ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA,
ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA,
ki ga zastopa tajnica Združenja, asist. xxx. Xxxxxx Xxxxx-Pavlič, dr. med., (v nadaljevanju Združenje), ZAVOD ZA RAZVOJ DRUŽINSKE MEDICINE,
ki ga zastopa direktor Xxxxxx, asist. Xxxx Xxxxxxx, dr. med., (v nadaljevanju Zavod),
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI,
ki jo zastopa predstojnik, prof. xx. Xxxx Xxxx, dr. med., (v nadaljevanju Katedra LJ) in KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU,
ki jo zastopa nosilec predmeta, doc. xx. Xxxxx Xxxxxxx, dr. med., (v nadaljevanju Katedra MB)
Predstavniki naštetih organizacij priznavajo dosedanjo vlogo svojih organizacij pri razvoju družinske medicine in se zavedajo pomena za enoten in celovit razvoj družinske medicine v prihodnje. Upoštevali so tudi zgodovino, ki je botrovala nastanku Združenja:
⚫ Sedanje Združenje je naslednik Sekcije za splošno medicino Slovenskega zdravniškega društva (SZD), ustanovljenega 11. oktobra 1966, ki je dolga leta predstavljala edino strokovno organizacijo družinske medicine in zagotavljala kadrovske, strokovne in finančne podlage za razvoj te medicin- ske veje na strokovnem, izobraževalnem in raziskovalnem področju. Pod okriljem SZD se odvijajo številni izobraževalni projekti, ki zajemajo več področij, kot so: strokovna srečanja, specializacija, specialistični izpiti; mednarodno sodelovanje s Svetovno organizacijo zdravnikov družinske medicine (WONCA), z Evropsko delovno skupino za kakovost (EQuiP), Evropsko mrežo za raziskovanje (EGPRN), Evropsko skupino učiteljev v družinski medicini (EURACT), Evropsko delovno skupino za preventivo (EUROPREV), Evropsko delovno skupino zdravnikov s podeželja (EURIPA), s strokovnjaki na področju dela s starostniki, z Združenjem zdravnikov v osnovnem zdravstvu (UEMO) idr. V okviru Združenja delujejo številne delovne skupine, ki so podlaga za sodelovanje z drugimi specialnostmi in pri izvedbi izobraževanj.
⚫ Zavod je nastal zaradi potrebe po uspešni podpori razvoju družinske medicine pri organizaciji
in izvedbi projektov na področju družinske medicine 24. 12. 2003. S svojim položajem v pravni ureditvi omogoča tekoče poslovanje in izvajanje projektov, pomembnih za družinsko medicino.
⚫ Katedra LJ je bila ustanovljena 26. 11. 1995 kot nosilka dodiplomskega pouka družinske medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod njenim okriljem poleg tega izvajajo program
SPORAZUM O
specializacije, specialistične izpite in raziskovalno dejavnost v okviru raziskovalne skupine Katedre, s čimer njeno delovanje močno presega aktivnosti dodiplomskega izobraževanja in zaenkrat še pomeni neformalno terciarno inštitucijo na področju družinske medicine v Sloveniji.
⚫ Upoštevali so, da bo Katedra MB šele ustanovljena, njena dodiplomska vloga v programu pouka na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pa je že predvidena in usklajena s programom Katedre LJ.
Predstavniki navedenih organizacij ugotavljajo, da vse štiri predstavljajo v slovenskem prostoru trenutno prisotne samostojne organizacije družinske medicine, ki jih druži skupni interes razvoja družinske medicine, zato priznavajo komplementarno partnersko vlogo svojih organizacij (v nadaljevanju partnerji).
Partnerji ugotavljajo, da na področju družinske medicine delujejo tudi Odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, Razširjeni strokovni kolegij za družinsko/splošno medicino in drugi organi, ki pa pri svojem delovanju niso samostojni in nimajo značaja neodvisnih strokovnih institucij, ki bi lahko samostojno pristopile k sporazumu.
Partnerji ugotavljajo, da na področju družinske medicine v Sloveniji zaradi pravne praznine ni terciarne inštitucije družinske medicine, ki bi lahko prevzela z zakonodajo predpisane naloge usmerjanja razvoja in nadzora nad delom družinske medicine.
Partnerji so soglasni, da je nadaljnji razvoj družinske medicine skupna prednostna naloga vseh partnerjev in zato sklepajo naslednji
SODELOVANJU
1. člen
NA PODRO»JU DRUŽINSKE MEDICINE
⚫ skrbi za primerno strokovno raven programov podiplomskega izobraževanja ter za zagotavlja-
Predmet sporazuma je urejanje medsebojnih odnosov, pravic in obveznosti pri delovanju partnerjev na področju družinske medicine.
2. člen
Organizacije so pri svojem delovanju samostojne v okviru svojih aktov in krovnih institucij. Medsebojne odnose urejajo s tem sporazumom o sodelovanju in na podlagi medsebojnih dogovorov v korist razvoja družinske medicine.
3. člen
Cilj Združenja je ohranjanje vloge in pomena zdravniškega poklica, vloge zdravnikov kot intelektu- alcev v slovenski in mednarodni družbi ter s tem zagotavljanje in izboljševanje kakovosti ter etike nudenja zdravniških storitev zaupanim bolnikom. Združenje skrbi za s 16. členom Statuta Združenja določene naloge:
1. Sodeluje pri pripravi predloga strokovne medicinske doktrine na področju zdravnikov družinske medicine pred dokončno uskladitvijo v strokovnih sekcijah, društvih in združenjih SZD v sodelo- vanju s Katedrama za družinsko medicino.
2. Usklajuje, spodbuja in usmerja članstvo k stalnemu strokovnemu izobraževanju.
3. Sodeluje pri pripravi predloga vsebine podiplomskega izobraževanja in usposabljanja ter stalnega strokovnega izobraževanja zdravnikov na področju zdravnikov družinske medicine.
4. Spodbuja, organizira in izvaja znanstvenoraziskovalno delo.
5. Skrbi za načrtno in usklajeno stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje članstva na področju zdravnikov družinske/splošne medicine zlasti s tem, da:
⚫ organizira ali sodeluje pri izpeljavi podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja na področju družinske medicine,
⚫ vodi, organizira ali sodeluje pri izpeljavi stalnega medicinskega izobraževanja in usposabljanja na področju družinske medicine,
⚫ sodeluje pri vodenju in usklajevanju koledarja podiplomskega zdravniškega izobraževanja v Republiki Sloveniji,
nje kakovosti programov in strokovni nadzor te kakovosti na področju družinske medicine,
⚫ organizira ali sodeluje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev, tečajev, razstav in strokovnih sestankov zlasti s področja družinske medicine,
⚫ sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževanja na področju družinske medicine,
⚫ sodeluje pri načrtovanju in izpeljavi mednarodnega sodelovanja svojih članov,
6. Zbira strokovne, statistične in druge podatke, ki so pomembni za razvoj družinske medicine.
7. Razvija metode in oblike dela na področju družinske medicine.
8. Sodeluje pri preverjanju učinkovitosti novih zdravil s področja družinske medicine in predlaga njihovo registracijo.
9. Posreduje priporočila za pridobivanje strokovnih in častnih nazivov na področju družinske medicine.
10. Sodeluje pri oblikovanju zdravstvene mreže na področju zdravnikov družinske medicine.
11. Vodi, podpira in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske literature s področja družinske medicine v slovenskem jeziku ter tujih jezikih.
12. Sooblikuje kodeks zdravniškega poklica v skladu s Kodeksom medicinske deontologije in usme- ritvami Svetovnega zdravniškega društva (World Medical Association) na področju družinske medicine.
13. Prostovoljno in samostojno se povezuje v ustrezna strokovna združenja na ravni SZD.
14. V skladu s statutom SZD sodeluje z Zdravniško zbornico Slovenije in drugimi zbornicami, držav- nimi organi ter drugimi organizacijami in organi, na področju družinske/splošne medicine.
15. Povezuje se v mednarodne organizacije, kot so:
⚫ Združenje zdravnikov v osnovnem zdravstvu (UEMO),
⚫ Svetovno združenje zdravnikov družinske medicine (WONCA),
⚫ Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine (ESGP/FM),
⚫ Evropsko združenje učiteljev v družinski medicini (EURACT),
⚫ Evropsko združenje raziskovalcev v družinski medicini (EGPRN),
⚫ Evropsko združenje za kakovost v družinski medicini (EQuiP);
in omogoča svojim predstavnikom v mednarodnih telesih sodelovanje pri njihovem delu.
16. V skladu s statutom SZD sodeluje z zbornicami in sindikati na področju ustreznega vrednotenja dela v družinski medicini in njihovega statusa.
17. Omogoča varstvo in pravno zaščito svojim članom.
18. V skladu s statutom SZD sodeluje pri usmerjanju in oblikovanju zdravstvene politike v R Sloveniji.
19. Aktivno sodeluje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine slovenskih zdravnikov.
20. Skrbi za kulturno, stanovsko, socialno in športno udejstvovanje svojih članov.
21. V skladu z izkazanim delovanjem SZD v javnem interesu in njemu podeljenimi javnimi pooblastili izvršuje taka javna pooblastila skladno z zakonom in aktom o podelitvi.
22. V skladu s statutom SZD se povezuje s sorodnimi domačimi tujimi in mednarodnimi organizacijami kot ustanovni ali pridruženi član ali kot opazovalec.
Preostali partnerji se po svojih kadrovskih močeh enakopravno vključujejo v izvajanje naštetih nalog. Sodelovanje partnerjev v posameznih projektih je treba dogovoriti za vsak projekt posebej med vsemi partnerji in priznati z navedbami sodelujočih partnerjev pri najavah projektov.
Strokovne odbore srečanj morajo sestavljati člani vseh partnerjev.
4. člen
Združenje z usklajevalci in sodelavci pri organizaciji strokovnih srečanj pripravlja vsako leto do sredine decembra letni koledar strokovnih srečanj in skrbi za njihovo umestitev med strokovna srečanja, ki jih ZSS prizna za podaljševanje licence. Drugi partnerji so povabljeni, naj prispevajo svoje predloge za teme, predavanje, predavatelje in druge rešitve za uspešno izvedbo strokovnih srečanj. Prednost imajo tradicionalna srečanja z določenim osnovnim profilom:
⚫ Združenje kot temeljno izobraževalno obliko organizira učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Mednarodni tečaj je teoretični uvod vanje. Za asistente Xxxxxxx in za kandidate za asistente je udeležba na tečaju obvezna vsako leto.
⚫ Schrottovi dnevi naj bi v prihodnje pomenili vrhunsko strokovno srečanje družinske medicine, na katerem bodo predstavljene novosti. Pri izbiri vsebin, organizaciji in nastopih bo močno zastopana Katedra LJ.
⚫ V osnovnem zdravstvu ima najdaljšo tradicijo srečanje v organizaciji Združenja, ki je namenjeno delovnim skupinam in ima zato poseben pomen. Dodatno mu je pridružen svečani sprejem za nove specialiste, magistre, doktorje znanosti in častne člane. Na njem potekajo tudi satelitska srečanja, simpoziji in vaje, kar zahteva dodatno organizacijsk delo in finančno podporo.
⚫ Kokaljevi dnevi so prvenstveno namenjeni srečanju delovnih skupin za obravnavo poškodb in kirurških tem, ki jih ne pokrivajo druga srečanja.
⚫ Fajdigovi dnevi pokrivajo posamezna področja, zanimiva za družinsko medicino, kjer ni glavni poudarek na novostih, temveč na pospeševanju uporabe znanih spoznanj, nekakšna valilnica pri- poročil za delo (duševne motnje, srčno popuščanje, infekcije, ščitnica, sladkorna bolezen itn.).
⚫ Mariborski kongres družinske medicine pokriva predvsem organizacijsko strokovna vprašanja, vezana na družinsko medicino (laboratorijska diagnostika, fizikalna medicina, napotitve, pred- pisovanje zdravil itn.).
⚫ Krožki kakovosti. Iz dveh jeder v Ljubljani in na Gorenjskem naj bi se sčasoma oblikovali taki krožki po vsej Sloveniji. Sistematično delo v krožkih kakovosti je prav tako lahko pri ZZS priznana oblika podiplomskega izobraževanja za kreditne točke. Združenje bo v prihodnje podpiralo delo takih krožkov tako, da bomo pripravili vsebine in projekte za njihovo izvajanje ter se prijavljali na evropske razpise za sredstva, s katerimi bi jih še dodatno podprli. Krožki kakovosti naj bi v prihodnje postali forum za izmenjavo izkušenj med mentorji in mlajšimi kolegi ter mesto, kjer bi nastajali osnutki priporočil za delo na področjih, kjer si želimo večjega napredka stroke.
⚫ Načelno se strinjamo s sodelovanjem Združenja kot nosilca drugih strokovnih srečanj v primeru, če sklene dogovor, ki opredeljuje medsebojne obveznosti in je koristen za razvoj družinske medicine.
5. člen
Zavod skrbi za finančno izvedbo projektov iz 3. in 4. člena, ki jih izvaja Združenje v sodelovanju s partnerji. Koordinatorji in sodelavci pri izvedbi strokovnih srečanj sklenejo podnajemne pogodbe z Zavodom, ki skrbi za finančni del izvedbe, in z Združenjem, ki skrbi za strokovni del izvedbe. Vsak partner je sam odgovoren za svoje finančno stanje in za prevzeto finančno odgovornost. Zavod podpira preostale partnerje glede na svoje finančne zmogljivosti v okviru svojega letnega proračuna. Morebitni presežek prihodkov nad odhodki bo Zavod namenil za razvoj družinske medicine.
6. člen
Partnerji si medsebojno poročajo o poteku in izvedbi skupnih projektov v obsegu, ki je potreben za uspešno izvedbo projektov.
7. člen
Zavod enkrat letno poroča Združenju o vsebinskem delu izvedbe projektov.
8. člen
Združenje enkrat letno pripravi predloge in finančne konstrukcije projektov, ki jih posreduje Zavodu v sprejem in izvedbo.
9. člen
Združenje na podlagi meril predlaga člane in predsednike izpitnih komisij za specialistični izpit iz družinske medicine. Merila pripravlja, preverja in izvaja strokovna skupina Združenja, ki jo sestavljajo predstojnika Kateder in referent Združenja za izobraževanje.
10. člen
Osnovna naloga Xxxxxxx je izvajanje dodiplomskega pouka za študente MF. Ker imata Xxxxxxx sodobno zasnovan pouk, ki zlasti v praktičnem delu zahteva vključitev veliko mentorjev, za delo mentorjev v ambulantah v proračunu ni predvidenih sredstev, zato je njihovo delo prostovoljno. Združenje v sodelovanju s Katedrama skrbi za organizacijo in izvedbo brezplačnih učnih delavnic za mentorje študentom in zdravnikom družinske medicine.
11. člen
Katedra LJ ima svojo raziskovalno skupino in mrežo raziskovalcev. Preostali partnerji podpirajo raziskovalno dejavnost na Katedri LJ in s svojimi kadrovskimi in finančnimi zmožnostmi sodelujejo pri projektih. Raziskovalni projekti so lahko locirani tudi pri drugih partnerjih, če je njihov položaj ugodnejši za pridobitev projekta. Za koordinacijo raziskovalne dejavnosti na državni ravni skrbi Katedra LJ. Zavod praviloma nastopa kot podpora raziskovalni dejavnosti.
12. člen
Katedra LJ glede na njene dejavnosti na področju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja, sodelovanja pri stalnem strokovnem izobraževanju in na področju raziskovalne dejavnosti šteje za terciarno institucijo na področju družinske medicine v Sloveniji. Partnerji si bodo prizadevali za priznanje tega statusa katedri LJ, dokler ne bo ustanovljen Inštitut družinske medicine, ki bi lahko prevzel naloge terciarne institucije.
13. člen
S tem sporazumom so začrtane načelne in praktične usmeritve delovanja partnerjev na področju dru- žinske medicine v Sloveniji. Sprotne odločitve partnerji sprejemajo soglasno prek svojih predstavnikov, ki so po funkciji zastopali organizacije ob sprejemu sporazuma.
14. člen
Partnerji bodo morebitne spore reševali sporazumno.
15. člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo predstavniki vseh partnerjev. Vsak od partnerjev prejme po en originalni izvod. V časopisu Družinska medicina in na spletni strani sta objavljeni verziji identični originalu.
⚫ Potrjeno na sestanku pedagoškega kolegija Katedre za družinsko medicino MF LJ.
⚫ Sprejeto na zboru ustanoviteljev Zavoda za razvoj družinske medicine.
⚫ Sprejeto na kolegiju predstavnikov akademskega zbora MF MB, ki so s področja družinske medicine.
⚫ Sprejeto na sestanku UO Združenja zdravnikov družinske medicine.
Ljubljana, 8. 4. 2005
ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA, ki
ga zastopa tajnica Združenja, asist. xxx. Xxxxxx Xxxxx-Xxxxxx, dr. med.
ZAVOD ZA RAZVOJ DRUŽINSKE MEDICINE, ki ga zastopa direktor Xxxxxx, asist. Xxxx Xxxxxxx, dr. med.
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI, ki jo
zastopa predstojnik, prof. xx. Xxxx Xxxx, dr. med.
KATEDRA ZA DRUŽINSKO MEDICINO MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU, ki
jo zastopa nosilec predmeta, doc. xx. Xxxxx Xxxxxxx, dr. med.