkoli ugovor ponudnika, izplačala znesek v višini 5% implementacijske predračunske vrednosti, če izvajalec v garancijskem roku oz. v roku veljavnosti garancije, ne bo izpolnil svoje obveznosti, ki izhaja iz naslova garancijske obveznosti. Bančna garancija za odpravo napak v garancijski dobi mora veljati še 30 dni po preteku garancijske dobe.
Bančna garancija mora vsebovati določilo iz katerega jasno izhaja, da za bančno garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP) revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758.
2 POGOJI ZA UDELEŽBO
Ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale (izkazovale) vseh v nadaljevanju opisanih pogojev bodo štete kot nedopustne ponudbe in bodo izločene iz postopka. Za izpolnjevanje pogojev v tej fazi ponudnik predloži ZGOLJ (za izpolnjevanje pogojev P 1 do P 8) izpolnjen obrazec ESPD za to javno naročilo (v primeru partnerskih ponudb se predloži ESPD obrazec za vsakega partnerja posebej, prav tako se predloži obrazec ESPD za vsakega prijavljenega podizvajalca).
Gospodarski subjekt naročnikov obrazec ESPD (datoteka XML) uvozi na spletni strani Portala javnih naročil/ESPD: xxxx://xxx.xxxxxxxxxx.xx/_XXXX/ in v njega neposredno vnese zahtevane podatke.
Izpolnjen in podpisan ESPD mora biti v ponudbi priložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudniki v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci).
Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži svoj ESPD v razdelek »ESPD – ponudnik«, ESPD ostalih sodelujočih pa naloži v razdelek »ESPD – ostali sodelujoči«. Ponudnik, ki v sistemu e-JN oddaja ponudbo, naloži elektronsko podpisan ESPD v xml. obliki ali nepodpisan ESPD v xml. obliki, pri čemer se v slednjem primeru v skladu Splošnimi pogoji uporabe informacijskega sistema e-JN šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan.
Za ostale sodelujoče ponudnik v razdelek »ESPD – ostali sodelujoči« priloži podpisane ESPD v pdf. obliki, ali v elektronski obliki podpisan xml.
Naročnik bo pred priznanjem sposobnosti posameznega ponudnika le-tega pozval k predložitvi dokazil za izpolnjevanje posameznega pogoja z dokumenti in listinami, kot so naštete za
dokazovanje posameznega pogoja ali so predvidene že v ZJN-3, oziroma podatke iz uradnih evidenc sam preveril v informacijskem sistemu e-Dosje oz. uradnih evidencah, v kolikor bo to mogoče. Po potrebi lahko naročnik v ta namen od ponudnikov zahteva predložitev ustreznih pooblastil za dostop do uradnih evidenc.
Za dokazovanje pogojev iz 75. in 76 člena ZJN-3 mora ponudnik predložiti:
P 1 Nekaznovanost – naročnik bo izločil iz postopka javnega naročanja ponudnika/kandidata, če je bil le-ta ali oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega ponudnika ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, izrečena, pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku RS in našteta v 1. odstavku 75. člena ZJN-3, če od datuma izreka pravnomočne sodbe za kaznivo dejanje še ni preteklo pet let (razen če ni obdobje določila že sodba).
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev; v primeru da ponudnik nastopa s podizvajalci morajo pogoj izpolniti tudi podizvajalci.
Dokazilo:
Ponudnik predloži ustrezno izpolnjen obrazec ESPD (poglavje A: Razlogi, povezani s kazenskimi obsodbami).
Naročnik naproša ponudnike, da v 1. fazi predložijo tudi izpolnjena soglasja, na podlagi katerih bo naročnik lahko pridobil ustrezna potrdila o nekaznovanju. Tuji ponudniki, ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, naj predložijo dokazila, da niso storili navedenih kaznivih dejanj.
P 2 Ponudnik na dan roka za oddajo ponudb ni uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 75. člena ZJN-3. Naročnik bo iz postopka izločil ponudbo ponudnika, če je na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb, uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami.
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev; v primeru da ponudnik nastopa s podizvajalci morajo pogoj izpolniti tudi podizvajalci.
Dokazilo:
Ponudnik predloži ustrezno izpolnjen obrazec ESPD (poglavje D: Nacionalni razlogi za izključitev).
P 3 Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti: ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak partner v obsegu posla, za katerega je predviden.
Dokazilo:
Ponudnik predloži ustrezno izpolnjen obrazec ESPD (poglavje Xxx XX: Pogoji za sodelovanje, A: Ustreznost).
P 4 Naročnik bo iz postopka javnega naročanja izločil ponudnika, če:
• se je nad gospodarskim subjektom začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja ali
• postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, če njegova sredstva ali poslovanje upravlja upravitelj ali sodišče, ali
• če so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene, ali
• če se je v skladu s predpisi druge države nad njim začel postopek ali je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami.
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev. Dokazilo:
Ponudnik predloži ustrezno izpolnjen obrazec ESPD (poglavje C: Razlogi, povezani z
insolventnostjo, nasprotjem interesov ali kršitvijo poklicnih pravil).
P 5 Ponudnik v zadnjih šestih mesecih poslovanja ni smel imeti blokiranih svojih računov (pogoj se nanaša na vse račune ponudnika).
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev;
Dokazilo:
Ponudnik predloži ustrezno izpolnjen obrazec ESPD (poglavje Xxx XX: Pogoji za sodelovanje, B: Ekonomski in finančni položaj A: Druge ekonomske ali finančne zahteve).
P 6 Iz postopka bo izločen ponudnik, če so se pri prejšnji pogodbi o izvedbi javnega naročila, sklenjeni z naročnikom, pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne obveznosti, zaradi česar je naročnik predčasno odstopil od prejšnjega naročila oziroma pogodbe ali uveljavljal odškodnino ali so bile izvedene druge primerljive sankcije.
Kot dokazila o nekvalitetno izvedenih delih bo naročnik štel tudi pisne reklamacije, pisna opozorila dobavitelju o kršitvah pogodbenih obveznosti, obračunane pogodbene kazni ali unovčenje bančne garancije zaradi enega navedenih razlogov.
V primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev;
Dokazilo:
Ponudnik predloži ustrezno izpolnjen obrazec ESPD (poglavje C: Razlogi, povezani z insolventnostjo, nasprotjem interesov ali kršitvijo poklicnih pravil, Predčasna odpoved pogodbe, odškodnina ali druge primerljive sankcije).
P 7 V kolikor ponudnik ponuja izvedbo naročila s podizvajalcem/ci, mora predložiti dokumentacijo v skladu s poglavjem 1.5 te dokumentacije (ESPD obrazec za vsakega podizvajalca).
Naročnik bo zavrnil podizvajalca, če obstajajo razlogi za izključitev v skladu s pogoji P1, P2, P3 ali P4.
POSEBNI POGOJI
P 8 Reference:
Ponudnik priloži potrjeni (dopis in podpis z uradno štampiljko s strani lastnika naprave) vsaj dve referenci, da se takšna naprava za usmerjanje pošiljk s podobnimi (kot zahtevano s strani naročnika) tehničnimi karakteristikami uporablja pri enem od poštnih operaterjev ali v panogi, kjer se uporablja primerljiva oprema za usmerjanje transportnih enot. Vrednost takšne opreme (brez gradbenih del) mora presegati tri (3) mio EUR (za vsako referenco posebej). Referenca mora biti preverljiva in pripravljena v angleškem jeziku ali slovenskem jeziku. Veljavna referenca mora vsebovati: naziv
referenčnega posla, kontaktno osebo za preverjanje podatkov (ime, priimek, e-mail, telefon), datum oziroma obdobje izvedbe posla, ipd. Referenco, katere zaključek projekta ne sem biti starejši od 5 let, lahko predložijo nosilci posla oziroma pravni nasledniki podjetja, ki je posel, naveden v referenci, izvedlo.
P 9 Izjava
Ponudnik predloži izjavo, da je postopek IVD pregleda vključno z vso dokumentacijo o ustreznosti vgrajenih naprav ter strošek izvedbe zajet v ceni implementacije projekta. Ponudnik predloži izjavo.
P 10 Prevzem opreme
Prevzem opreme bo izveden s strani pooblaščene inštitucije za namene prevzema »ureditve objekta za nove naprave«. Slednje se izvede na stroške ponudnika (izvajalca). Ponudnik predloži izjavo.
3 NAVODILA ZA IZDELAVO PONUDBE
Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika.
V fazi oddaje prijav (1. faza) mora ponudnik oddati vsa zahtevana dokazila za izpolnjevanje pogojev in zahtev ter dokumente, podatke o predmetu naročila in tehničnih karakteristikah, razen ponudbenega predračuna (cene), ki ga predloži v fazi oddaje ponudb (2. faza) po prejemu naročnikovega poziva.
Ponudniki morajo v fazi oddaje ponudb (2. faza) izpolniti obrazec ponudbeni predračun. Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« naloži izpolnjen obrazec
»Ponudbeni predračun« v pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb, ostale priloge pa naloži v razdelek »Druge priloge«. V primeru razhajanj med podatki v Ponudbenim predračunu
- naloženim v razdelek »Predračun«, in celotnim Predračunom - naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«.
Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da priložena dokumentacija ustreza originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala.
Ponudnik predloži potrdila ali izjave, kot je zahtevano pri poglavju »Xxxxxx za udeležbo« (v kolikor so zahtevane izjave že vsebovane v priloženem obrazcu »Izjave«, je dovolj, da ponudnik podpiše ta obrazec in mu ni potrebno prilagati lastnih izjav) ter priloži skeniran izpolnjen in podpisan vzorec pogodbe skupaj s ponudbo v sistem e-JN v razdelek »Druge priloge«.
Izbrani ponudnik bo moral ob pravnomočnosti odločitve predložiti seznam delavcev (z osebnimi podatki), ki bodo izvajali dela in vstopali v prostore naročnika.
Izbrani ponudnik bo v skladu s 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B) naročniku takoj po obvestilu o sprejemu odločitve o izbiri in še pred pravnomočnostjo le-te posredoval izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu družbe, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva.
Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe.
3.1 Obvestilo o odločitvi o oddaji naročila
Naročnik bo podpisano odločitev o oddaji naročila objavil na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu JN.
4 OPIS NAROČILA – TEHNIČNE SPECIFIKACIJE
4.1 Predmet naročila
Zahteve naročnika v zvezi s predmetom javnega naročila so razvidne iz tehničnih specifikacij, ki so del te dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
I. TEHNIČNO TEHNOLOŠKE ZAHTEVE NAPRAVE ZA USMERJANJE PROSTIH POŠILJK »Loose Items Sorting Machine« (LISM)
1. Splošni opis sistema
V nadaljevanju besedila tega tehničnega zahtevnika ter drugi tehnični dokumentaciji sklopa javnega naročila, se za Napravo za usmerjanje prostih (kitajskih) pošiljk, uporablja tudi krajši izraz LISM (ang.: Loose Items Sorting Machine).
LISM mora biti zasnovana modularno in po principu (v smislu strojne opreme in obstoječih zmogljivosti) tako, da implementirana konfiguracija omogoča morebitne prihodnje izboljšave brez potrebe po zamenjavi naprav.
Naprava mora biti opremljena z ustrezno SW rešitvijo/programom za usmerjanje pošiljk. Omogočati mora povezovanje z informacijskim sistemom (IS), s katerim se omogoči dostop do kreiranja poročil o učinkovitosti delovanja, statistiki usmerjenih pošiljk, vzdrževanju naprave ter prenosu in nameščanju načrtov usmerjanja t.i. sortirnih načrtov.
HW komponente morajo biti standardne (prosto dobavljive na trgu), SW mora proizvajalec priložiti (DVD, USB podatkovni nosilec, 'Cloud' rešitev, ipd.), da je naročniku dostopen tudi po preteku garancije.
IS mora tudi omogočiti povezljivost z drugimi aplikacijami, ki jih Pošta Slovenije želi uporabiti ob hkratnem izvajanju procesa usmerjanja za druge namene (na primer pošiljanje dogodkov v 'Track & Trace').
1.1 Fizične značilnosti konfiguracije naprave
Sistem razvrščanja mora biti sestavljen tako, da je zasnova modularna, kar v razumni in izvedljivi meri omogoča naknadno dodajanje funkcij usmerjevalniku, ne da bi bila potrebna zamenjava obstoječih komponent v napravi.
Konfiguracija naprave mora biti takšna, da ima dovolj dolgo zakasnilno linijo ali da pošiljke krožijo toliko časa, da pri on-line video kodiranju (vnos poštne številke), pretok pošiljk ne sme upasti pod zahtevano vrednost in hkrati pošiljke ne gredo v izmet.
1.2 Značilnosti pošiljk, ki bodo strojno usmerjene
Naprava mora obdelati pisemske pošiljke z naslednjimi fizičnimi značilnostmi:
o velikosti od min. 100 mm x 100 mm, do max. 350 x 450 mm,
o od min. teže 5 g, do vsaj 2.000 g,
o debeline od 1 mm do 150 mm,
ter poleg pošiljk s klasično ovojnino mora obdelati tudi pošiljke ovite v plastično (PVC) folijo. Poleg tega mora naprava omogočati tudi usmerjanje pošiljk nepravilnih oblik (valj, omot, PVC vrečke, ipd.), pošiljke z izbočenimi predmeti, ipd.
1.3 Značilnosti in učinkovitost delovanja polnilnika ter celotnega sklopa naprave
Polnilnik mora biti zmožen polniti 450 mm dolge pošiljke pri konstantnem operativnem pretoku
12.000 kosov na uro. Rešitev naj uporablja ustrezno tehnično rešitev, s katero se zmanjšajo poškodbe na pošiljki, ki jih povzroča trenje. Ponudnik ob ponudbi predstavi rešitev s katero bo zagotavljal minimiziranje pojava poškodb.
Za celoten sklop LISM naprave se torej zahteva, da doseže ali preseže naslednje zahteve glede učinkovitosti delovanja:
Tabela1: Zahteve glede učinkovitosti delovanja
Delovni/operativni pretok (minimalno) | Stopnja zagozdenja (maksimalno) | Stopnja napačne usmeritve (maksimalno) | Stopnja poškodb (maksimalno) |
12.000 kos/h | 1/5.000 vstavljenih kosov | 1/1.000 vstavljenih kosov | 1/5.000 vstavljenih kosov |
1.4 Značilnosti funkcij naprave
Naprava mora biti zmožna izvajati več različnih funkcij. Zahtevane funkcije so naslednje:
• odčitavanje ID in smernih kod;
• razvrščanje oz. usmerjanje pošiljk na podlagi podatkov iz pošiljke (podatki o naslovni pošti);
• vzdrževanje, spreminjanje in posodabljanje vzorcev (SN - sortirnih načrtov) usmerjanja;
• ko je v sortirnem načrtu več izhodov dodeljenih za isto destinacijo, potem zmožnost določitve primarnega izhoda, ki se polni, dokler ni poln. Nato pričetek polnjenja sekundarnega izhoda;
• OCR;
• Dislocirano on-line video kodiranje preko 'web' dostopa;
• Navezava na CRN in 'Track & Trace';
• Statistični pregled delovanja naprave.
1.5 Poškodbe pošiljk
Operativni delež poškodb pošiljk ne sme preseči 1 pošiljke/5.000 usmerjenih kosov.
Poškodba je stanje pošiljke, ki odstopa od stanja v katerem je bila s strani pošiljatelja predana v prenos, potrebuje nadaljnje sanacijske ukrepe oziroma je na kakršen koli drug način neprimerna za nadaljnje strojno procesiranje. Poškodovane pošiljke so tiste, pri katerih je določena faza dela privedla do poškodbe vsebine oziroma tiste, ki so zelo raztrgane ali poškodovane (zunanja in/ali notranja ovojnina) in morajo biti posledično poslane na ponovno ovijanje ali pa ne morejo biti dostavljene v trenutnem stanju.
1.6 Hrup
Stopnja hrupa, ki ji je operater podvržen, ne sme presegati 75 dB en meter od naprave v katerem koli položaju, v katerem bi se operater ali vzdrževalec lahko nahajal, in ko so vse plošče in pokrovi zaprti. Treba je predložiti certifikat s ponudbo za prodajo, ki navaja, da je bilo na predlagani napravi za omenjeno zahtevo izvedeno testiranje in potrditev.
1.7 Varovala
Varovala se namesti, kjer je prisotno varnostno tveganje za osebje, ki vzdržuje in/ali upravlja z napravo.
Varovala (pokrovi), ki pokrivajo transportne poti pošiljk ob usmerjanju, se sestavijo z uporabo kovinskih pokrovov, da se minimizira akustičen hrup in električni izpusti. Varovala, ki pokrivajo transportne poti pošiljk, se opremi z odobrenimi električnimi varnostnimi stikali, da se naprava, če je varovalni pokrov odprt, avtomatsko ustavi, preden oseba, ki je pokrov odprla, lahko vstavi roko v transportno pot pošiljk.
Varovala in/ali vrata, ki omogočajo dostop za inženirsko vzdrževanje, se varno zaklenejo s ključavnicami na ključ. Za ključavnice na ključ se uporablja univerzalni ključ.
1.8 Moč
Izvajalec oziroma dobavitelj naprave mora navesti nazivno moč naprave in faktor moči. Naprava naj uporablja trifazno napajanje 400V/50Hz.
1.9 Spremembe na objektu umestitve
Spremembe, z izjemo montažnih točk in napajalnih priključkov na opremo, niso dovoljene.
1.10 Električna varnost
Vsa električna oprema in izpostavljeni kovinski deli morajo biti ozemljeni. Ozemljitveni zatiči morajo biti jasno označeni.
Kabli, ki so nameščeni v bližini vrtljivih delov naprave, in drugi premični deli so zaščiteni z vodniki, vodi ali spiralno zaščito, če je to potrebno. Kabli, ki potekajo vzdolž celotne naprave in potrebujejo dodatno zaščito, so zaščiteni z ustreznimi zankami.
Varnost mora biti v skladu z Evropskim CE standardom.
1.11 Površinske dimenzije naprave
Naprava mora po svojih dimenzijah ustrezati dimenzijam s katerimi jo bo možno umestiti v razpoložljiv prostor novozgrajene zgradbe, in sicer v izmeri cca. 800 m². Dimenzije prostora so v izmeri 40 m x 20 m in so razvidne na spodnji sliki.
Slika1: Razpoložljiv prostor za umestitev naprave
1.12 Kibrenetska varnost:
Zahteva se, da dobavitelj industrijskih sistemov zagotovi, da bo dobavil sistem in natančno predpisal pogoje in postopke uporabe, da bo sistem ustrezno varovan v smislu informacijske varnosti. Če v komponentah sistema uporablja operacijske sisteme, programsko ali strojno opremo, ki ima znane ranljivosti, preko katerih je mogoče nepooblaščeno dostopati do sistema, povzročiti zaustavitev ali napačno delovanje, mora
natančno navesti vse te ranljivosti in za vsako od njih predpisati ustrezne kontrolne postopke ali omejitve pri uporabi sistema, s katerimi se prepreči zlorabo ranljivosti oz. tveganje za zlorabo ranljivosti zniža na minimalno raven. Tako predpisane omejitve in kontrolni postopki ne smejo biti takšni, da bi sistem bil kakorkoli omejen glede funkcionalnosti. Prav tako se mora dobavitelj zavezati, da bo spremljal in v primeru, da bodo odkrite nove ranljivosti za sistem, ki je predmet dobave, bodisi zagotovil posodobitev sistema z namenom odprave ranljivosti ali pa bo posodobil kontrolne postopke in omejitve s katerimi se prepreči zloraba ranljivosti oz. se tveganje za zlorabo ranljivosti zniža na sprejemljivo raven.
Dobavitelj mora iz naslova upravljanja identitet zagotoviti vključitev rešitve v naročnikov AD/AAD ali v ta namen zagotoviti ustrezno in za celotno rešitev centralizirano nadomestno rešitev.
V kolikor ponudnik ne zagotovi navedene integracije mora v svojem avtorizacijskem sistemu zagotoviti izvajanje naročnikovih varnostnih politik
Dobavitelj mora podati topološko in ustrezno dokumentirano sliko in opis postavitve rešitve, ki vsebuje vsaj:
- Opis nivojev rešitev, če jih je več
- Uporabljeni komunikacijski protokoli med nivoji ali elementi rešitve
- Opis podatkovnih relacij
- Opis dostopnosti do interneta (iz katerih nivojev ali komponent)
- Navedbo potrebnih TCP/IP portov za delovanje rešitve v internem okolju in za potrebe komunikacije z internetom
- Opis posameznih komponent rešitve z IT parametri
o Sistemski parametri
o Seznam servisnih računov za delovanje rešitve
o Komunikacijske nastavitve
o Verzija OS
o Navedba ostale aplikatvne opreme
Dobavitelj mora podati opis in informacijo, kako so posamezne IT aktivne komponente varovane pred zlonameno kodo
Dobavitelj mora na vseh IT komponentah zagotoviti beleženje dnevnikov (logiranje) in enako na centralnem nivoju upravljanja identitet
- Dobavtilej preda pisno informacijo o lokaciji sistemskih dnevnikov
- Dobavitelj zagotovi izvoz dnevnikov ali povezljivost z naročnikovim SIEM sistemom
Dobavitelj poda tudi dokument o načinu in možnosti prokativnega spremljanja IT strojne opreme
2. Grafični zaslon, opozorila, upravljanje, statistika
Grafični zaslon (GUI) mora v slovenskem jeziku prikazovati najmanj naslednje informacije: stanje in podatke o delovanju naprave, izbran program usmerjanja pošiljk, navodila za uporabo naprave ter kakršnekoli neobičajne pogoje delovanja. Omogočiti mora preverjanje pretoka nad usmerjanjem pošiljk (hitrost, zasedenost predalov, vključenost VCS sistema, ipd.). Tudi če pride do zagozdenja, če je pokrov odprt ali je zlagalnik oz. predal poln, oziroma, če se na napravi sproži stikalo za
zaustavitev v sili ali izklop v sili, se na GUI pojavi indikator, ki pokaže mesto, kje je prišlo do zagozdenja, kje je odprt pokrov, kateri zlagalnik je poln oz., kje se je sprožilo stikalo, da se tako omogoči lažje odpravljanje težave.
Če naprava ponuja več sistemov branja (BCR, OCR, VCS), mora imeti operater, v primeru izpada enega dela sistema, možnost vklopa in izklopa posameznega načina branja, da kljub izpadu dela sistema, lahko nemoteno nadaljuje z usmerjanjem preko drugih sistemov.
Grafični zaslon (GUI) je standardni zaslon na dotik, tako, da operaterju oziroma vzdrževalcu ne omogoča le vpogleda v različne statistike delovanja naprave, ampak tudi upravljanje s samo napravo, na primer nastavitev načina delovanja, izbiro programa usmerjanja, izvajanje pregleda naprave, postopkov vzdrževanja in drugih funkcij. Prikazane informacije so odvisne od trenutnega načina delovanja (običajno delovanje/način vzdrževanja) in varnostna stopnja operaterja.
2.1 Stikalna plošča
Stikalna plošča vsebuje stikala in lučke, ki se uporabljajo za upravljanje z usmerjevalnikom pošiljk. Vse upravljalne enote morajo biti nameščene tako, da jih lahko operater zlahka doseže. Upravljalne enote z visoko prioriteto, kot sta Start in Stop, morajo biti še posebej lahko dosegljive.
Kakršna koli legenda, povezana z upravljalnimi enotami, mora biti dobro vidna in berljiva z zahtevane razdalje in kota opazovanja ter v slovenskem jeziku.
Velikost upravljalnih enot mora biti ustrezna za dele telesa, s katerimi se posamezne enote upravlja. Upravljalne enote morajo biti razporejene z zadostnim razmikom, s čimer se zagotovi dovolj prostora za prste/dlani.
2.2 Indikatorji delovanja naprave
Vsi vizualni in zvočni indikatorji, LCD prikazi za:
• skoraj poln predal/poln predal;
• prikazovanje stopnje čitljivosti v obliki grafa in opozorilo, ko pade branje pod xx% (v obliki zvočnega signala);
• signal in ustavitev naprave ob dogodku zagozditve;
• prikaz lokacije zagozdenja v času dogodka;
• tehnične motnje, vzdrževalni način delovanja, izklop v sili;
• pretok v obliki grafa;
• število prijavljenih videokodircev;
morajo delovati in biti vidni osebju, ki upravlja z napravo za usmerjanje, vse z namenom, da se doseže njihova varnost pri delu, kot je to predvideno z ustrezno zakonodajo.
Podatki morajo biti dostopni tudi preko oddaljenega dostopa za kontrolorje.
2.3 Opozorilni zvočni signali ob zagonu
Ob vsakem začetnem zagonu ali ponovnem zagonu naprave se sliši opozorilni znak za zagon. Signali imajo naslednje značilnosti:
• prekinjeni signal;
• zvoni 4x do 8x na najmanj 5 sekund (nominalna vrednost);
• prevladujoče frekvence v razponu od 1.000 Hz do 3.000 Hz;
• zagotoviti morajo 15 dB (+/- dB) signal nad zvokom okolja, vsaj za en oktavni pas v primerjavi z običajnimi stopnjami hrupa pri delovanju v istem oktavnem pasu, ko so izmerjeni na istih lokacijah;
• vseskozi morajo biti omejeni, s pomočjo upravljalnih enot za prilagajanje, na maksimalno 90 dB in minimalno 75 dB, merjeno 30 cm od roba in 152 cm od tal pri stoječi dejavnosti, ter 122 cm od tal pri sedeči dejavnosti;
• sledi mu vsaj 5 sekund dolgo (nominalna vrednost tiho obdobje brez signalov, za katerim se prične mehansko gibanje.
2.4 Opozorilni vizualni signali ob zagonu:
Ob vsakem začetnem zagonu ali ponovnem zagonu naprave se pojavi vizualni opozorilni znak za zagon. Signali imajo naslednje značilnosti:
• zelena barva;
• utripanje pri najmanj 2 Hz s časom trajanja, ki ni krajši od 10 sekund (nominalna vrednost);
• zadostna intenziteta in velikost morata biti vidni z vseh mest, kjer se običajno nahaja operater;
• če je to na enem ali več položajih, morata biti zadostna intenziteta in velikost vidni z vseh mest, kjer se običajno nahaja operater;
• ne sme biti tip, ki ima vrtljive luči ali stroboskopske luči.
3. Izhodni predali
3.1 Število izhodnih ciljev na napravi
Najmanjše število izhodnih ciljev/predalov na napravi je 75, z možnostjo razširitve. Morebitna naknadna razširitev števila izhodnih ciljev, mora biti podprta tudi z enostavnim posegom v osnovni SW naprave in brez (večjih) stroškov za naročnika.
3.2 Način delovanja drč
Zahteva se tip drč, ki imajo na koncu drče loputo. Drče morajo biti dolžine vsaj en meter. Drče morajo omogočati varno odlaganje usmerjenih pošiljk v pismarnice na dnu drč. Rešitev poda ponudnik, pri čemer mora zagotoviti, da bo delež poškodb usmerjenih pošiljk na LISM napravi manjši od 1‰.
Zapiranje lopute in menjava pismarnice:
Ko je pismarnica polna, operater zapre loputo drče in tako fizično prepreči padec pošiljke iz drče v pismarnico. Operater nato polno pismarnico zamenja s prazno in loputo ponovno odpre. Med tem, ko je loputa zaprta, se usmerjene pošiljke (začasno) nabirajo na drči in tako operacija menjave pismarnice ne vpliva na pretočnost naprave (kot je orisano na sliki2). Drče morajo vsebovati tudi senzorje za preprečevanje zagozditve.
Slika 2: Koncept delovanja lopute na drči
3.3 Izhodni predali in princip odlaganja pošiljk
Naprava mora v ciljni usmeritveni točki (izhodu oz. predalu) omogočiti odlaganje in shranjevanje usmerjenih pošiljk v pismarnice.
Zahteva se 'Bomb-bay' način delovanja pladnjev, s krožno transportno linijo. Pladnji/usmerjevalna »korita« morajo biti namreč konstruirani na način s katerim se onemogoči izlet pošiljk v fazi usmerjanja.
Dobavitelj mora dimenzije izhodnih predalov prilagoditi na način, da bo mogoče vstavljanje obstoječih pismarnic, ki jih uporablja naročnik, katerih dimenzije so:
Tabela 2: Dimenzije XL pismarnic
Length(mm) | Wide(mm) | Height (mm) | ||
Tray | Tray for loose/uneven items | 470 | 532 | 400 |
Naročnik zahteva sledečo orientacijo pismarnic na dnu izhodnih drč.
Slika 3: Orientacija pismarnic na dnu drč
Naročnik pri manipulaciji s pismarnicami predvideva princip ročnega odmikanja polnih pismarnic ter tudi ročno nameščanje praznih pismarnic, pri čemer morajo pismarnice stati na sistemu, ki omogoča operaterju vlek in potisk pismarnice brez večjega fizičnega napora, pri čemer se bo zagotovila maksimalna ergonomija dela.
3.4 Senzorji, opozorila izhodnih predalov
• zaznavanje 'skoraj' polnega predala: vsak predal mora imeti opozorilno luč, ki operaterja opozori, ko je predal skoraj poln in potem drug tip signala na isti luči, ko je predal poln;
• zaznavanje polnega predala: LISM mora imeti sposobnost zaznavanja, kdaj je posamezna pismarnica polna. Vsak predal mora imeti opozorilno luč, ki operaterja opozori, ko je predal skoraj poln in potem drug tip signala na isti luči, ko je predal poln;
• senzor zagozditve: LISM mora ob prehodu pošiljk v pismarnice, z namenom zmanjšanja števila zagozdenj – na tem delu delovati po principu s katerim se zagotavlja, da pri tem ne nastajajo nepotrebne poškodbe na pošiljkah in opremi. Vsako zagozdenje pošiljk mora biti zaznano in se odraziti v opozorilu in ustavitvi dela ali celotnega usmerjevalnika.
3.5 Tiskalniki in prikazovalniki informacij
Zahteva se LCD zapis destinacije predala, nad samim predalom: nad vsakim predalom mora na LCD zaslonu biti izpisana destinacija predala, vezano na trenutno aktivni sortirni načrt.
Zahteva se zmožnost tiskanja pismarničnih nazivnic. Naprava mora biti opremljena z ustreznim številom tiskalnikov pismarničnih nazivnic, katere operater natisne v povezavi z ustreznim procesiranim programom/sortirnim načrtom. Tiskalniki morajo omogočiti tiskanje nazivnic, ki so opremljene s črtnimi kodami tipa »2/5 Interleaved, (4 digit)« in služijo usmerjanju na paketnem usmerjevalniku (struktura nazivnice je vidna na sliki 4). Pismarnice se bodo usmerjale na podlagi številke in naziva poštne enote. Program naprave mora omogočiti avtomatsko generiranje črtnih kod. Pri številu tiskalnikov se upošteva dolžina naprave in optimalna umestitev glede na dostopnost, ergonomijo in optimalno posluževanje naprave.
Razdalja med posameznimi tiskalniki ne sme biti daljša od 5 metrov
Slika 4: Struktura pismarnične nazivnice
Pismarnična nazivnica mora vsebovati vsaj:
• datum in uro tiskanja;
• številko predala;
• poštno številko in naziv dostavne pošte (oz. naziv sortirnega načrta 2. delitve);
• črtno kodo (tip: 2/5 Interleaved, (4 digit), ki izhaja iz poštne številke na labeli.
4. Polnilniki
4.1 Tipi polnilnikov za dosego pretočnosti
Naročnik na LISM zahteva minimalno dva tipa polnilnikov, pri čemer mora prvi tip ('tipper') dosegati minimalno zahtevano prepustnost sistema (12.000 pošiljk na uro), drugi tip polnilnika (ročni) pa minimalno 75% zahtevane prepustnosti sistema.
Prvi tip polnilnika – 'tipper'
Ta tip polnilnika mora omogočiti prevračanje in praznjenje zabojnikov na način, da se vsebina zabojnikov strese iz zabojnika direktno v polnilnik. Število potrebnih 'tipperjev', potrebnih za zagotovitev minimalne zahtevane operativne pretočnosti sistema, ponudnik izračuna sam pod predpostavko, da je v enem zabojniku povprečno 2.500 pošiljk.
Zabojnike si bo ponudnik ogledal na obveznem ogledu lokacije postavitve LISM naprave, ki ga bo v sklopu javnega naročila organiziral naročnik. Točen datum in ura so objavljeni v razpisni dokumentaciji.
Naročnik ocenjuje, da je ta segment procesa najbolj rizičen z vidika varstva pri delu, saj se težki zabojniki med praznjenjem dvigajo in obračajo, kar lahko potencialno vodi do delovnih nesreč s težkimi poškodbami ali celo smrtjo. Zato naročnik na tem segmentu zahteva maksimalno skrb ponudnika, da implementira varnostne mehanizme za preprečevanje takšnih situacij.
Drugi tip polnilnika – ročni polnilnik:
Ta tip polnilnika mora omogočati, da bodo operaterji direktno na trak izpraznjevali vsebino pismarnic. Po traku bodo potovale le pošiljke, nikoli pismarnice.
4.2 Vlaganje pošiljk v pladnje usmerjevalnika
V naslednji fazi v procesu naročnik pričakuje, da bodo pošiljke po trakovih pripotovale do operaterjev (vlagalne postaje), ki bodo nato pošiljke ročno obračali in pošiljke polagali direktno v pladnje usmerjevalnike tipa 'Bomb-Bay'. Operaterji bodo na tej točki tudi izločevali pošiljke, ki so napačnih oblik, dimenzij ali teže.
Ponudniki sami predvidijo potrebno število vlagalnih postaj za dosego minimalne prepustnosti sistema.
4.3 Zaznavanje zagozdenja in upravljalne enote za ponoven zagon
Naprava zazna pojav zagozdenja v katerem koli delu transportne poti pošiljke. Ko se na določenem mestu v napravi pojavi zagozdenje, naprava nemudoma preide v način delovanja za zaustavitev zagozdenja, lokalna lučka na zaslonu upravljalne plošče pa prikaže mesto zagozdenja. S sprostitvijo zagozdene pošiljke in pritiskom ustreznih stikal naprava ponovno prične z običajnim delovanjem. V tem trenutku se minimalno število pošiljk usmeri na predale/izhode za zavrnjene pošiljke ali predale/izhode presežkov, preostala pošta, ki se transportira, pa se razporedi pravilno.
4.4 Presežna zmogljivost
LISM mora imeti en izhod za presežek in/ali zavrnjene pošiljke oz. tiste pošiljke, katerih naslov ni bil pravilno zaznan ali videokodiran (t.i. izmet oz. 'reject'). Ta izhodni predal je lahko del minimalnega zahtevanega števila izhodnih predalov.
5. Informacijski sistem naprave in SW funkcionalnosti
5.1 Opis sistema
IT sistem mora vsebovati potrebne komponente za izvajanje optičnega odčitavanja (OCR), obdelave slik (VCS), upravljanje t.i. sortirnih načrtov, podatkovnih baz in statističnih podatkov.
5.2 Zahteve za strojno opremo Tehnična zanesljivost
Zahteva se zanesljivost naprave v 98 % časa delovanja. Slednje se bo na SAT testu preverjalo na način, da se bo izračunal čas nemotenega delovanja naprave v dveh zaporednih 8 urnih izmenah, po naslednji formuli:
Tehnična zanesljivost =
Čas delovanja naprave
Čas delovanja naprave + Čas zastoja naprave
Čas delovanja naprave – je seštevek vsega časa v obdobju merjenja, ko naprava nemoteno deluje.
Čas zastoja naprave – je seštevek vsega časa v obdobju merjenja, ko zaradi zastoja (ki ni posledica napake operaterjev), uporaba naprave ni mogoča. Zastoj naprave pomeni vsa obdobja v času merjenja, ko je naprava v servisnem delovanju (ki ni posledica napake operaterjev).
Backup sistema
• LISM mora delovati na vsaj dveh ločenih kontrolnih PC-jih; glavnem PC-ju in sekundarnem PC-ju;
• oba PC-ja morata biti fizično priklopljena na HW naprave. V primeru okvare glavnega PC- ja, se aktivira sekundarni PC (npr. s pritiskom na gumb za vklop sekundarnega PC-ja).
5.3 Navezave na sistem PS Navezava LISM - CRM
Zahteva se navezava na 'Centralni register naslovov' (CRN), ki je v lasti naročnika, ki bo osnova za pripravo sortirnih načrtov in iskanja veljavnih OCR zadetkov. Zahteva se, da LISM strežnik, za namene usmerjanja pošiljk, preko spletnega servisa enkrat dnevno pridobi vse informacije o dostavnih poštah in druge uporabne informacije iz CRN. O točnem času te izmenjave podatkov se naročnik in ponudnik dogovorita naknadno.
Navezava LISM – 'Track & Trace'
Zahteva se navezava na naročnikov sistem 'Track & Trace' za posredovanje zaznanih ID pošiljk v sistem sledenja. Naročnik zahteva, da rezultate sortiranja LISM strežnik periodično, vsakih pet (5) minut, pošilja preko servisa v naš sistem v posebno tabelo (strukturo podatkov bo naročnik naknadno definiral).
Navezava LISM – UPO
Zahteva se navezava na sistem PS (naročnik v tem času predvideva, da bo to sistem UPO), kjer bo LISM na podlagi unikatnega ID na deklaraciji CN-23, iz sistema PS pridobil podatek o državi naslovnika. Način uporabe tega podatka je obrazložen v poglavju 5.7.2. Naročnik ponudniku prepušča odločitev, ali bo pridobivanje podatkov oz. komunikacija s sistemom PS potekala za vsako pošiljko posebej, ali pa bo sistem podatke za vse pošiljke za tujino, iz sistema PS pridobival periodično (npr. vsako uro).
Navezava LISM – APM (carinski sistem PS)
Zahteva se navezava na carinski sistem PS, od koder bo usmerjevalnik na podlagi ID pošiljke, pridobival informacijo o statusih pošiljk. Naročnik ponudniku prepušča odločitev, ali bo pridobivanje podatkov oz. komunikacija s sistemom APM potekala za vsako pošiljko posebej, ali pa bo sistem podatke za vse pošiljke za tujino, iz sistema PS pridobival periodično (npr. vsako uro).
Navezava na 'active directory'
Pri vključevanju operaterjev v VCD sistem se zahteva 'single sign-on' funkcionalnost, z navezavo na 'active directory' Pošte Slovenije.
5.4 načrti usmerjanja oz. sortirni načrti
Urejevalnik načrta razvrščanja/usmerjanja pošiljk mora biti zmožen opravljanja naslednjih operacij:
• centraliziranega nadzora;
• povezovanja in dnevnega posodabljanja iz podatkovne baze stranke (CRN) – avtomatično in 'ad hoc';
• upravljanja podatkov (shranjevanje, posodabljanje) za podatkovno bazo naslovov;
• uporabe in upravljanja seznama za posebnosti/alternativ – 'Appendix to CRN'.
5.5 Načrti usmerjanja oz. sortirni načrti
Urejevalnik načrta razvrščanja/usmerjanja pošiljk mora biti zmožen opravljanja naslednjih operacij:
• posodobitev usmerjevalnih oz. t.i. sortirnih načrtov usmerjanja;
• shranjevanje podatkov usmerjevalnih oz. t.i. sortirnih načrtov usmerjanja;
• posodobitev prikazanih podatkov zlagalnika/naprave;
• shranjevanje prikazanih podatkov zlagalnika/naprave;
• upravljanje in posodobitev podatkov oznak na nazivnicah pismarnic;
• kreiranje in menjava sortirnih načrtov ne sme biti omejeno v nobenem pogledu (npr. številu SN, ki se naenkrat hranijo na sistemu, SN lahko samostojno zamenja operater/vzdrževalec, ipd.).
5.6 Upravljanje statistične podatkovne baze
Ponudnik mora zagotoviti modul za pregledovanje statističnih podatkov oz. aplikacijo, preko katere bodo uporabniki dostopali do statističnih podatkov. Rešitev mora podpirati tiskanje in izvažanje podatkov.
Statistična podatkovna baza mora biti zmožna naslednjega:
• centraliziranega nadzora;
• izvoza statističnih podatkov v strukturi Excel, .CSV, ipd. v sistem stranke;
• možnost poročil o dnevih, urnih, izmenskih, mesečnih in letnih (obdobnih) statističnih podatkih vseh usmerjevalnih naprav z različnimi zahtevami naročnika.
Vse zahteve s področja statistike so zapisane v ločenem dokumentu »Priloga 1 – LISM statistične zahteve«, ki je del razpisne dokumentacije.
Dobavitelj mora upoštevati potrebe naročnika po času v katerem dobavitelj (na daljavo) izvaja vzdrževanje in shranjevanje podatkov pridobljenih z usmerjanjem. Ta ne sme biti daljši od ene ure na dan in bo podrobneje terminsko določen v času implementacije naprave.
5.7 Optični čitalnik (OCR)
OCR sistem mora biti zmožen opravljanja naslednjih funkcij:
• prepoznava strojno tiskanih znakov in kombinacije obeh – pisanih in tiskanih znakov v istem naslovnem bloku;
• prepoznava ID in smerne črtne kode po standardih 39/128, GS1, SSCC in Interleaved 2/5. Primeri tipičnih ID črtnih kod na pošiljkah so predstavljene v dokumentu »Priloga 2 – Tipične ID kode na pošiljkah«, ki je del razpisne dokumentacije;
• prepoznati podatke o naslovniku tudi na novih strukturah paketnih spremnic, ki jih v preteklosti še ni srečeval, brez predhodnega manualnega treninga sistema.
Tabela 3: Zahteve glede ID kod
Bar code characteristic | Value |
1D/2D | 1D |
Type | Code39/Code128, GS1, SSCC, Interleaved 2/5 |
Module width (thin line in the bar code) | ≥0,25mm |
Length bar | >5 mm |
Number of characters | Code39/Code128: up to 37 characters |
GS1: up to 33 characters | |
SSCC: up to 20 characters | |
Interleaved 2/5: up to 12 characters | |
Quiet zone | ≥10 x module width |
Quality | ANSI GRADE A - E |
Orientation | Omni-directional |
Colour (code/background) | Black/White |
5.7.1 Stopnja odčitavanja
Na LISM naročnik zahteva prepoznavanje individualnih ID črtnih kod pošiljk (ki se jih posreduje v 'Track & Trace') in usmerjanje pošiljk po številki in imenu naslovne pošte (v navezavi s centralnim registrom naslovnikov, ki ga predloži naročnik).
Stopnja odčitavanja čitalnika črtnih kod (ID) mora biti minimalno:
• 99 % s stopnjo napake 0,1 % za črtne kode kvalitete ANSI GRADE A, B, in
• 95 % s stopnjo napake 0,1% za črtne kode kvalitete ANSI GRADE C, D, E.
Ponudnik lahko v predpisanem obrazcu 'Predračun', ki je del te razpisne dokumentacije, poda boljšo stopnjo odčitavanja, za kar bo na segmentu meril prejel dodatne točke.
Stopnja OCR prepoznavanja poštne številke in naslovne pošte mora biti minimalno:
• 90 % s stopnjo napake 0,5 % za pošiljke iz azijskih trgov, in
• 95 % s stopnjo napake 0,5 % za pošiljke iz notranjega prometa (domače).
OCR lahko z namenom povečanja učinkovitosti dokončne usmeritve pošiljk, pri svojem delovanju koristi podatke o pošiljkah iz azijskih trgov v navezavi na APM (carinsko aplikacijo) za pridobivanje ITMATT podatkov (ki vsebujejo podatke o naslovniku). Kljub tej možnosti, mora OCR na SAT testu samostojno doseči zahtevano stopnjo odčitavanja, kateri se je zavezal ponudnik ob oddaji ponudbe (min. 90 %)
Ponudnik lahko v predpisanem obrazcu 'Predračun', ki je del te razpisne dokumentacije, poda boljšo stopnjo odčitavanja, za kar bo na segmentu meril prejel dodatne točke.
Naročnik bo zgoraj navedeni stopnji odčitavanja in prepoznavanja preverjal na SAT testu na način, kot je opredeljen v poglavju »SAT test«, v razpisni dokumentaciji.
5.7.2 Trije načini usmerjanja in protokoli delovanja OCR
Zahteva se tri različne načine usmerjanja pošiljk:
• usmerjanje pošiljk v prispetju iz tujine in usmerjanje večjih pošiljk iz notranjega prometa, ki se bodo usmerjale istočasno in znotraj istega sortirnega načrta. Ciljne lokacije tega usmerjanja so dostavne pošte.
Hierarhija predvidenega procesa:
1. če ima pošiljka ID kodo, sistem prebere ID pošiljke. Zaznane ID-je periodično pošlje v 'Track & Trace';
2. če ima pošiljka AD (smerno) kodo Pošte Slovenije, sistem pošiljko usmeri glede na podatek z AD kode, če ima hkrati ID kodo v 'Track & Trace' prenese še slednjo;
3. če pošiljka nima AD kode, OCR prebere naslov (poštno številko in naslovno pošto) in pošiljko usmeri glede na podatke o naslovniku;
4. če sistem ne prebere naslovnikovih podatkov, gre pošiljka na video kodiranje (VCS).
• Usmerjanje pošiljk v prispetju iz tujine, pri čemer se iz APM (Carinski sistem Pošte Slovenije) pridobi informacijo, kakšen status ima pošiljka. Ta način sortiranja ima ločen sortirni načrt. Pošiljka se usmeri na podlagi statusa, pridobljenega iz APM sistema ter sortirnega načrta.
Hierarhija predvidenega procesa:
1. vse pošiljke imajo ID kodo (pogoj). Sistem mora prebrati ID pošiljke. Zaznane ID-je periodično pošlje v 'Track & Trace'. Če sistem ne prebere ID kode, gre pošiljka na izmet;
2. če je sistem uspešno prebral ID kodo, iz APM pridobi podatek o statusu pošiljke;
3. rezultat statusa pošiljke:
a. če je status pošiljke 'YES', potem OCR prebere naslov (poštno številko in naslovno pošto) in pošiljko usmeri glede na sortirni načrt. Če sistem ne prebere naslovnikovih podatkov, gre pošiljka na video kodiranje (VCS);
b. če je status pošiljke 'NO', se pošiljka usmeri na specifično drčo v sortirnem načrtu, namenjeno za pošiljke s statusom 'NO'.
• Usmerjanje pošiljk, sprejetih v Sloveniji, namenjenih v tuje države. Te pošiljke se bodo usmerjale ločeno od zgoraj navedenih pošiljk, v drugem tipu delovanja LISM naprave ter po posebnem sortirnem načrtu. Ciljne lokacije tega usmerjanja so države naslovnikov. Hierarhija predvidenega procesa:
1. če ima pošiljka ID kodo, sistem prebere ID pošiljke. Zaznane ID-je periodično pošlje v 'Track & Trace';
2. OCR prebere naslov (naslovnikovo državo) in pošiljko usmeri glede na podatke o naslovniku. Osnova za ugotavljanje, ali je OCR prebral veljavni zadetek, bo 'seznam nazivov držav in alternativnih nazivov', ki jo bo naročnik sestavil in uvozil v LISM sistem (točno strukturo v času implementacije skupaj določita naročnik in izvajalec). Omogočeno mora biti urejanje in dopolnjevanje tega seznama direktno v LISM sistemu;
3. Če sistem ne prebere naslovnikovih podatkov in je na pošiljki vidna deklaracija CN- 23, sistem prebere unikatno ID kodo CN-23 in iz sistema PS pridobi podatek o naslovni državi. Ponudniku prepuščamo odločitev, ali bo pridobivanje podatkov oz. komunikacija s sistemom PS potekala za vsako pošiljko posebej, ali pa bo sistem podatke za vse pošiljke za tujino, iz sistema PS pridobival periodično (npr. vsako uro);
4. Če sistem ne prebere naslovnikovih podatkov in na pošiljki ni vidne deklaracije CN- 23, gre pošiljka na video kodiranje (VCS).
5.7.3 Hranjenje slik usmerjenih pošiljk
LISM sistem mora biti sposoben hraniti slike vseh usmerjenih pošiljk za vsaj 10 dni ter naročniku omogočati »ad hoc« vpogled, pri čemer se omogoči iskanje slik preko različnih filtrov (ID pošiljke, izhodni lokaciji, vhodni lokaciji, času usmerjanja, ipd.).
5.8 Obdelava slik (VCS – video coding system)
• Sistem za obdelavo slik mora omogočati dislocirano online videokodiranje preko web dostopa in mora podpirati najmanj naslednje funkcije:
o vnos naslovnikove poštne številke;
o vnos naziva naslovnikove pošte;
o vnos številke oz. oznake države,
o hitre tipke za tujino in izmet;
o zaslonski prikaz pošiljke, prioritetna slika mora biti tlorisna, možnost obračanja po 90 stopinj, možnost povečave;
o upravljanje statusa VCD (video coding desk);
o upravljanje operaterjev, 'single sign-on' funkcionalnost z navezavo na »active directory« Pošte Slovenije.
5.8.1 Režim treninga VCD operaterjev
Zahteva se sposobnost treninga operaterjev video kodiranja. Omogoči se izvajanje treninga na naslednji način:
• naročnik mora imeti sposobnost pripraviti komplete slik, katerim se določijo pravilni
rezultati;
• operaterji v načinu treninga video kodirajo v naprej pripravljene slike;
• sistem na podlagi rezultatov, ki jih je operater vnesel, izračuna hitrost in točnost operaterja. Rezultate vidi operater in administrator.
5.8.2 Uporaba obstoječih VCS
Pošta Slovenije že uporablja dva različna video kodirna sistema, ki jih na lokaciji PLC Ljubljana za paketni usmerjevalnik ponuja Toshiba Europe Limited in za usmerjanje na pisemskih usmerjevalnikih Siemens Logistics GmbH. Zaželeno (vendar neobvezno) je, da LISM naprava uporablja enega od že obstoječih VCS sistemov.
Uporaba obstoječega sistema mora omogočati, da operater nemoteno videokodira pošiljke v istem režimu delovanja, ne glede na to, ali (npr.) slika prihaja iz paketnega usmerjevalnika ali LISM sistema.
V kolikor je ponudnik eden od dveh ponudnikov, ki že imata na PS implementirane VCS sisteme, lahko uporabi obstoječ VCS sistem, vendar ga mora nadgraditi (SW in HW) do te mere, da bo zmožen hkrati nemoteno opravljati še dodatno video kodiranje z naslova LISM naprave, z vsemi dodatnimi zahtevanimi funkcionalnostmi.
V kolikor ponudnik ni eden od dveh ponudnikov, ki že imata na PS implementiranje VCS sisteme, lahko implementira ločen VCS sistem ali pa uporabi obstoječega. V primeru uporabe obstoječega sistema, mora ponudnik pridobiti pisno soglasje in potrditev ponudnika obstoječega VCS sistema, da ima dovoljenje in sposobnost (je kvalificiran) integracije, nadgradnje in uporabe obstoječega VCD sistema.
Pisno soglasje mora polega samega soglasja vsebovati tudi kontaktne podatke dajalca soglasja (ime, priimek, telefon, e-mail), da se lahko avtentičnost dokumenta preveri.
Prav tako mora ponudnik, ki takšno soglasje prejme, obstoječi VCD nadgraditi (SW in HW) do te mere, da bo zmožen hkrati nemoteno opravljati še dodatno video kodiranje z naslova LISM naprave, z vsemi dodatnimi zahtevanimi funkcionalnostmi.
V kolikor ima primarni ponudnik v svojem konzorciju (ali kot podizvajalca) ponudnika enega od obstoječih video kodirnih sistemov, mora v ponudbi jasno napisati, da bo ta član konzorcija (ali podizvajalec) nadgradil »svoj« obstoječi video kodirni sistem.
5.8.3 Videokodirna mesta na lokaciji PLC Ljubljana
Naročnik zahteva 4 računalniške postaje za operaterje video kodiranja na lokaciji PLC Ljubljana ne glede na to, koliko postaj je na lokaciji trenutno že implementiranih. Ponudnik mora glede na zahtevano pretočnost sistema in ponujen 'read rate', izračunati, koliko operaterjev je potrebnih za video kodiranje, da se omogoči minimalen zahtevan operativni pretok in potrebne delovne postaje zagotoviti v sklopu dostave naprave.
II. Dodatna določila:
1. Komunikacija
Komunikacija med naročnikom in ponudnikom v času projektne izvedbe mora potekati v slovenskem jeziku. Vse stroške prevajanj zagotovi ponudnik na lastne stroške.
Vsi končni zapisniki sestankov morajo biti v slovenskem jeziku, lahko pa so hkrati tudi v angleškem jeziku. Vse prevode končnih pisnih dokumentov, ki nastanejo na osnovi komunikacije med naročnikom in ponudnikom, zagotovi ponudnik.
V kolikor se vzporedno pripravljata identična dokumenta v slovenskem in angleškem jeziku, v primeru razhajanj vedno prevlada slovenska verzija.
2. Potek in vsebina projektiranja
• posnetek obstoječega stanja;
• preverba statike objekta;
• idejna zasnova (IDZ);
• projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD);
• projekt za izvedbo (PZI-načrti v M=1:50);
• koordinatorstvo za varnost in zdravje pri delu v fazi priprave projekta, skladno z 7. členom Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (kontrola rešitev, varnostni načrt, varnostna dokumentacija za uporabo);
• vodenje projektiranja skozi vse faze;
• pridobivanje vseh projektih pogojev in soglasij;
• pridobitev gradbenega dovoljenja, v kolikor bodo posegi v konstrukcijo to zahtevali;
• projektantski nadzor med gradnjo.
Vrsta projektne dokumentacije
• idejni projekt (IDZ);
• projekt za gradbeno dovoljenje (PGD);
• projekt za izvedbo (PZI);
• projekt izvedenih del (PID).
Vsebina projektne dokumentacije
• projekt tehnologije LISM;
• arhitektura;
• gradbene konstrukcije;
• elektro instalacije (jaki in šibki tok);
• strojne instalacije.
Projektantski nadzor
Projektant bo vršil projektantski nadzor nad deli na objektu in ves čas skrbel za to, da se dela izvajajo skladno s projektno dokumentacijo. Če med gradnjo projektant ugotovi neskladje, mora o tem takoj obvestiti naročnika, ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, pa tudi vpisati v gradbeni dnevnik. Naročnik, projektant in nadzornik morajo odgovornemu vodji projekta in odgovornim projektantom omogočiti dostop in preglede na gradbišču ter vpogled v vso dokumentacijo potrebno za izvajanje projektantskega nadzora.
Avtorske pravice
• Projektant ima na celotni projektni dokumentaciji moralne avtorske pravice;
• Projektant z izročitvijo posameznega projekta na naročnika prenaša materialne avtorske pravice v obsegu in na način dogovorjen s pogodbo;
• Projektant prenaša na naročnika pravico do reproduciranja in pravico distribuiranja avtorskega dela za potrebe gradnje objekta ter pravico predelave, pri čemer jih lahko naročnik brez dovoljenja projektanta prenese naprej na tretjo osebo;
• Prenos avtorskih pravic je po tej pogodbi izključen;
• Naročnik lahko gradbeni objekt zgrajen na podlagi projektov po tej pogodbi prosto predela brez soglasja projektanta, pri čemer pa mora upoštevati projektantovo pravico do spoštovanja dela;
• Projektant lahko projekte izdelane na podlagi te pogodbe uporabi za predstave na strokovnih srečanjih, seminarjih, predstavitvah in podobno. Projektant lahko avtorsko delo izdelano na podlagi te pogodbe uporabi za svojo referenco, skupaj z slikami objekta zgrajenega na podlagi projektov izdelanih po tej pogodbi.
Jamstvo projektanta
V primeru, da bi se pri uporabi projektne dokumentacije izkazalo, da je le ta imela takšne napake, ki povzročajo nesolidnost objekta, zgrajenega skladno s to dokumentacijo, jamči projektant za te napake v okviru določil 662. do 665. člena OZ in nosi morebitne stroške sanacije objekta.
Projektant mora imeti opravljanje svoje dejavnosti in dela po tej pogodbi zavarovana skladno z Zakonom o graditvi objektov pri zavarovalnici za čas izvedbe del iz te pogodbe, gradnje in garancijske dobe. Kritna zavarovalna vsota posameznega dogodka mora biti najmanj enaka ali višja od pogodbene vrednosti, zavarovana pa mora biti projektantska odgovornost v smislu Splošnih pogojev za zavarovanje projektantskih odgovornosti. Zavarovalno polico projektant naročniku predloži najkasneje ob podpisu pogodbe.
Pridobivanje gradbenega dovoljenja – v primeru potrebe
• LISM usmerjevalnik in informacijski sistem LISM usmerjevalnika.
Dobava, montaža in zagon LISM usmerjevalnika, ki je sestavljen iz usmerjevalnega dela (v nadaljevanju: usmerjevalnik);
• ureditev prostorov za potrebe novih naprav.
Ponudnik zagotovi ustrezno ureditev obstoječih prostorov za potrebe novih naprav. Ponudnik mora v ponudbi (v okviru terminskega plana) na osnovi ogleda lokacije in vpogleda v gradbeno in ostalo dokumentacijo, definirati ustreznost obstoječih priključkov (npr. katere priključke strojnih, elektro in komunikacijskih komponent ipd. mora zagotoviti, spremeniti oziroma premestiti naročnik v kolikor niso ustrezni obstoječi priključki, glede na pričakovano električno moč, informacijskih povezav naprav, strojne instalacije za stisnjen zrak, ipd.). Prav tako pa mora natančno opredeliti potrebne priključke ter lokacije priključkov za novi usmerjevalnik ter ostalo tehnologijo.
Izgradnja – obveznosti naročnika in izvajalca:
Naročnik:
• izvesti prijavo gradbišča Izvajalec:
• pred fizičnim pričetkom del izdela ustrezen načrt organizacije gradbišča;
• pred pričetkom del preda odgovornemu nadzorniku plan dinamike del;
• pred pričetkom del preda naročniku varnostni načrt v potrditev in izvede ureditev gradbišča skladno z varnostnim načrtom;
• po uvedbi v delo zaščiti objekt ali zemljišče, da ne bo moteno izvajanje del s strani tretjih oseb;
• sklene dogovor o izvajanju varnostnih ukrepov na gradbišču;
• označi gradbišče s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta;
• prijavo gradbišča namesti na vidno mesto;
• vodi gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, ažurno ves čas gradnje;
• izvrši dela kvalitetno, v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, standardi in gradbenimi normativi;
• izroči dokazila o vgrajenih materialih in konstrukcijah;
• naročnika z vpisom v gradbeni dnevnik obvesti o začetku in zaključku del;
• dela opravlja skladno s terminskim planom izvajanja del.
3. Terminski plan in pričetek dela
Ponudnik bo v ponudbi predložil predviden terminski plan, ki mora vsebovati najmanj vse plačilne mejnike projekta (kick-off, GOI, SAT, obdobje poskusnega delovanja, …). Trajanje implementacije od podpisa pogodbe do SAT testa je lahko maksimalno 10 mesecev.
4. Garancijsko obdobje
Ponudnik mora navesti garancijsko obdobje, ki ga ponuja za celoten sistem, pri čemer je najnižje dopustno garancijsko obdobje 36 mesecev. Ponudnik lahko poda tudi daljše garancijsko obdobje, kar se bo odrazilo v dodatnih točkah v merilih.
Garancijsko obdobje in vzdrževanje pričneta teči po uspešno opravljenem SAT testu. V času garancijskega obdobja se storitve 'Hotline' in letne preventivnega pregleda izvajajo brezplačno. Vzdrževanje, ki je sestavni del te pogodbe, poteka še 5 let po preteku garancijskega obdobja.
Vzdrževanje
Ponudnik mora navesti cene vzdrževanja v času garancijskega obdobja in še 5 let od poteka garancijskega obdobja (vsako postavko lahko podrobneje opredeli sam ponudnik).
Vzdrževalna pogodba je sestavni del javnega naročila. Izbrani ponudnik mora navesti ceno, način izvajanja vzdrževanja programske in strojne opreme ter natančno specificirati kaj posamezno vzdrževanje zajema v času garancijskega obdobja in še nadaljnjih pet let obratovanja (po preteku garancijskega obdobja).
Zahteva se vzdrževanje s strani serviserja, ki je registriran v Sloveniji. Pri tem mora ponudnik navesti cene delovnih ur serviserjev pri morebitnih intervencijskih servisnih posegih, in sicer ločeno za serviserje dobavitelja (serviserji iz tujine) in ločeno za serviserje izvajalca, ki je lociran na območju države Slovenije (serviser iz Slovenije) v kolikor dobavitelj ni iz Slovenije. Servisiranje s strani serviserjev dobavitelja, lociranega izven Slovenije se izvede izjemoma, ko serviserji podizvajalca ne bodo v stanju odpraviti napako.
Izvajalec mora najkasneje do pričetka montaže navesti možne izvajalce servisiranja naprav, ki so dovolj usposobljeni za pomoč naročniku po potrebi (po ustrezni vzdrževalni pogodbi). Ali so to samo delavci izvajalca, pooblaščeno podjetje ali več podjetij (v Sloveniji in tujini), ki bodo lahko konkurirala v prihodnosti (po preteku 5 let) na razpise za izvajanje preventivnega vzdrževanja (razpisi se izvajajo praviloma vsaki dve leti).
Periodični preventivni pregledi
Izvajalec na lastne stroške naroči prvi ali periodični pregled delovne opreme z izdelavo zapisnika in potrdili o ustreznosti ter meritvami zaščite pred električnim udarom (ozemljitev), v skladu z zahtevami in predpisi:
• 5. in 15. člen Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11);
• 4. člen Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 101/104). Že omenjeno potrdilo je eden izmed pogojev za prevzem LISM naprave s strani naročnika.
Preventivni pregled se izvaja tako dolgo dokler niso pregledane vse komponente. Pri tem izvajalec vodi protokole vzdrževanja posameznih sklopov, ki jih preda naročniku. Izvajalec ponudi preventivne preglede po sklopih (mehanski del, krmilni del, programska oprema ipd.) ter navede natančno koliko delovnih ur je predvidel za posamezne aktivnosti. Ponudnik ponudi periodične preventivne obiske za čas garancijskega obdobja (brezplačno) ter obdobje 5 letnega vzdrževanja (po garancijskem obdobju), ki se izvedejo v skladu z dogovorom z naročnikom. Pri tem navede natančne aktivnosti, ki bodo izvedene v okviru preventivnega obiska. Periodo preventivnih obiskov (npr. 1x letno, na vsaki 2 leti 1x ipd.) navede ponudnik in navedeno preventivno vzdrževanje (inšpekcijski pregled) zaračuna kot enkratni znesek po opravljenem pregledu.
'Hotline' – podpora na daljavo
Telefonska podpora in diagnoza na daljavo se predvidoma izvaja od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00 uro (krmiljenje transportne tehnike, usmerjevalnik, mehanika, informacijska tehnologija (IT)). Izvajalec se pri tem obvezno odzove najkasneje v štirih (4) urah po prejetem naročilu (telefonskem klicu ali elektronskem sporočilu) za telefonsko podporo in diagnozo na daljavo v okviru delovnega časa. Omenjena storitev zajema pripravljenost na klic – »stand by«, telefonsko svetovanje, odpravljanje napak »on line« oziroma na daljavo, ipd. Ponudnik navede natančno koliko delovnih ur je predvidel za posamezne aktivnosti v okviru telefonske podpore in diagnoze na daljavo.
Pripravljenost na klic (storitev 'hotline') se obračunava kvartalno (pavšal pripravljenosti na klic se razdeli na 4 enake dele, kar predstavlja osnovo za plačilo kvartalnega pavšala za posamezno leto).
Cenik vzdrževanja (delo)
Nujno oziroma intervencijsko vzdrževanje se bo obračunalo na podlagi dejanskih stroškov po ceniku ponudnika, ki bo priložen pogodbi. Ponudnik priloži veljavni cenik za izvajalce intervencijskega vzdrževanja, in sicer za izvajalce iz Slovenije (zahteva se izvajanje vzdrževanja s strani lokalnega vzdrževalnega podjetja) in za morebitne izvajalce iz tujine v okviru rednega
delovnega časa (6.00-23.00 ure) in za nočno delo (23.00 do 6.00). Pri tem ponudnik navede tudi vrednost delovne ure v primeru dela preko 8 urnega rednega delovnika ter cene delovnih ur med vikendi in prazniki. Cena delovne ure mora zajemati vse stroške (dnevnice, ipd.) razen potnih stroškov, ki se obračunajo posebej, po predvidenih oziroma ocenjenih stroških (od sedeža izvajalca do PLC Ljubljana in nazaj za domačega izvajalca in ločeno za izvajalca iz tujine).
Če bo naročilo za nujno oziroma intervencijsko popravilo sporočeno do 12.00 ure, mora izvajalec začeti s popravilom najpozneje naslednjega delovnega dne do 12.00 ure. Če bo naročilo za popravilo sporočeno po 12.00 uri, se šteje, kot, da je bilo popravilo naročeno do vključno 8.00 ure naslednji delovni dan. Sobote, nedelje in državni prazniki (naročnika in izvajalca) se ne upoštevajo v odzivnem času. Čase prejetja naročila in začetka popravila skupaj zabeležita naročnik in izvajalec. Izvajalec mora podati tudi redni delovni čas. Vzdrževalna dela mora izvajalec opraviti v skladu z dogovorom z naročnikom. Izvajalec mora zabeležiti vsa opravljena dela in zamenjane nadomestne dele v delovni nalog. Za vsako naročilo mora izvajalec sestaviti posebno poročilo, ki ga potrdi naročnik. Omenjenemu poročilu se priložijo protokoli vzdrževanja.
Informacijska programska in strojna oprema:
• Brezplačne nadgradnje informacijskega sistema morajo biti zagotovljene vsaj za obdobje 10 let od uspešno opravljenega SAT testa.
• Informacijski sistem usmerjevalnika se bo posodabljal oziroma prilagajal vzporedno z informacijskim sistemom Pošte Slovenije.
• Programska oprema na usmerjevalniku mora biti ustrezno usklajena z IT standardi Pošte Slovenije (IT standardi Pošte Slovenije so priloženi).
• V okviru projektne organizacije se naročnik in izvajalec dogovorita glede odprtosti IT sistema naprav za morebitno povezovanje z drugimi IT sistemi Pošte Slovenije (npr. odlaganje podatkov na FTP strežnike, web servis, ipd.)
Cenik rezervnih delov
Ponudnik priloži tudi veljavni cenik vseh nadomestnih delov za ponujene naprave (priloži na elektronskem mediju). Pri tem cenik razdeli na dva dela, in sicer na nadomestne dele, ki so podvrženi večji obrabi oziroma se pogosteje menjavajo (kot npr. potrošni material, ipd.) pri rednem obratovanju ter na preostale nadomestne dele. Nadomestni deli v ceniku morajo imeti kataloške številke.
Izvajalec daje garancijo za storitev in vsak na novo vgrajen ali dobavljen rezervni del od trenutka dobave:
• za opravljena vzdrževalna dela najmanj 6 mesecev od trenutka izvedenih storitev;
• za vgrajene ali dobavljene nove rezervne dele, najmanj 12 mesecev od dobave;
• za vgrajene ali dobavljene popravljene rezervne dele najmanj 6 mesecev od dobave.
5. SW naprave (opcijski del ponudbe)
Ponudnik mora v ponudbi (kot opcijski sklop) podati tudi ceno za vso programsko opremo naprave, ki jo bo (v primeru nakupa tega opcijskega dela ponudbe) naročniku, ob predaji naprave v uporabo predal na podatkovnem mediju (DVD, USB podatkovni nosilec, ipd.). Ponudnik ceno za ta sklop navede v tabelo »Predračun«, ki je priloga tej dokumentaciji.
Naročnik bo najkasneje v odločitvi o izboru izbranega ponudnika navedel, ali projekt zajema tudi ta opcijski sklop ponudbe.
6. SAT test
Ponudnik mora na SAT testu dokazati, da je zadostil tehničnim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ponujeni stopnji odčitavanja ter zahtevanemu odstotku tehnične zanesljivosti, h katerim se je zavezal ob oddaji ponudbe.
SAT test se bo izvedel v 2 delih: SAT test SW ter mehanskega dela naprave, in SAT test tehnične zanesljivosti naprave.
SAT SW in mehanski del (1. del)
Na SAT testu SW in mehanskega dela naprave se bodo preverjale naslednje zahteve:
• doseženo stopnjo odčitavanja ID pošiljk (vsaj 99 % s stopnjo napake 0,1 % za črtne kode kvalitete ANSI GRADE A, B in vsaj 95 % s stopnjo napake 0,1 % za črtne kode kvalitete ANSI GRADE C, D, E;
• dosežena stopnja odčitavanja (h kateri se je ponudnik zavezal ob oddaji ponudbe), ločeno za 'test deck' pošiljk iz azijskih trgov in za 'test deck' pošiljk iz notranjega prometa;
• odstotek napačnih usmeritev, ki ne sme presegati 0,1 % usmerjenih pošiljk;
• zahtevano pretočnost sistema, ki je minimalno 12.000 pošiljk na uro;
• % poškodovanih pošiljk, ki ne sme biti več kot 1 ‰.
Ta del SAT testa se bo izvedel s fizičnimi testnimi pošiljkami, ki bo pripravljen s slikami spremnic 'test deck-a', ki ga je naročnik pripravil. V času med objavo JN in oddajo ponudbe bo naročnik potencialnemu ponudniku na izrecni poziv ponudnika poslal 'test deck' na USB podatkovnem nosilcu ali preko drugih (spletnih) rešitev. Poziv ponudnika naj bo v elektronski obliki in naj vsebuje podpisan 'Data Processing Agreement', ki je priloga razpisni dokumentaciji.
'Test deck' azijskih pošiljk
'Test deck' azijskih pošiljk je sestavljen iz 3.000 slik pošiljk azijskega trga. Poleg slik pošiljk bo ponudnik prejel tudi tabelo pravilnih rezultatov za vse pošiljke.
V času izvedbe SAT testa bo naročnik ob prisotnosti izvajalca, testne pošiljke (opremljene s spremnicami slik 'test deck-a', usmeril na napravi. Na podlagi rezultatov testa bo naročnik ugotovil, ali sistem izpolnjuje zahtevane parametre, h katerim se je ob oddaji ponudbe zavezal ponudnik.
'Test deck' pošiljk iz notranjega prometa
'Test deck' pošiljk iz notranjega prometa je sestavljen iz 2000 slik pošiljk. 25 % pošiljk ima ročno napisane naslove. Poleg slik pošiljk bo ponudnik prejel tudi tabelo pravilnih rezultatov za vse pošiljke.
SAT test (2. del)
Zahteva se zanesljivost naprave v 98 % časa delovanja. Slednje bo naročnik preverjal na 2. delu SAT testa na način, da bo izračunal čas nemotenega delovanja naprave v dveh zaporednih 8 urnih izmenah, po naslednji formuli:
Tehnična zanesljivost =
Čas delovanja naprave
Čas delovanja naprave + Čas zastoja naprave
Čas delovanja naprave – je seštevek vsega časa v obdobju merjenja, ko naprava nemoteno deluje.
Čas zastoja naprave – je seštevek vsega časa v obdobju merjenja, ko zaradi zastoja (ki ni posledica napake operaterjev), uporaba naprave ni mogoča. Zastoj naprave pomeni vsa obdobja v času merjenja, ko je naprava v servisnem delovanju (ki ni posledica napake operaterjev).
7. Izobraževanje LISM uporabnikov in vzdrževalcev
Izobraževanje se izvaja v prostorih naročnika. Izobraževanje za posluževalno in vzdrževalno osebje, ki je potrebno za obratovanje naprave, se izvede med montažo in dokončnim zagonom naprave in pred izvedbo SAT testa. Omenjeno izobraževanje bo izvedeno na način uvajanja osebja po ciljnih skupinah. Tehnično osebje bo prisotno v vseh fazah procesa montaže in zagona naprave. Pred primopredajo naprave predvidi izvajalec celovito šolanje za tehnično osebje in ločeno za posluževalce naprave, in sicer v slovenskem jeziku. Predvideni sklopi izobraževanja:
Okvirna vsebina šolanja na mehanskih sklopih naprave
• xxxxxxxx navodila;
• vgradnja/demontaža/montaža posameznih elementov (nadomestnih delov);
• popravilo;
• navodila za vzdrževanje;
• mazanje/sredstva za mazanje, ipd.;
• urnik preventivnih vzdrževalnih posegov po posameznem sklopu.
Vsebina šolanja za krmilne sklope naprave
• uvod v stikalne načrte oziroma nameščeno elektrotehniško opremo;
• servisno upravljanje naprave;
• funkcije nadzora in navodila glede vzdrževanja posameznih sklopov naprave;
• zgradba programske opreme in možnosti posega pri napakah, ipd.;
• predstavitev in uporaba pripomočkov za nastavitve posameznih sklopov v primeru zamenjave določenega sklopa (razni paneli, ipd.).
Vsebina šolanja za posluževalce naprave
• seznanitev z uporabniškimi navodili;
• obrazložitev in prikaz posluževalnih funkcij po uporabniških navodilih;
• posluževanje naprave v realnih razmerah in realnimi pošiljkami, ipd.;
• varna uporaba sredstev in naprav.
Upoštevati je potrebno tudi sledeče
• izobraževanje mora zajemati vse stroške, ki pri tem nastanejo in vključujejo šolanje, transferje na mesta izobraževanja oz. testiranj, stroške nočitev, ipd., za vse udeležence;
• udeleženci izobraževanja morajo prejeti gradivo v slovenskem jeziku najmanj dva tedna pred izvedbo izobraževanja;
• ponudnik mora definirati postopek in faze izobraževanja (ločeno po posameznem izobraževanju) ter jih uskladiti z naročnikom pred izvedbo izobraževanja;
• Stroški izobraževanja v tujini in SLO morajo biti prikazani oz. ločeni po osebi/dan;
• Naročnik si pridržuje pravico, da na izobraževanje pošlje tudi manjše število zaposlenih od predhodno navedenega;
• Osnova za plačilo izobraževanj bo število udeležencev pomnoženo s številom dni oz. trajanjem posameznega izobraževanja.
Ob zaključku izobraževanja pridobijo udeleženci certifikate oz. potrdila o izvedenem šolanju, ki jih izda izvajalec.
8. LISM dokumentacija
Izbrani ponudnik mora za vso opremo dobaviti ustrezno tehnično dokumentacijo v angleškem jeziku, navodila za vzdrževanje opreme v angleškem in slovenskem jeziku v pisni obliki (načrti, risbe,
obrazložitve, ipd.) in na podatkovnih nosilcih (DVD, USB podatkovni nosilec, ipd.). V slovenskem in angleškem jeziku se pripravijo uporabniška navodila za upravljavce oziroma posluževalce naprave. Prav tako se prevedejo ekranske slike na monitorjih, ki so pomembne za upravljavce naprave v slovenski jezik. Omenjene ekranske slike morajo biti usklajene z naročnikom do tovarniškega testa programske opreme. Dokumentacijo proizvajalec dostavi v originalni obliki (npr. opis mehanike, standardna programska oprema, ipd.), in sicer:
Mehanika (dokumentacija proizvajalca naprave)
• pregledne in prostorske risbe naprave;
• kosovnice, seznam nadomestnih delov, navodila za obratovanje za dobavljene komponente;
• navodila za vzdrževanje za dobavljene komponente.
Krmilna tehnika (dokumentacija proizvajalca naprave) Elektro oprema
• načrti električnih povezav;
• kosovnice naprav, seznam nadomestnih delov;
• načrt postavitev krmilnih omaric;
• pregledni načrt komponent;
• načrt ožičenja;
• načrt kabelskih povezav.
Programska oprema
• sistemske specifikacije;
• obnovitvena verzija programske opreme na podatkovnem nosilcu;
• navodilo za uporabo.
Specifikacija in obseg funkcij
• funkcije za podporo obratovalnih postopkov;
• ekranske slike za posluževanje.
Priročnik za vzdrževalce naprave
• vklop in izklop računalniškega sistema (sistem, programi, podatkovni nosilci, ipd.);
• zavarovanje podatkov;
• stanje sistemske programske opreme;
• priročnik za uporabo.
Opisi dialogov oziroma sporočil
• opis sporočil sistema;
• funkcijske tipke.
Uporabniška programska oprema se izroči naročniku na podatkovnem nosilcu (DVD, USB podatkovni nosilec, ipd.), najpozneje ob primopredaji naprav. Kompletna dokumentacija v pisni in elektronski obliki se naročniku dostavi v 4 izvodih (v slovenskem in v angleškem jeziku).
Xxxxxxxxx plan izvedbe naročila:
po predvidenem podpisu pogodbe (februar 2021) mora ponudnik izdelati dele naprave v tovarni do konca leta 2021 tj. 10 mesecev. Naročnik seznanja ponudnika, da bo novo zgrajena hala (v kateri bo naprava montirana) ponudnikom na voljo najhitreje v mesecu januarju 2022. Montaža in SAT test: v prvem in drugem četrtletju leta 2022, 3 mesečno poskusno obratovanje ter zaključek projekta po primopredaji in zaključno poročilo: v drugem četrtletju 2022.
Kontaktna oseba naročnika za izvajanje pogodbe je: Xxxxxxxxx Xxxxxxxxx.
Ponudnik predloži obrazec Ponudba v 1. in ponovno v 2. fazi v razdelek »Predračun«.
Obrazec
PONUDBA
Na osnovi javnega razpisa »Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava « po postopku s pogajanji z objavo, dajemo ponudbo, kot sledi:
1. PODATKI O PONUDNIKU
POLNI NAZIV IN FIRMA PONUDNIKA: |
NASLOV PONUDNIKA: |
TELEFON: |
IDENTIFIKACIJSKA (DAVČNA) ŠTEVILKA PONUDNIKA: |
MATIČNA ŠTEVILKA PONUDNIKA: |
ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: |
ODGOVORNA OSEBA ZA PODPIS POGODBE: |
ZAKONITI ZASTOPNIKI PONUDNIKA |
Kraj in datum: | Ponudnik: |
Podpis: |
Ponudnik predloži obrazec Ponudbeni predračun v 2. fazi v razdelek »Predračun«.
Obrazec
2. PONUDBENI PREDRAČUN
Ponudnik obvezno izpolni vsako postavko ponudbenega predračuna Predračun
Sklop | Vsebina sklopa | Enota mere | Cena brez DDV |
1 | Implementacija | Celota | |
2 | Vzdrževanje (5 let skupaj) + seštevek delovnih ur serviserjev | 5 let | |
3 | (Opcijski del) SW naprave (DVD, USB podatkovni nosilec, ipd.) | Celota | |
Skupaj: | |||
Ponudnik v spodnjo tabelo navede vse postavke, ki sestavljajo implementacijsko ceno:
Cena implementacijskega sklopa zajema naslednje postavke | Cena brez DDV |
Izdelava projektov tehnologije in GOID | |
Izdelava, dobava oz. transport, montaža in zagon komponent usmerjevalnika za usmerjanje pošiljk | |
… | |
Ponudnik v spodnjo tabelo navede vse postavke, ki sestavljajo ceno za vzdrževanje:
Vzdrževanje | ||
Vrsta storitve | Obdobje | Cena brez DDV |
'Hotline' (storitev v času garancijskega obdobja brezplačna) | 1. leto po garancijskem obdobju | |
2. leto po garancijskem obdobju | ||
3. leto po garancijskem obdobju | ||
4. leto po garancijskem obdobju | ||
5. leto po garancijskem obdobju | ||
Letni preventivni pregled (storitev v času garancijskega obdobja brezplačna) | 1. leto po garancijskem obdobju | |
2. leto po garancijskem obdobju | ||
3. leto po garancijskem obdobju | ||
4. leto po garancijskem obdobju | ||
5. leto po garancijskem obdobju | ||
Vzdrževanje (hotline + letni preventivni pregled) skupaj (5 let) | ||
Delovne ure serviserjev* | ||||
1 | Redne delovna ura izvajalca servisiranja iz SLO | h | 1 | |
2 | Nočna delovna ura izvajalca servisiranja iz SLO | h | 1 | |
3 | Delovna ura prazniki izvajalca servisiranja med vikendi in prazniki iz SLO | h | 1 | |
4 | Redne delovna ura izvajalca servisiranja iz tujine | h | 1 | |
5 | Nočna delovna ura izvajalca servisiranja iz tujine | h | 1 | |
6 | Delovna ura izvajalca servisiranja iz tujine med vikendi in prazniki | h | 1 | |
7 | Ocenjen strošek celotnega potovanja iz Slovenije: sedež izvajalca SLO – PLC LJ – sedež izvajalca SLO | Izvajalec SLO/celotna pot | 1 | |
8 | Ocenjen strošek celotnega potovanja iz tujine: sedež izvajalca – PLC LJ – sedež izvajalca. | Izvajalec tujina/celotna pot | 1 | |
Skupaj (seštevek 1-8): delovne ure serviserjev | ||||
* v kolikor je več profilov serviserjev se zapiše povprečna ura predvidenih profilov, ponudnik pa priloži uradni cenik po posameznem profilu serviserja.
Ponujene cene veljajo za celotno obdobje vzdrževanja, torej od opravljenega SAT testa, do iztega garancijskega obdobja in nato še 5 let.
7.2 Garancijska doba
Ponudnik v spodnjo tabelo navede ponujeno garancijsko dobo. Minimalna dopustna garancijska doba je 36 mesecev.
Ponujena garancijska doba (v mesecih) (minimalna dopustna doba je 36 mesecev) | mesecev |
Garancijska doba (v mesecih) za opravljena vzdrževalna dela (minimalna dopustna doba je 6 mesecev) (ni predmet meril) | mesecev |
Ponujena garancijska doba (v mesecih) za vgrajene ali dobavljene nove rezervne dele (minimalna dopustna doba je 12 mesecev) (ni predmet meril) | mesecev |
Ponujena garancijska doba (v mesecih) za vgrajene ali dobavljene popravljene rezervne dele (minimalna dopustna doba je 12 mesecev) (ni predmet meril) | mesecev |
Stopnja odčitavanja
Ponujena stopnja odčitavanja za pošiljke iz azijskih trgov (v %) (minimalna dopustna stopnja za pošiljke iz azijskih trgov je 90%) | % |
Ponudnik v spodnjo tabelo navede ponujeno stopnjo odčitavanja 'TEST DECK-a', ki jo bo zagotovil v SAT testu.
Ponujena stopnja odčitavanja za pošiljke v notranjem prometu (v %) (minimalna dopustna stopnja za pošiljke v notranjem prometu je 95 %) | % |
Število operaterjev za dosego zahtevane pretočnosti
Ponudnik v spodnjo tabelo navede potrebno število operaterjev za zagotovitev delovanja naprave pri zahtevani pretočnosti 12.000 pošiljk na uro.
Funkcija operaterja | Potrebno število operaterjev (pri minimalni zahtevani operativni pretočnosti in RR, ki ga je ponudil ponudnik) |
Tipper in ročni infeed | oseb |
Vlaganje pošiljk v »bomb bay« pladnje | oseb |
Oskrbovanje drč | oseb |
Videokodiranje | oseb |
Skupno število potrebnih operaterjev | oseb |
Število operaterjev ne informativne narave in ne vpliva na merila in pogoje tega JN.
7.5 Ostale zahtevane lastnosti sistema
Operativni delež poškodovanih pošiljk | 1 pošiljka/5.000 usmerjenih kosov |
Operativna pretočnost sistema | ≥ 12.000 pošiljk na uro |
Tehnična zanesljivost naprave | ≥ 98 % |
Stopnja odčitavanja čitalnika črtnih kod | • ≥99 % s stopnjo napake 0,1 % za črtne kode kvalitete ANSI GRADE A, B in • ≥95 % s stopnjo napake 0,1 % za črtne kode kvalitete ANSI GRADE C, D, E. |
Veljavnost ponudbe je najmanj do 24.8.2021.
V/Na: | Ponudnik: |
Podpis: |
Ponudnik predloži obrazec Izjave v 1. fazi v razdelek »Druge priloge«.
IZJAVE O SPREJEMU IN IZPOLNJEVANJU POGOJEV IZ RAZPISNE DOKUMENTACIJE
Naziv ponudnika Xxxxx Xxxxxx štev. in kraj Kontaktna oseba Elektronski naslov kontaktne osebe
Št. | Izjavljamo: |
1. 2. 3. 4. 5. |
…………………………………………………….. ……………..………..……….………………. kraj in datum odgovorna oseba
* S podpisom tega obrazca vam ni potrebno prilagati pri pogojih navedene izjave.
Ponudnik predloži obrazec Podatki o podizvajalcu v 1. fazi v razdelek »Druge priloge«.
PODATKI O PODIZVAJALCU
Vrsta dela, ki ga bo izvedel podizvajalec
Naziv podizvajalca Naslov podizvajalca Matična številka podizvajalca Davčna številka podizvajalca Transakcijski račun podizvajalca Predmet del, ki jih izvede podizvajalec Količina del podizvajalca Vrednost del podizvajalca Kraj izvedbe teh del Rok izvedbe teh del
…………………………………………………….. ……………..………..……….………………. kraj in datum odgovorna oseba
* Obrazec po potrebi kopirati.
Ponudnik predloži obrazec Požarni red v razdelek »Druge priloge«.
Obrazec
IZJAVA POŽARNI RED
(naziv in naslov izvajalca storitev)
IZJAVA
o seznanitvi s požarnim redom in navodilom za varstvo pred požarom
Izjavljamo, da smo bili pred začetkom izvajanja del, ki jih bomo opravljali v:
…………………………………...………………………………………………………………………………………………………………………
..
(naziv PE in kraja delovišča)
na podlagi pogodbe/naročilnice št. …………….….., z dne , seznanjeni s Požarnim
redom Pošte Slovenije d. o. o. in Navodilom za varstvo pred požarom za zunanje izvajalce del.
Obvezujemo se, da bomo pri izvajanju dela upoštevali določila Xxxxxxxxx reda in Navodila za varstvo pred požarom in da ne bomo povzročali nevarnosti za nastanek požara ali eksplozije in s tem ogrožali varnosti ljudi in premoženja naročnika.
Naša odgovorna oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom je:
…………………………………………………………… …………………………………….. (ime in priimek) (telefon)
Datum: …………………..………………………….
Opomba: Podpisano izjavo je dolžan izvajalec del pred začetkom izvajanja del posredovati strokovnemu delavcu za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
NAVODILO ZA VARSTVO PRED POŽAROM
(izvajalci storitev)
I.ORGANIZACIJA VARSTVA PRED POŽAROM
Vsak izvajalec storitev, ki izvaja kakršnokoli delo v objektih družbe, je dolžan skrbeti za varstvo pred požarom. V zvezi s tem ima predvsem naslednje naloge, dolžnosti in odgovornosti:
• dela sme izvajati samo z delavci, ki so usposobljeni in imajo opravljen preizkus znanja iz varstva pred požarom;
• za opravljanje dela sme uporabljati samo namensko in brezhibno delovno opremo;
• pred začetkom izvajanja dela:
o se mora seznaniti z izvlečkom požarnega reda, ki je nameščen v objektu, kjer se bodo dela izvajala;
o urediti mora delovišče in poskrbeti za ustrezne ukrepe varstva pred požarom. Po potrebi je treba delovišče opremiti z dodatno opremo in sredstvi za gašenje in preprečevanje nastanka požara;
o seznaniti mora odgovorno osebo za varstvo pred požarom o datumu in času začetka dela in o načrtovanih ukrepih za varstvo pred požarom;
• delo mora izvajati tako, da ne slabi urejenega stanja varstva pred požarom in ne povzroča nevarnosti za nastanek požara;
• med izvajanjem del mora upoštevati predloge in pripombe odgovorne osebe za varstvo pred požarom in strokovnega delavca za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ki sta navedena v izvlečku požarnega reda;
• pred začetkom izvajanja požarno nevarnih del si mora pridobiti pisno dovoljenje od strokovnega delavca in po potrebi organizirati požarno stražo;
• o vsaki opaženi ali ugotovljeni pomanjkljivosti ali nepravilnosti, ki bi lahko vpliva na varstvo pred požarom, mora takoj obvestiti odgovorno osebo za varstvo pred požarom ali strokovnega delavca, ki sta navedena v izvlečku požarnega reda.
II. PREVENTIVNI UKREPI
V objektih družbe ali na delovišču se je treba obnašati in ravnati tako, da se ne slabi ali ogroža varstvo pred požarom in da se ne povzroča nevarnost za nastanek požara. V zvezi s tem je treba upoštevati in izvajati predvsem naslednje preventivne ukrepe:
- gasilnikov, ki so nameščeni v objektu, ni dovoljeno prestavljati z določenih in urejenih mest;
- gasilnikov, hidrantov, električnih omaric ipd. ni dovoljeno zalagati s predmeti dela, opremo, odpadki ipd. Pred njimi mora biti vsaj 70 cm prostega prostora;
- na hodnikih, stopniščih in na evakuacijskih poteh ni dovoljeno ničesar odlagati ali shranjevati, biti morajo vedno proste in normalno prehodne;
- odpadke, ki nastajajo pri izvajanju dela, je treba zbirati ločeno in jih z delovišča odstranjevati sproti ali najkasneje ob zaključku delovnega dne;
- izvajanje požarno nevarnih del ni dovoljeno brez pisnega dovoljenja strokovnega delavca za izvajanje ukrepov varstva pred požarom;
- v objekt ali na delovišče se lahko dovaža in hrani le toliko nevarnih snovi, kot jih je potrebnih za dnevno uporabo;
- ob vsakem zapuščanju objekta ali delovišča je treba obvezno preveriti, ali so odstranjeni vsi potencialni viri za nastanek požara.
III.POSTOPKI IN NALOGE V PRIMERU POŽARA
V primeru požara ostanite mirni in prisebni in ocenite velikost požara.
Če ocenite, da lahko požar pogasite sami, brez nevarnosti zase in druge, uporabite gasilna sredstva in požar pogasite.
Če ocenite, da požara ne morete pogasiti, ravnajte po naslednjem postopku:
- na požar takoj opozorite prisotne osebe v objektu in poskrbite za prijavo požara gasilcem;
- pri požaru ne izpostavljate svoje varnosti in življenja;
- pred reševanjem opreme, dokumentacije itd. pomagajte ogroženim osebam;
- rešujte predvsem dragocenejšo opremo in najpomembnejšo dokumentacijo;
- ko se umikate iz prostora, v katerem je požar, zaprite okna, izključite električne in plinske uporabnike, izključite prezračevanje in zaprite vrata za seboj, če je vse to mogoče;
- na evakuacijski poti odprite okna, da preprečite ali zmanjšate zadimljenost poti;
- poskrbite za neoviran dovoz intervencijskih vozil do objekta;
- zberite se pred objektom ali na zbirnem mestu, določenem v načrtu evakuacije, kjer se javite odgovorni osebi za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije;
- če se iz objekta ne morete umakniti zaradi neprehodnosti evakuacijskih poti, se pred požarom umaknite v najvarnejši prostor z oknom. Vrata prostora zatesnite pred vdorom dima in s klicanjem z okna opozorite nase.
IV.POSTOPKI IN NALOGE PO POŽARU
O vsakem požaru, ne glede na njegovo velikost, je treba takoj po požaru obvestiti odgovorno osebo za varstvo pred požarom in strokovnega delavca za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, ki sta navedena v izvlečku požarnega reda.
Takoj po požaru je treba zavarovati mesto požara. Na požarišču ni dovoljeno ničesar pospravljati, premikati ipd., dokler se ne opravi raziskava požara.
Po požaru je prepovedano uporabljati opremo in naprave na elektriko ali plin, ki je bila izpostavljena požaru, dokler ni pregledana in je ugotovljeno, da je varna za uporabo.
Po požaru je treba napisati izjavo o času in vzroku nastanka požara, uničeni opremi itd.
Ponudnik predloži obrazec Izjava v 1. fazi v razdelek »Druge priloge«.
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka)
i z j a v l j a m o
da, bomo pri sklepanju pogodb v postopkih javnega naročanja z naročnikom - Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, 2500 Maribor, identifikacijska številka SI25028022, matična številka 5881447 ravnali v skladu z določili zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
Zaradi zagotovitve transparentnosti posla in preprečitve korupcijskih tveganj v skladu s šestim odstavkom 14. člena zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, s to izjavo posredujemo podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom.
Podatki o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika
PRAVNA OSEBA:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka, delež lastništva)
PRAVNA OSEBA:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka, delež lastništva)
PRAVNA OSEBA:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka, delež lastništva)
PRAVNA OSEBA:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka, delež lastništva)
FIZIČNA OSEBA:
(ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva)
FIZIČNA OSEBA:
(ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva)
FIZIČNA OSEBA:
(ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva)
FIZIČNA OSEBA:
(ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva)
NAVEDBA TIHEGA DRUŽBENIKA:
(fizična ali pravna oseba)
NAVEDBA TIHEGA DRUŽBENIKA:
(fizična ali pravna oseba)
NAVEDBA POVEZANE DRUŽBE:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka)
NAVEDBA POVEZANE DRUŽBE:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka)
NAVEDBA POVEZANE DRUŽBE:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka)
NAVEDBA POVEZANE DRUŽBE:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka)
NAVEDBA POVEZANE DRUŽBE:
(firma družbe, poslovni naslov, matična številka, davčna številka)
(Podpis)
Ponudnik predloži obrazec Izjava v 1. fazi v razdelek »Druge priloge«.
SOGLASJE ZA PRIDOBITEV POTRDILA IZ KAZENSKE EVIDENCE ZA PRAVNE OSEBE
(naziv pooblastitelja-ponudnika) dajemo soglasje naročniku Pošta Slovenije d.o.o. Področje investicij in nabave, skladno z določili Zakona o javnem naročanju (ZJN- 3) in 22. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. list RS, št. 86/2004), da za potrebe preverjanja izpolnjevanja pogojev v postopku oddaje javnega naročila »Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava «, po postopku s pogajanji, od Ministrstva za pravosodje, Xxxxxx za izvrševanje kazenskih sankcij, Kazenska evidenca, pridobi potrdilo iz kazenske evidence, da kot ponudnik nismo bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v ZJN- 3.
Podatki o pravni osebi:
Polno ime podjetja: Sedež podjetja: Občina sedeža podjetja: Številka vpisa v sodni register (št. vložka): Matična številka podjetja:
datum: Podpis pooblaščene osebe:
Ponudnik predloži obrazec Izjava v 1. fazi v razdelek »Druge priloge«.
SOGLASJE ZA PRIDOBITEV POTRDILA IZ KAZENSKE EVIDENCE
ZA FIZIČNE OSEBE (zakonite zastopnike)*
Spodaj podpisan-a (ime in priimek) skladno s določili Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in 22. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Ur. list RS, št. 86/2004), pooblaščam Pošta Slovenije d.o.o. Področje investicij in nabave, da za potrebe preverjanja izpolnjevanja pogojev v postopku oddaje javnega naročila »Naprava za usmerjanje prostih pošiljk (s Kitajske): LISM naprava «, po postopku s pogajanji, od Ministrstva za pravosodje, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, Kazenska evidence, pridobi potrdilo iz kazenske evidence, da kot zakoniti zastopnik ponudnika nisem bil-a pravnomočno obsojen-a zaradi kaznivih dejanj, ki so opredeljena v ZJN-3.
Moji osebni podatki so naslednji:
EMŠO:
IME IN PRIIMEK:
DATUM ROJSTVA:
KRAJ ROJSTVA:
OBČINA ROJSTVA:
DRŽAVA ROJSTVA:
NASLOV STALNEGA/ZAČASNEGA BIVALIŠČA:
- (ulica in hišna številka)
-
- (poštna številka in pošta)
- DRŽAVLJANSTVO: MOJ PREJŠNJI PRIIMEK SE JE GLASIL:
podpis pooblastitelja:
(kraj in datum)
*(V primeru, da ima ponudnik več zakonitih zastopnikov, izpolni ustrezno število soglasij).
VZOREC
Referenčno potrdilo za ponudnika
Naziv in naslov potrjevalca reference:
ID številka za DDV , matična številka
IZJAVA
Izjavljamo, da je podjetje
(naziv in sedež izvajalca)
kot izvajalec uspešno izvedlo dela na projektu;
, kot v nadaljevanju sledi:
Besedilo | Izpolni potrjevalec reference |
Številka pogodbe | |
Naziv projekta | |
Čas izvedbe | |
Kraj izvedbe | |
Skupna vrednost vseh izvedenih del |
Potrjujemo, da je na podlagi našega naročila zgoraj navedeni izvajalec kvalitetno in v dogovorjenih rokih izvedel referenčno delo. Xxxxxxxx dajemo na prošnjo izvajalca in velja izključno za potrebe pri njegovem kandidiranju za pridobitev javnega naročila.
Odgovorna oseba naročnika, pri katerem se lahko dobijo dodatne informacije: Ime in priimek:.
Telefon:
Elektronski naslov
OPOMBA:
V primeru več referenčnih potrdil se obrazec fotokopira.
Kraj in datum: Ime, priimek, žig in podpis odgovorne osebe potrjevalca reference: