SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE DELODAJALČEVE ODGOVORNOSTI S-OD-05
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE DELODAJALČEVE ODGOVORNOSTI S-OD-05
Izrazi v teh pogojih:
Zavarovalec oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
Zavarovanec oseba, katere premoženjski interes je zavarovan (delodajalec). Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
Polica listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Premija znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici.
1. člen - ZAVAROVANA NEVARNOST
(1) Zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih delavci uveljavljajo proti zavarovancu kot svojemu delodajalcu zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka (nesreče), do katerega pride pri delu ali v zvezi z delom, ki ga delavec opravlja za svojega delodajalca (nevarnostni vir) in ki ima za posledico:
1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt delavca (poškodovanje delavca);
2) uničenje, poškodbo ali izginitev stvari delavca (poškodovanje stvari delavca).
(2) Za delavce iz prejšnjega odstavka štejejo osebe, ki za zavarovanca proti plačilu zanj opravljajo delo (lastni zaposleni delavci, vajenci, študentje).
2. člen - RAZŠIRITEV ZAVAROVANJA
(1) V okviru nevarnostnega vira, navedenega na polici, je pri zavarovanju odgovornosti, vključena tudi odgovornost zavarovanca zaradi uporabe ali posesti, zakupa ali užitka zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za namene zava- rovanca (odgovornost iz posesti);
(2) V okviru zavarovalne vsote navedene na polici so na znesek največ 834,59 EUR omejeni odškodninski zahtevki zaradi škod povezanih s padci oseb na tleh, podih, poteh, pločnikih, stopnicah, ipd. (npr. zaradi mokrosti, spolzkosti, ...).
3. člen - IZKLJUČITVE
(1) Zavarovalnica ne jamči in ne povrne škode, če zavarovanec škodni dogodek povzroči z naklepom. Za naklep se šteje tudi:
1) ravnanje, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico;
2) vednost o pokvarjenosti ali o pomanjkljivosti blaga, izdelkov ali storitev;
3) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom;
4) nalog delavcu za delo v nasprotju z notranjimi akti in sprejetimi delovnimi post- opki.
(2) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, zavarovalnica ne jamči za zahtevke zaradi škode nastale pri aktivni udeležbi na konjskih, kolesarskih ali avtomobilskih dirkah, kakor tudi na športnih in drugih prireditvah, ki jih delodajalec priložnostno organizira za svoje delavce;
(3) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) zaradi škode, nastale zaradi izdelkov, ki jih je zavarovanec kakorkoli dal v promet (za izdelke se štejejo tudi prehrambeni izdelki in pijače); zaradi škode, nastale zaradi pomanjkljivo opravljene storitve, če je škoda zaradi tega nastala po dokončanju in prevzemu opravljenega dela s strani naročnika ali drugega upravičenca (odgovornost proizvajalca);
2) zaradi škode, pri kateri ne gre niti za poškodovanje oseb niti za poškodovanje stvari (čiste premoženjske škode);
3) zaradi škode na premičnih stvareh, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zakup, hramba, obdelava, predelava ipd.);
4) zaradi škode na nepremičnih stvareh, ki jih ima zavarovanec v najemu;
5) zaradi škode na stvareh, če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi (predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja ipd.);
6) zaradi škode, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota ipd. (imisije), če to vplivanje počasi škodljivo učinkuje;
7) zaradi škode, povzročene zaradi onesnaženja okolja (ekološke škode);
8) zaradi škode, nastale ob uporabi neatestiranih delovnih pripomočkov (npr. lestve);
9) zaradi okvare zdravja in poškodovanja živali, do katerega pride zaradi postop- kov zdravljenja, zdravstvenih in drugih posegov ter postopkov na teh živalih kot so kastriranje, osemenjevanje, podkovanje, dresiranje;
10) zaradi okvare zdravja in poškodovanja oseb, do katerega pride zaradi postop- kov zdravljenja, zdravstvenih in drugih posegov ter postopkov na teh osebah, kot so porodništvo, nega telesa, kozmetika ipd.;
11) zavarovanca in njegovih svojcev ter družbenikov zavarovanca ter njihovih svojcev; za svojce veljajo zavarovančev zakonski ali izvenzakonski partner, sorodniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši zakonca;
12) zaradi škode, če pride do škodnega dogodka zaradi delovanja jedrske energije;
13) zaradi škod, ki nastanejo zaradi uporabe ali posesti zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in samovoznih delovnih strojev;
14) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevar- nih okoliščin, kar je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka;
15) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi s poklicnimi boleznimi, azbes- tozo, genetskimi spremembami/poškodbami v organizmih, elektromagnetnim sevanjem, tabakozo ali z zastrupitvijo s salmonelo;
16) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na nezgodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli orga- nizacijo ali oblastjo;
17) posameznega delavca, ki znašajo 417,29 EUR ali manj;
18) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev.
4. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevar- nosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.
5. člen - ČASOVNA IN KRAJEVNA OMEJITEV ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogodka po začetku in pred koncem jamstva. Če pa izvira vzrok za dogodek iz časa pred sklenitvijo zavarovanja ali iz časa, ko je bilo jamstvo zavarovalnice prekinjeno, krije zavarovanje škodo le, če zavarovancu/zavarovalcu do sklenitve zavarovanja oz. do ponovnega jamstva zavarovalnice ta vzrok ni bil znan.
(2) Zavarovalno kritje se nanaša samo na škodne dogodke, do katerih pride v okviru geografske veljavnosti zavarovanja, kot je navedena na polici ter pod pogojem, da se zahtevki zaradi teh škodnih dogodkov v državah geografske veljavnosti tudi uveljavljajo. Škodni dogodki, ki se zgodijo na območju ZDA ali Kanade oziroma odškodninski zahtevki, zaradi škodnih dogodkov, ki se uveljavljajo v teh državah, niso predmet zavarovalnega kritja.
6. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskih osnov.
7. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu police, nasled- nje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta. Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo v plačilo ob nastanku zavarovalnega primera vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovor- jena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana z virmanom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati doplačilo zneska, za katerega bi se bila premija odmerila više, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja velja- vnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino.
8. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(2) Če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati pred začetkom jamstva, vrne zava- rovalnica vso plačano zavarovalno premijo.
(3) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače.
(4) Povračila premije ni v primeru, če je v tekočem zavarovalnem obdobju nastal zava- rovalni primer.
B054 / 1000 / 01 / 05 / New Moment
9. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.
(2) Če je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (samopridržaj), se odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, zmanjša za znesek, ki je dogovorjen v zavarovalni pogodbi.
(3) Za en zavarovalni primer veljajo tudi vse posledice enega škodnega dogodka; več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istovrstnih vzrokov; več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza.
10. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru brez odlašanja.
(2) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava ali je vložena obtožnica ali če je izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil zavarovalni primer po prejšnjem odstavku.
(3) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali če je proti njemu vložena odškodninska tožba mora zavarovanec o tem ravno tako brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti original vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke.
(4) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(5) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(6) Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo.
nesrečo, če nastanejo iz istega vzroka. Zavarovalnica izplača za vse zava- rovalne primere, nastale v enem zavarovalnem letu, skupaj odškodnin največ do višine večkratnika zavarovalne vsote (letni agregat), kot je naveden na polici.
12. člen - ODPOVED OB ZAVAROVALNEM PRIMERU
Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno varstvo. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.
13. člen - IZVEDENIŠKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delov- nem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izve- denca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki.
14. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.
11. člen - DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
15. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in
ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neute- meljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. S to določbo je podan osnovni obseg škode, za katero jamči zavarovalnica po (1) odstavku 1. člena in drugih določbah teh pogojev.
(2) Zavarovalnica jamči za pravdne stroške zavarovanca in za škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu le tedaj, če pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.
(3) Za stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku jamči zavarovalnica samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške.
(4) Zavarovalnica nosi - če so dani za to drugi pogoji - le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in prisojenim zneskom odškodnine oškodovancu. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravd- nih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov.
(5) Za ugotavljanje kapitalizirane vrednosti rent, ki jih je treba plačevati oškodovancu, in s tem obsega udeležbe zavarovalnice pri plačevanju rent, se uporabljajo tablice umrljivosti Generali Zavarovalnice d.d. Če gre za rentnega upravičenca, ki ni polnoleten in ki je pridobil pravico do rente zaradi smrti osebe, ki ga je bila dolžna preživljati, se računa, da bo prejemal rento do svojega 20.leta starosti. Zavarovalnica ima tudi pravico položiti zavarovalno vsoto ali njen preostali del kot hranilno vlogo v korist zavarovanca, vezano za plačevanje rente; morebitni preostanek vloge se šteje za preostanek zavarovalne vsote. Zavarovalnica ima tudi pravico, da zava- rovalno vsoto ali njen del uporabi, kot da bi bila hranilna vloga, za kritje škode zaradi plačevanja rente, dokler zavarovalna vsota ni izčrpana.
(6) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja eno
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spre- membe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da prvi poskus vročitve obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (npr. zaradi preselitve, odklonitve sprejema,...), bo zavarovalnica poskušala obvestilo ponovno vročiti. Če tudi druga vročitev ne bo uspešna, se zavarovalec izrecno strinja, da se bo v tem primeru to obvestilo štelo za prejeto ter da bo veljalo, da je zavarovalec z njegovo vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogod- benega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke
16. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporo- čenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
17. člen - UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporabljajo tudi določila obligacijskega zakonika. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po sedežu Generali Zavarovalnice d.d.
Pogoji z oznako S-OD-05 so bili sprejeti s strani uprave družbe na seji dne 3.1.2005 in se uporabljajo od 15.1.2005 dalje. Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.