SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA 01-AKA-01/20

Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska (v nadaljevanju: pogoji) so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki jo zavarovalec sklene z zavarovalnico.

IZRAZI V TEH POGOJIH POMENIJO:

Zavarovalec - oseba, ki z zavarovalnico sklene zavarovalno pogodbo in je dolžna plačati premijo.

Zavarovanec - oseba, katere premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec sta ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče.

Upravičeni uporabnik - poleg zavarovanca tudi oseba (voznik), ki ji je zavarovanec prepustil upravljanje zavarovanega vozila.

Zavarovalnica - GENERALI zavarovalnica d.d., Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx.

Polica - listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi.

Pogodba - zavarovalna pogodba, sklenjena med zavarovalcem in zavarovalnico.

Premija - znesek, ki ga mora zavarovalec plačati zavarovalnici po pogodbi.

Zavarovalnina - znesek, ki ga zavarovalnica izplača v okviru določil pogodbe.

Zavarovalna vsota - znesek, ki predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice ob nastanku zavarovalnega primera. Zavarovalni primer - z zavarovalno pogodbo krit škodni dogodek, ki mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov, z njegovim nastankom pa nastane obveznost zavarovalnice.

Vozilo - vozilo, ki je navedeno na polici in na katerega se zavarovanje po teh pogojih nanaša.

1. ČLEN: PREDMET ZAVAROVANJA

(1) Predmet zavarovanja so lahko vse vrste motornih, priključnih in delovnih vozil in njihovi sestavni deli.

(2) Za sestavne dele vozila štejejo oprema vozila, orodje, naprave, pribor in rezervni deli, ki jih proizvajalec serijsko vgradi v določen tip vozila.

(3) Predmet zavarovanja je lahko tudi vgrajena dodatna oprema vozila. Za tako dodatno opremo šteje oprema, ki je proizvajalec serijsko ne vgradi v določen tip vozila, ampak je v vozilo vgrajena na zahtevo vsakokratnega lastnika vozila. Tako vgrajena dodatna oprema mora biti navedena v pogodbi.

(4) Če so tovorna vozila, avtobusi, priključna vozila ter delovna vozila izdelana s serijsko dodatno opremo oziroma naknadno vgrajeno dodatno opremo, ki je neogibno potrebna za opravljanje določene dejavnosti v skladu z ekološkimi, varnostnimi in prevozniškimi standardi in je posebej navedena v pogodbi, se ta oprema šteje kot sestavni del vozila.

(5) Zavarovanje ne krije škod, ki nastanejo na delih vozila v času, ko so ti ločeni od vozila.

(6) V primeru ugotovitve podzavarovanja veljajo določbe, navedene v 9. odstavku 11. člena teh pogojev.

2. ČLEN: SPLOŠNI AVTOMOBILSKI KASKO

(1) Splošni avtomobilski kasko krije škodo zaradi uničenja ali poškodovanja zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih in od zavarovančeve volje ali od volje upravičenega uporabnika neodvisnih dogodkov, naštetih v nadaljevanju tega člena:

1) prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in v kateri je nastala materialna škoda;

2) padec ali udarec predmeta;

3) požar, pri čemer zavarovanje ne krije škode na električni instalaciji, ki nastane zaradi pregretja ali stalitve električne instalacije, razen če se je razvil požar;

4) nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje;

5) neposredni udar strele, pri čemer je neposredni udar strele učinek električnega razelektrenja ozračja, viden

kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki in zemljo.

Zavarovanje krije:

a) škodo, ki jo na vozilu povzroči neposredni udar strele s toplotno ali rušilno močjo;

b) škodo, ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali so zaradi strele padli na vozilo.

Zavarovanje ne krije škode na vozilu, ki nastane zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov, če ni prišlo do neposrednega udara strele z vidnimi poškodbami na vozilu;

6) eksplozijo, razen jedrsko eksplozijo;

7) vihar, pri čemer je vihar veter s hitrostjo 17,2 m na sekundo oziroma 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici);

8) potres, pri čemer je potres naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje;

9) zemeljski plaz, pri čemer je zemeljski plaz zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah. Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode. Zemeljski plaz je prav tako utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na vozilu zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in ga pri tem uničil ali poškodoval;

10) snežni plaz, pri čemer je snežni plaz zdrs snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz;

11) padec zračnega plovila in njegovih sestavnih delov;

12) manifestacijo in demonstracijo;

13) objestno dejanje tretjih oseb, kot so udarci, praske ali lom delov predmeta zavarovanja;

14) poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kakšen drug način;

15) namerno poškodovanje zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;

16) poplavo, pri čemer je poplava, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, podrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi velike količine padavin, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik). Poplava je tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer.

Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

a) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega ali vodovodnega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;

b) na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom ali reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;

c) na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;

d) zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je upravičenemu uporabniku znano, da vozi nasproti stihijskemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

e) zaradi vode, ki med vožnjo ali med delovanjem motorja v mirovanju vdre v izgorevalni prostor motorja vozila;

17) zaradi potopitve ali poškodovanja vozila med prevozom s trajektom ali splavom po reki, jezeru ali morju.

3. ČLEN: DELNI AVTOMOBILSKI KASKO

(1) Delni avtomobilski kasko krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve predmeta zavarovanja, ki nastane kot posledica presenetljivih, od zavarovančeve volje ali volje upravičenega uporabnika neodvisnih dogodkov, razvrščenih v kombinacije, na podlagi katerih se ob sklenitvi zavarovanja določi obseg zavarovalnega kritja.

(2) Delni avtomobilski kasko lahko vključuje naslednje kombinacije:

1) KRAJA;

2) KRAJA VOZILA;

3) PARKIRIŠČE;

4) STEKLO;

5) SVETLOBNA TELESA IN OGLEDALA;

6) ŽIVALI;

7) NADOMESTNO VOZILO;

8) TOČA;

9) POŠKODBA VOZILA;

10) PROMET;

11) KLJUČI IN REGISTRSKE TABLICE;

12) DODATNA OPREMA, PRTLJAGA IN DRUGE STVARI;

13) STROJELOMNO ZAVAROVANJE.

(3) Zavarovalno kritje po posamezni kombinaciji delnega avtomobilskega kaska se skladno s premijskim cenikom za zavarovanje avtomobilskega kaska lahko sklene skupaj z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti ali s splošnim avtomobilskim kaskom.

(4) Obseg kritja po kombinacijah delnega avtomobilskega kaska:

1) KRAJA

Krite so škode na vozilu, nastale:

a) zaradi tatvine, vlomske ali roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila;

b) zaradi tatvine delov vozila, orodja, pribora, rezervnih delov in naprav, in sicer le, če so v času tatvine pritrjeni na vozilo ali zaklenjeni v vozilu;

c) kot posledica prometne nesreče, nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila.

d) Zavarovanje krije tudi stroške menjave ključavnic na vozilu kot posledico tatvine ključev vozila ali tatvine elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila in stroške menjave ključev vozila ali elektronske naprave za odklepanje vrat in zagon motorja vozila.

Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec upravičeni uporabnik.

2) KRAJA VOZILA

Krite so škode na vozilu, nastale:

a) zaradi tatvine, vlomske ali roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila;

b) kot posledica prometne nesreče, nastale po izvršeni tatvini, vlomski ali roparski tatvini, ropu in protipravnem odvzemu vozila.

Nevarnosti iz te točke niso krite, če je storilec upravičeni uporabnik.

3) PARKIRIŠČE

Krite so škode na vozilu, nastale zaradi:

a) poškodovanja ali uničenja parkiranega osebnega vozila, ki je nastalo z neposrednim dotikom neznanega motornega ali priključnega vozila (škoda na parkirnem prostoru), ni pa krita škoda, ki jo povzroči tovor;

b) strešnih snežnih plazov in ledenih sveč ali ledenih tvorb, ki padajo s stavb.

Če je v pogodbi dogovorjeno osnovno kritje te

kombinacije, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja dveh zavarovalnih primerov. Po uveljavitvi dveh zavarovalnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

Če je v pogodbi dogovorjeno razširjeno kritje te kombinacije, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja štirih zavarovalnih primerov. Po uveljavitvi štirih zavarovalnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

4) STEKLO

Krite so škode na vozilu, nastale zaradi razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenega stekla (vetrobranskega stekla, zadnjega stekla, stranskega stekla, notranjega pregradnega stekla, steklene strehe), pri čemer so navedena stekla tudi stekla iz trdne umetne mase (ne velja za PVC), vključno z grelniki in senzorji.

Če je v pogodbi dogovorjeno osnovno kritje te kombinacije, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja dveh zavarovalnih primerov. Po uveljavitvi dveh zavarovalnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

5) SVETLOBNA TELESA IN OGLEDALA

Krite so škode na vozilu, nastale zaradi:

a) razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih svetlobnih teles (vključno z ohišjem, steklom, žarnicami, krmilniki in grelniki);

b) razbitja ali poškodovanja serijsko vgrajenih vzvratnih ogledal in kamer (vključno z ohišjem, steklom, žarnicami, krmilniki in grelniki).

6) ŽIVALI

Krite so škode na vozilu:

a) nastale med premikanjem vozila z neposrednim naletom oziroma trkom z divjadjo ali domačo živaljo. Krita ni škoda, ki nastane zaradi poskusa preprečitve neposrednega naleta oziroma trka z divjadjo ali domačo živaljo;

b) ki jo povzročijo živali z ugrizom, glodanjem in praskanjem v času mirovanja vozila.

7) NADOMESTNO VOZILO

Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega osebnega vozila, če je bilo vozilo uničeno ali poškodovano zaradi katere koli nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska ali delnega avtomobilskega kaska. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila za čas, ki je potreben za popravilo vozila, ki ga določi zavarovalnica na podlagi zapisnika o poškodbi vozila. Za dan popravila šteje osem delovnih ur, pri tem, da se delovna ura nad osmimi urami oziroma nad mnogokratnikom osmih ur šteje za naslednji delovni dan. Zavarovanje krije stroške najema nadomestnega vozila od vključno dne nastanka škode na vozilu do

popravila oziroma od vključno dne prijave izginotja vozila pri zavarovalnici do morebitnega najdenja izginulega vozila ali do izplačila zavarovalnine. Stroški najema nadomestnega vozila zajemajo stroške najemnega dne in stroške kilometrine (dnevno prevoženi kilometri). Višina stroškov najemnega dne in obseg kilometrine morata biti navedena v pogodbi.

Če je v pogodbi dogovorjeno osnovno kritje, so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 10 dni, pri zavarovalnem primeru iz kombinacij KRAJA in KRAJA VOZILA pa so stroški najema nadomestnega vozila zaradi tatvine, vlomske ali roparske tatvine celotnega vozila, ropa ter protipravnega odvzema celotnega vozila kriti največ do 30 dni.

Če je v pogodbi dogovorjeno razširjeno kritje, so stroški najema nadomestnega vozila kriti največ do 40 dni, pri zavarovalnem primeru iz kombinacij KRAJA in KRAJA VOZILA pa so stroški najema nadomestnega vozila zaradi tatvine, vlomske in roparske tatvine celotnega vozila, ropa ter protipravnega odvzema celotnega vozila kriti največ do 40 dni. Pri razširjenem kritju so stroški najema nadomestnega vozila kriti ob pogoju, da se vozilo popravlja na pogodbenem servisu zavarovalnice. Stroški najema nadomestnega vozila ne krijejo stroškov goriva in pristojbin za uporabo cestne infrastrukture (cestnine, mostnine, brodnine, tunelnine, mestne takse, parkirnine ipd.).

V razpoložljiv čas najema nadomestnega vozila ne šteje čas, potreben za čakanje na nadomestne dele oziroma čas, potreben za čakanje na sprejem vozila na popravilo. Zavarovalnica povrne stroške na podlagi računa izposojevalca in najemne pogodbe med zavarovancem in izposojevalcem nadomestnega vozila. Če je bilo vozilo najeto za krajši čas, kot bi ga imel zavarovanec pravico najeti po teh pogojih, zavarovalnica povrne stroške le za čas, kolikor je najem trajal, upoštevajoč višino dogovorjene obveznosti za dan najema vozila.

Zavarovanja stroškov najema nadomestnega vozila ne more skleniti oseba, ki se ukvarja z dajanjem vozila v najem za tista vozila, ki jih daje v najem.

Zavarovanec mora na zahtevo zavarovalnice nadomestno vozilo najeti pri ponudniku vozil za najem, ki mu ga določi zavarovalnica.

8) TOČA

Krite so škode na vozilu, nastale zaradi toče.

9) POŠKODBA VOZILA

Krite so škode na vozilu, nastale zaradi:

a) požara, pri čemer zavarovanje ne krije škode na električni instalaciji, ki nastane zaradi pregretja ali stalitve električne instalacije, razen če se je zaradi tega razvil požar;

b) neposrednega udara strele, pri čemer je neposredni udar strele učinek električnega razelektrenja ozračja, viden kot močna trenutna svetloba, ki preskakuje med oblaki in zemljo. Zavarovanje krije:

- škodo, ki jo na vozilu povzroči neposredni udar strele s toplotno ali rušilno močjo;

- škodo, ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali so zaradi strele padli na vozilo;

- škodo zaradi požara zaradi delovanja električnega toka.

c) eksplozije, razen jedrske eksplozije;

d) nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja;

e) viharja, pri čemer je vihar veter s hitrostjo 17,2 m na sekundo oziroma 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici);

f) potresa, pri čemer je potres naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje;

g) zemeljskega plazu, pri čemer je zemeljski plaz zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah. Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode. Zemeljski plaz je prav tako utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdih kosov zemlje ali tal. Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na vozilu zaradi udarca trdega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in ga pri tem uničil ali poškodoval;

h) snežnega plazu, pri čemer je snežni plaz zdrs snežnih gmot s planinskih pobočij. Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga povzroči snežni plaz;

i) padca zračnega plovila in njegovih sestavnih delov;

j) manifestacije in demonstracije;

k) objestnega dejanja tretjih oseb, kot so udarci, odrgnine in lom delov predmeta zavarovanja. Zavarovanje krije škode, kjer ne pride do tatvine vozila, njegovih sestavnih delov ali predmetov, ki so v njem (npr. tatvine osebnih predmetov v vozilu);

l) poškodovanja tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam, poškodovanim v prometni nesreči ali na kakšen drug način;

m) namernega poškodovanja zavarovanih stvari, če gre za preprečitev večje škode na zavarovani ali drugi stvari ali ljudeh;

n) poplave, pri čemer je poplava, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, podrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik). Poplava je tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica. Zavarovanje krije škodo, ki nastane potem, ko visoka ali talna voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:

- zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega ali

vodovodnega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;

- na vozilu v času, ko je na prostoru med potokom ali reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;

- na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;

- zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je upravičenemu uporabniku znano, da vozi nasproti stihijskemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;

- zaradi vode, ki med vožnjo vdre v izgorevalni prostor motorja vozila.

o) potopitve ali poškodovanja vozila med prevozom s trajektom ali splavom po reki, jezeru ali morju. Obseg navedenih zavarovanih nevarnosti je enak obsegu navedenih nevarnosti, določenih v splošnem avtomobilskem kasku.

Če je v pogodbi dogovorjeno osnovno kritje, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja dveh zavarovalnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi dveh zavarovalnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

Če je v pogodbi dogovorjeno razširjeno kritje, ima zavarovanec v enem zavarovalnem obdobju pravico do uveljavljanja štirih zavarovalnih primerov iz te kombinacije. Po uveljavitvi štirih zavarovalnih primerov zavarovalno kritje po tej kombinaciji preneha.

10) PROMET

Krite so škode na premikajočem se vozilu, nastale zaradi trčenja vozila z drugim identificiranim vozilom oziroma drugo identificirano udeleženo osebo v prometu (npr. pešcem, kolesarjem).

11) KLJUČI IN REGISTRSKE TABLICE

Zavarovanje krije stroške:

a) nastale zaradi tatvine ali izgube ključev vozila oziroma elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja vozila, pri čemer kritje zajema:

- odpiranje vrat;

- izključitev varnostne naprave;

- izdelavo novih ključev ali elektronske naprave za odpiranje vrat in zagon motorja, vključno s ponovnim elektronskim kodiranjem ključev ali elektronske naprave za zagon vozila;

- zamenjavo ključavnice.

Zavarovanje ne krije stroška zamenjave računal- nika vozila.

b) pridobitve nove registrske tablice kot posledico tatvine registrske tablice, in sicer enake registrske tablice, kakršno je zavarovanec imel pred tatvino;

c) pridobitve novih (dvojnika) osebnih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledico tatvine osebnih dokumentov iz vozila oziroma pridobitve novih (dvojnikov) osebnih dokumentov zavarovanca ali upravičenega uporabnika kot posledico uničenja osebnih dokumentov v prometni nesreči. Za osebne dokumente štejejo: osebna izkaznica, zdravstvena izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje vozila. Zavarovanje krije stroške pridobitve novih (dvojnikov) osebnih dokumentov do skupne višine 200 EUR.

Pred izplačilom zavarovalnine mora zavarovanec ali upravičen uporabnik predložiti originalni račun oziroma ustrezna dokazila o prijavi na upravni enoti oziroma objavi v Uradnem listu, kjer to zahteva upravni postopek.

12) DODATNA OPREMA, PRTLJAGA IN DRUGE STVARI

a) Predmet zavarovanja so lahko:

- orodje, avdio-video-foto naprave ter druga dodatna oprema, priključne naprave, pribor in okrasni deli, namenjeni vozilu, ki so kasneje vgrajeni v vozilo, pritrjeni oziroma postavljeni nanj ter reklamni napisi v vozilu in na njem;

- osebna prtljaga v vozilu;

Zavarovanje osebne prtljage se nanaša le na stvari za osebno rabo, ki jih upravičeni uporabnik ali potniki nosijo s seboj, vključno z njihovo obleko, razen nakita in drugih dragocenosti, zbirk, denarja, vrednostnih papirjev, dokumentov in računalnikov.

Za prtljago štejejo, poleg običajnih stvari za osebne potrebe glede na čas, namen in trajanje potovanja, tudi stvari, kot so: oprema za vikend, taborjenje, amaterski fotoaparat s priborom, baterijski radio, daljnogled, pribor in oprema za lov in ribolov ter športni pripomočki. Prtljaga se zavaruje kot skupek stvari v posameznem vozilu.

- zbirke vzorcev trgovskega blaga v vozilu;

Za zbirke štejejo zbirka spominkov, zbirka manufakturnega blaga, elektrotehničnega ali drugega blaga.

- orodje, pribor in prenosna tehnična sredstva, ki služijo za opravljanje poklicne dejavnosti in se prevažajo v vozilu.

b) Zavarovanje krije škodo zaradi poškodbe, uničenja ali izginotja predmetov zavarovanja, ki je posledica zavarovanih nevarnosti, ki jih krijejo zavarovane nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska in kombinacij delnega avtomobilskega kaska.

c) Xxxxxx so zavarovane, dokler so v zaklenjenem vozilu ali na njem pritrjene s sistemom proti kraji.

d) Dejanska vrednost in obstoj zavarovane opreme ter stvari se izkazuje s predložitvijo originalnega računa ali drugih ustreznih dokumentov.

e) Zavarovanje krije škodo zaradi tatvine, če je vozilo ukradeno oziroma če so stvari ukradene iz zaklenjenih prostorov.

f) Pri zavarovalcu oziroma zavarovancu, ki se ukvarja s prevozom potnikov z avtobusi ali osebnimi avtomobili, je krita tudi škoda, nastala zaradi zamenjave ali izginotja prtljage ob izdaji ali prevzemu.

13) STROJELOMNO ZAVAROVANJE

a) Predmet zavarovanja so lahko:

- vlečna in delovna vozila;

- delovne naprave tovornih, priključnih, delovnih vozil in avtobusov;

Če so zavarovane samo delovne naprave tovornih vozil, avtobusov ter priključnih in delovnih vozil, je krita samo škoda na motorju, ki je po konstrukciji namenjen izključno za pogon zavarovanih delovnih naprav. Šasija, vozniška kabina, karoserija, motor, menjalnik, diferencial ter celotna transmisija in vse drugo, kar omogoča premikanje delovnega vozila v določeni smeri, ne štejejo za delovne naprave. Pri klimi in hladilnih napravah je predmet zavarovanja samo agregat.

- radijske postaje, razen če so vgrajene v specialna vozila radijskih hiš, ter radarske naprave, vgrajene v vozila.

b) Predmet zavarovanja je tudi hidravlično delovno olje vlečnih in delovnih vozil ter delovnih naprav, če je njegova vrednost zajeta v vrednosti vozil in naprav. Škoda se nadomesti z upoštevanjem amortizacije in v skladu s proizvajalčevimi in veljavnimi tehničnimi predpisi.

c) Xxxxxxxxxx so samo na pogodbi navedene stvari, in sicer:

- dokler so montirane in pripravljene za obratovanje ali obratujejo;

- če se demontirajo in montirajo zaradi premeščanja ali popravila ter med popravilom v kraju, kjer je stvar v popravilu ali v zavarovalčevi/ zavarovančevi delavnici.

d) Po tej kombinaciji niso zavarovane stvari, in sicer tudi takrat ne, ko je njihova vrednost zajeta v vrednosti predmeta zavarovanja:

- priključne naprave na traktorjih in kmetijskih strojih;

- delovne sestavine kmetijskih strojev, na primer lemeži, diski, klini, noži, noži in zobje za kosilne naprave, motike ipd.;

- deli vozil in naprav, ki so izpostavljeni neposrednim toplotnim učinkom, na primer: obloge posod in naprav za zgorevanje, rešetke kurišč, gorilniki, elektroodporni grelniki ipd., razen motorjev z notranjim izgorevanjem;

- deli vozil in naprav, ki se večkrat zamenjujejo, na primer: sita, obloge na valjih, upogljive cevi, jermenje, krtače, obročki, gumijaste, tekstilne in sintetične obloge, filtrski vložki, platneni filtri, sredstva za toplotno izolacijo in tesnjenje, hitroobrabljivi deli spojnic, prenosni kabli, drsni in kotalni ležaji do notranjega premera 100 mm ipd.;

- potrošni materiali, kot so: gorivo, mazivo, olje za podmazovanje, sredstva za hlajenje, čistilna sredstva ipd.;

- transportni trakovi, verige in vrvi;

- plašči, zračnice in verige za kolesa ter gumijaste gosenice;

- vse vrste orodja, deli vozil in naprav, ki se neposredno uporabljajo za lomljenje, drobljenje, izkopavanje in oblikovanje;

- sredstva za tesnjenje in izolacijo ter sredstva za hlajenje v hladilnih napravah;

- gosenice na vozilih goseničarjev, razen če je drugače dogovorjeno;

- katalizatorji in indikatorji;

- vsi deli vozil in naprav, ki so obrabljeni ali izrabljeni.

e) Zavarovanje po tej kombinaciji krije neposredno škodo zaradi uničenja ali poškodovanja predmeta zavarovanja, ki je posledica presenetljivih in od volje upravičenega uporabnika neodvisnih dogodkov, in sicer:

- napake v konstrukciji, materialu ali izdelavi atestiranih naprav;

- neposrednega delovanja električnega toka (kratkega stika, atmosferske in druge preobremenitve električnega toka ipd.);

- razleta ali razpada zaradi delovanja centrifu- galne sile;

- mraza, pritiska ledu ali snega oziroma neposrednega učinka gibanja ledu, razen zamrznitve vode v delih motorja;

- nadtlaka in podtlaka (implozije);

- zatajitve varovalne naprave ali naprave za uravnavanje, pa tudi naprave za samodejno upravljanje, ki je sestavni del vozila ali delovne naprave;

- zagozditve vrtalne naprave v vrtini med vrtanjem.

f) Zavarovalnica krije škodo v povezavi s hidravličnimi delovnimi olji vlečnih in delovnih vozil ter delovnih naprav samo tedaj, če je škoda posledica poškodovanja ali uničenja teh vozil ali naprav zaradi zavarovanih nevarnosti.

g) Zavarovalnica tudi ob sklenitvi dodatnega strojelomnega zavarovanja ne krije škod, ki so nastale zaradi:

- poškodovanja ali uničenja pogonske baterije pri vozilih na električni pogon;

- pomanjkljivosti ali napak, ki so že obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja;

- montaže ali poskusnega obratovanja novih stvari;

- prenapetosti in preobremenjenosti strojev in električnih naprav, aparatov in instalacij zunaj obsega njihovih projektnih parametrov;

- pomanjkljivega vzdrževanja;

- izgube pogonskega goriva ali olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter izgube hladilne tekočine zaradi katerega koli vzroka;

- neposredne posledice trajnih kemijskih, termičnih, atmosferskih, mehanskih in drugih vplivov in razmer namestitve in dela, na primer oksidacije, staranja, korozije, sevanja, previsoke vibracije ipd.;

- posledic vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije ipd.;

- prekomernih slojev rje, vodnega kamna, usedlin, mulja ipd., pa tudi primerov, ko je zaradi tega prišlo do uničenja ali poškodovanja predmeta zavarovanja;

- začetka delovanja pred končanim popravilom;

- dinamičnega gibanja rotacijskih delov stroja (turbomotorjev ipd.), če to ni posebej dogovorjeno v pogodbi;

- kršitve zakonskih in tehničnih predpisov in navodil o tehnični izrabi zavarovanih predme- tov in nespoštovanja zaščitnih ukrepov;

- škodnih dogodkov, ki nastanejo v garancij- skem (jamstvenem) roku in sta jih proizvajalec ali prodajalec dolžna povrniti;

- popravila poškodovanih predmetov zavarova- nja, če se škoda ugotovi in popravilo opravi ali bi moralo biti opravljeno pri rednem ali periodičnem pregledu zaradi vzdrževanja;

- škodnih dogodkov na delovnih napravah, ko so te zaradi obratovanja montirane na drugem vozilu kot je navedeno v pogodbi.

4. ČLEN: ZAVAROVANJE VOZIL, SPREJETIH V POPRAVILO OZIROMA V DELAVNICO

(1) Zavarovana so vozila strank zavarovanca, ki so bila sprejeta v avtodelavnico ali avtopralnico, za čas vožnje in mirovanja v območju delavnice ter za čas poskusnih voženj do 150 km zunaj delavnice. Kritje je podano v času izvajanja del, vključno s škodo, nastalo zaradi padca vozila z dvigala. Krite so zavarovane nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska in kombinacije TOČA in KRAJA.

(2) Pri tem zavarovanju je predmet zavarovanja samo tista dodatna oprema, ki je bila vgrajena s strani proizvajalca.

(3) S tem zavarovanjem niso krite škode, nastale zaradi nestrokovno opravljenih del ter škoda na vozilih, ki so last lastnika ali solastnika delavnice ali zaposlenega v delavnici.

5. ČLEN: NEZAVAROVANE NEVARNOSTI

(1) Zavarovanje ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi nevarnosti, ki jih ti pogoji ne obsegajo, zlasti pa ne:

1) poškodovanja ali uničenja motorja in drugih delov vozila zaradi izgube olja ali hladilne tekočine pri vožnji po poškodovanju vozila;

2) škode zaradi izgube pogonskega goriva, olja iz motorja, menjalnika ali diferenciala ter hladilne tekočine iz katerega koli vzroka, razen če je izguba olja ali hladilne tekočine posledica uresničitve nevarnosti, navedenih v

1. in 2. točki 1. odstavka 2. člena teh pogojev;

3) škode, ki jo povzroči tovor, razen v primeru prometne nesreče;

4) škode, ki jo povzroči tovor pri nakladanju ali razkladanju, razen če jo povzroči tovor pri padcu zaradi poškodbe nakladalne naprave. Če se pri nakladanju tovora na vozilo ali razkladanju z njega z lastno nakladalno ali razkladalno napravo vozilo prevrne, krije zavarovanje samo škodo, ki je posledica prevrnitve;

5) škode zaradi obratovanja pred dokončnim popravilom, razen če gre za škodo, ki je nastala po delnem popravilu na poti v drugo delavnico, kjer naj bi opravili drugo delno ali dokončno popravilo;

6) če upravičeni uporabnik povzroči škodo namenoma oziroma če gre za neresnično prikazovanje okoliščin ali vzroka škode z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi s strani zavarovanca ali upravičenega uporabnika (goljufija);

7) škode, ki nastane pri prevozu vozila z drugim vozilom ter pri prevozu poškodovanega vozila do delavnice, kjer bodo opravili nujna ali končna popravila;

8) škode zaradi zmanjšanja vrednosti zavarovane stvari po opravljenem popravilu;

9) škode zaradi vojne, vojni podobnih dogodkov in sovraštev, državljanske vojne in nemirov, ki nastanejo ob takšnih dogodkih, min, torpedov, bomb ali drugih orožij, zaplembe, odvzema, utaje, omejevanja ali zadrževanja s posledicami teh dogodkov ali poskusa, da se izvršijo, sabotaž s političnimi motivi, detonacije eksploziva, če oseba, ki to izvrši, stori to zlonamerno ali iz političnih pobud, zaplembe, zasega ali drugih podobnih ukrepov, ki jih izvaja ali namerava izvesti katera koli oblast ali druga podobna organizacija, ki se bori za oblast;

10) škode, ki nastane v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na škodo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Za teroristično dejanje šteje dejanje, kot je opredeljeno v 2. odstavku 22. člena;

11) škode, ki je neposredna posledica trajnih kemičnih, toplotnih ali mehaničnih vplivov ter pogojev namestitve in delovanja (korozija, sevanje, staranje ipd.);

12) škode, ki je posledica vseh oblik obrabe, trganja, abrazije, erozije, kavitacije, vibracij ipd.;

13) škode zaradi čezmerne vlage, rje, kotlovca ipd., in sicer tudi tedaj, če je bila zaradi tega zavarovana stvar uničena ali poškodovana;

14) posredne škode, ki nastane ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, obratovalni zastoj, kazni, stroški

dodatnega najemanja vozila, odškodninski zahtevki, stroški garažiranja in varovanja zavarovanih stvari, razen stroškov za nujno potrebni čas varovanja zavarovane stvari na kraju nesreče ali drugem primernem kraju);

15) škode na pnevmatikah, ki nastane zaradi blokiranja koles;

16) škode, ki je posledica vožnje s prazno pnevmatiko;

17) škode in pomanjkljivosti, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile oziroma bi morale biti zavarovalcu ali zavarovancu znane oziroma mu niso mogle biti neznane.

(2) Če ni v pogodbi dogovorjeno drugače in ni obračunana dodatna premija, zavarovanje ne krije škode, ki nastane na zavarovanem vozilu v času, ko je bilo to vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast. Zavarovanje za čas mobilizacije ali zaseženosti je mogoče skleniti le v primeru, ko se ta izvaja v okviru vojaških vaj in traja do trenutka ponovnega prevzema vozila.

6. ČLEN: IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC

(1) Zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja:

1) če je upravičeni uporabnik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to predvideno za takšno vozilo;

2) če upravičeni uporabnik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;

3) če je bilo upravičenemu uporabniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;

4) če je upravičeni uporabnik vozilo upravljal pod vplivom alkohola. Šteje se, da je upravičeni uporabnik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:

a) če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v organizmu več alkohola kot je to dovoljeno v zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa, veljavnem v času nastanka škodnega dogodka, ali če se ne glede na količino alkohola v organizmu ugotovi, da kaže znake alkoholiziranosti. Če upravičeni uporabniki, ki skladno z določbami omenjenega zakona ne smejo imeti alkohola v organizmu, kršijo te določbe, zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja;

b) če je alkotest pozitiven, upravičeni uporabnik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ali analizo urina natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija);

c) če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja svoje alkoholiziranosti (še zlasti, če ne obvesti policije skladno z določili zakona, ki ureja pravila cestnega prometa) oziroma jo odkloni ali če uživa alkohol ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka nesreče;

5) če je upravičeni uporabnik vozilo upravljal pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Šteje se, da je upravičeni uporabnik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:

a) če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo upravičenega uporabnika;

b) če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

c) če se po prometni nesreči izmakne preiskavi ugotavljanja prisotnosti prepovedanih drog,

psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu oziroma jo odkloni (še zlasti, če ne obvesti policije skladno z določili zakona, ki ureja pravila cestnega prometa) ali jih uživa, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka nesreče;

6) zaradi kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov, zlasti pa škode z vozilom, ki v času nesreče ni bilo tehnično brezhibno. Šteje, da vozilo ni bilo tehnično brezhibno, če ni imelo veljavnega tehničnega pregleda ali se pri njegovi uporabi niso upoštevali veljavni predpisi o potrebni tehnični opremljenosti vozila in je takšna pomanjkljivost v vzročni zvezi s škodnim dogodkom;

7) če je škoda povzročena zaradi hude malomarnosti zavarovanca ali upravičenega uporabnika (npr. vožnja v nasprotno smer na avtocesti, prižgan motor odklenjenega vozila na javni površini ipd.);

8) če je zavarovanec vozila kakor koli posegal v avtomobilski računalnik oziroma elektronske komponente in s tem izbrisal podatke, razen če dokaže, da na to ni imel vpliva;

(2) Zavarovalnica pa krije škodo, nastalo ob škodnem dogodku:

1) ki nikakor ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice;

2) zavarovancu ali zavarovalcu, ki se ukvarja z leasingom vozil ali dajanjem vozil v zakup, če je škodni dogodek povzročil upravičeni uporabnik brez ustreznega vozniškega dovoljenja, pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;

3) na osnovi posebnega dogovora v pogodbi, ki jo na službeni vožnji povzroči upravičeni uporabnik pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in snovi na vozilu zavarovanca, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik (s. p). To določilo ne velja, če je upravičeni uporabnik lastnik, solastnik oziroma družbenik pravne osebe ali samostojni podjetnik, ki mu pripada vozilo.

(3) Upravičeni uporabnik je dolžan izplačano zavarovalnino iz

2. točke prejšnjega odstavka povrniti zavarovalnici takoj po izplačilu zavarovancu, razen v primeru izplačane zavarovalnine iz 3. točke prejšnjega odstavka.

7. ČLEN: OSNOVA ZA DOLOČITEV PREMIJE

(1) Za določitev premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega avtomobilskega kaska in delnega avtomobilskega kaska se upoštevajo kriteriji skladno s premijskim cenikom zavarovalnice, in sicer podatki o vozilu ter podatki o zavarovalcu, zavarovancu in uporabniku vozila.

(2) Za določitev premije za zavarovanje vozil pred nevarnostmi splošnega avtomobilskega kaska in delnega avtomobilskega kaska, razen za kombinacije NADOMESTNO VOZILO, KLJUČI IN REGISTRSKE TABLICE, DODATNA OPREMA, PRTLJAGA IN DRUGE STVARI se upošteva nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja na dan sklenitve zavarovanja. Nabavna vrednost novega vozila je sestavljena iz cene novega vozila (po katalogu oziroma po oceni strokovne službe zavarovalnice) ter nabavne vrednosti nove dodatne opreme.

(3) Nabavna vrednost novega vozila tuje proizvodnje je izvozna cena proizvajalca, preračunana po veljavnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve zavarovanja za tuja plačilna sredstva, povečana za stroške carine, davke, prevozne stroške in ostale običajne stroške, povezane z uvozom vozila v Republiko Slovenijo, če ni v pogodbi dogovorjeno drugače.

(4) Če vozila ni več v prodaji, se njegova nabavna vrednost ugotavlja po nabavni vrednosti podobnega vozila iz kataloga, ki vključuje nabavno vrednost novega vozila oziroma po oceni strokovne službe zavarovalnice.

(5) Za vozila muzejske vrednosti, trofejna vozila, vozila, sestavljena iz delov dveh ali več vozil in podobno, se določa premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote. Dogovorjena zavarovalna vsota za ta vozila ne more biti višja od njihove tržne vrednosti.

(6) Za vozila, posebej prirejena za dirke, rally in hitrostne

preizkušnje, se določa premija na podlagi dogovorjene zavarovalne vsote, ki pa ne sme biti nižja od nabavne vrednosti na dan sklenitve za novo serijsko vozilo, ki je podlaga za prirejeno vozilo.

(7) Za kombinaciji NADOMESTNO VOZILO in KLJUČI IN REGISTRSKE TABLICE je premija določena na osnovi tehničnih lastnosti vozila.

(8) Za vozila, ki so bila sprejeta v avtodelavnico ali avtopralnico je premija določena na podlagi števila zaposlenih delavcev v avtodelavnici ali avtopralnici.

(9) Če je osnova za izračun premije nabavna vrednost novega predmeta zavarovanja brez davka na dodano vrednost, mora biti to v pogodbi navedeno.

(10) Na višino premije vpliva tudi povečana oziroma zmanjšana nevarnost pri uporabi vozila, pri čemer veljajo naslednje določbe:

1) če je s premijskim cenikom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

Za povečano nevarnost se skladno s premijskim cenikom šteje posest in uporaba vozila:

a) pri testnih vožnjah;

b) pri prevozu nevarnih snovi;

c) v času najema vozila (rent-a-car);

d) pri uporabi vozila za taksi službo;

e) za prevoz potnikov, ki se izvaja v komercialne namene, pri čemer se med tovrsten prevoz ne šteje prevoz, ki ga opravlja podjetje z dejavnostjo taksi službe;

f) za moto-skiring;

2) če je s premijskim cenikom za zmanjšano nevarnost določeno znižanje premije in se ob nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da okoliščine uporabe vozila ne ustrezajo določilom o zmanjšani nevarnosti, ima zavarovalnica pravico znižati svojo dajatev v razmerju med premijo, ki ji je bila plačana in premijo, ki bi morala biti plačana.

Za zmanjšano nevarnost se skladno s premijskim cenikom šteje posest in uporaba vozila:

a) prirejenega za vožnjo s strani invalida oziroma za prevoz invalida, če so pri tem izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila letne dajatve za uporabo vozila v cestnem prometu;

b) v času, ko vozilo miruje. Če se vozilo zavaruje samo na zavarovalnem kraju, v času, ko vozilo miruje, se lahko zavarovalec in zavarovalnica dogovorita o posebnih pogojih in višini premiji. Zavarovalni kraj in pogoji zavarovanja morajo biti navedeni v pogodbi;

c) s strani izključnega voznika pri pravni osebi.

8. ČLEN: SOUDELEŽBA ZAVAROVANCA PRI ŠKODI (FRANŠIZA)

(1) V pogodbi je lahko dogovorjena soudeležba zavarovanca pri škodi (franšiza). Zavarovalnica ne povrne škode, ki ne dosega višine franšize. Če višina škode presega znesek franšize, se znesek franšize odšteje od zneska ugotovljene škode.

(2) Franšiza je v pogodbi lahko določena v odstotku od osnove za izračun premije ali v absolutnem znesku.

(3) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi splošnega avtomobilskega kaska velja, da se dogovorjena franšiza upošteva pri vseh zavarovalnih primerih zaradi:

1) prometne nesreče;

2) padca ali udarca predmeta.

(4) Pri zavarovanju vozila pred nevarnostmi delnega avtomobilskega kaska velja, da se dogovorjena franšiza upošteva pri zavarovalnih primerih iz naslednjih kombinacij:

1) STEKLO;

2) SVETLOBNA TELESA IN OGLEDALA;

3) ŽIVALI;

4) PARKIRIŠČE;

5) PROMET;

6) POŠKODBE VOZILA.

9. ČLEN: UGOTAVLJANJE VIŠINE ŠKODE IN NAČIN ODPRAVE ŠKODE

(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se ugotavlja v primeru:

1) uničenja ali izginitve stvari (popolna škoda): po vrednosti zavarovane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov zavarovane stvari, upoštevajoč stanje te stvari neposredno pred zavarovalnim primerom. Za ugotavljanje višine škode je odločilna tržna vrednost zavarovane stvari oziroma nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan nastanka zavaroval- nega primera, zmanjšana za izgubljeno vrednost. Izgubljena vrednost se ugotavlja na podlagi starosti predmeta zavarovanja, izrabljenosti, prevoženih kilometrov, splošnega stanja predmeta zavarovanja, načina uporabe, sprememb modela vozila, števila prejšnjih lastnikov, kakor tudi cen, ki jih na trgu oblikujeta ponudba in povpraševanje.

Če je dogovorjeno zavarovanje vozila na novo

vrednost, se upoštevajo tudi določbe 6. odstavka tega člena.

V primeru uničenja vozila (popolna škoda) pri delnem avtomobilskem kasku, zavarovalnica izplača le sorazmerni del popolne škode na vozilu v razmerju med višino škode, ki je nastala na predmetih, ki so zavarovani s posamezno kombinacijo delnega avtomobilskega kaska in celotno višino škode, ki je nastala na vozilu. Navedeno velja za primer uveljavljanja škode iz kombinacij TOČA, KRAJA, PARKIRIŠČE, STEKLO, SVETLOBNA TELESA IN OGLEDALA, ŽIVALI, POŠKODBE VOZILA ali PROMET, pri čemer

se upoštevajo tudi ostale, ki so v teh pogojih določene za kritja po posamezni kombinaciji.

2) poškodovanja zavarovane stvari (delna škoda): po višini stroškov popravila, zmanjšani za vrednost ostankov delov, ki se zamenjajo. V stroške popravila se vštejejo tudi stroški demontaže, montaže in prevoza. Od stroškov za nakup novih nadomestnih delov in stroškov barvanja se ne odbija ustrezni znesek zaradi zmanjšanja vrednosti zamenjanih delov zaradi obrabe, razen če se namesto uničenih oziroma poškodovanih delov kupijo novi deli, pri čemer se pri obračunu škode odbije znesek v višini obrabe. Novi nadomestni deli, pri katerih se odbije znesek v višini obrabe, so: pnevmatike, svetlobna telesa iz trdne umetne mase, svetlobna telesa LED, akumulatorji, gosenice na kolesih, izpušni sistemi, katalizatorji, zavorne obloge, zavorni diski, zavorni bobni, ležaji, amortizerji, ponjave, hidravlična delovna olja, platnene strehe in podobno.

Tisti stroški popravila, ki so posledica izboljšave ali

izpopolnitve stvari, izvršene ob popravilu, se ne štejejo za škodo. Pri ugotavljanju višine škode se ne upoštevajo okoliščine, da zaradi pomanjkanja nadomestnih delov zavarovanega vozila ni mogoče popraviti.

Na podlagi dogovora med zavarovancem in zavarovalnico se lahko pri odpravi škode v vozilo vgradijo originalom enakovredni homologirani nadomestni deli.

(2) Če vrednost zavarovane stvari, zmanjšana za vrednost ostankov te stvari na dan nastanka zavarovalnega primera znaša manj od stroškov popravila, se višina škode ugotavlja tako kot v primeru uničenja ali izginitve zavarovane stvari. Na isti način se višina škode ugotavlja tudi takrat, ko je zavarovanje sklenjeno na dogovorjeno zavarovalno vsoto.

(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo v zavarovančevi lasti in se obračunajo po tržni ceni in stanju stvari na dan ugotavljanja škode. Stranki se lahko dogovorita, da se vrednost ostankov določi z njihovo prodajo. Kupnina pripada zavarovancu, zavarovalnica pa obračuna škodo na podlagi razlike med sporazumno določeno vrednostjo zavarovane stvari in kupnino.

(4) Če se pri zavarovalnem primeru tatvine oziroma drugih oblik protipravnega odvzema zavarovano stvar najde pred iztekom 30 dni, računajoč od dneva prijave policiji, je zavarovanec to stvar dolžan prevzeti. Če je zavarovana stvar poškodovana ali uničena, se škoda obračuna po določbah tega člena. Če zavarovana stvar ni najdena v roku 30 dni, se škoda obračuna, kot da je zavarovana

stvar uničena brez rešenih delov. Če se zavarovano stvar najde pozneje, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži. Nadaljnji postopek likvidacije škode oziroma vračila zavarovalnine je naveden v 5. odstavku 11. člena.

(5) Pri ugotavljanju škode na vozilu je treba upoštevati tudi škodo zaradi:

1) uničenja ali poškodovanja vozila, ki je nastala pri njegovem reševanju;

2) uničenja ali poškodovanja oblačil, odej ipd. pri gašenju požara;

3) dežja in snega, ki je padel v vozilo neposredno po njegovem poškodovanju;

4) izginitve stvari, ki so sestavni del vozila.

(6) Zavarovanec lahko pri splošnem avtomobilskem kasku sklene dodatno zavarovanje, tj. zavarovanje vozila na novo vrednost, pri čemer mora biti v pogodbi tako zavarovanje izrecno dogovorjeno.

Pri zavarovanju vozila na novo vrednost veljajo naslednje določbe:

1) zavarovanje zajema zavarovalno kritje za vse nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska;

2) zavarovanje na novo vrednost ne velja za škodo, ki je posledica kraje vozila;

3) predmet zavarovanja so lahko nova osebna vozila in njihovi sestavni deli, ki na dan konca zavarovanja niso starejša od dveh let, šteto od datuma prve registracije vozila;

4) nova vrednost vozila je vrednost vozila, enaka vrednosti enakega novega vozila oziroma vozila enakih lastnosti ter opreme in ni višja od nabavne vrednosti novega vozila na dan sklepanja zavarovanja, ki je osnova za izračun premije za kasko zavarovanje;

5) ugotavljanje višine škode in izplačilo zavarovalnine:

a) za vozila starosti do 1 leta je za ugotavljanje višine škode odločilna tržna vrednost zavarovane stvari oziroma nabavna vrednost nove zavarovane stvari na dan nastanka zavarovalnega primera. Zavarovalnina ne more znašati več kot 20 % od osnove za obračun premije na pogodbi. Skupna zavarovalnina iz 1. odstavka tega člena in zavarovalnina iz te točke se izplača največ v višini nabavne vrednosti novega vozila na dan uničenja, vendar zavarovalnina ne more biti višja od nabavne vrednosti novega vozila na dan sklepanja zavarovanja;

b) za vozila starosti od 1 leta do 2 let je zavarovanec ob vsakem zavarovalnem primeru udeležen z odbitno franšizo, ki znaša 20 % od osnove za obračun premije na pogodbi. Zavarovalnina znaša največ 15 % od osnove za obračun premije na pogodbi;

c) zavarovalnina se izplača samo v primeru popolnega uničenja vozila zaradi nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska;

d) za ugotavljanje višine škode je odločilna nabavna vrednost novega vozila na dan ugotavljanja višine škode brez upoštevanja zmanjšanja za izrabljeno vrednost;

e) zavarovanec je upravičen do zavarovalnine le v primeru, če dokaže, da bo kupil novo vozilo, in sicer v roku 6 mesecev od datuma nastanka zavarovalnega primera, zaradi katerega je upravičen do izplačila zavarovalnine. Po pridobitvi dokazila (računa) za nakup novega vozila zavarovalnica razliko zavarovalnine med tržno vrednostjo vozila, zmanjšano za tržno vrednost rešenih delov, in novo vrednostjo enakovrednega vozila izplača prodajalcu novega vozila.

10. ČLEN: STROŠKI V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM

(1) Zavarovanje krije naslednje stroške:

1) Stroške nakladanja in vleke oziroma prevoza vozila do najbližjega servisa, če vozilo ni v voznem stanju zaradi poškodovanja vozila kot posledice uresničitve nevarnosti in prijave škodnega primera iz naslednjih zavarovanj ali kombinacij:

a) splošni avtomobilski kasko;

b) TOČA;

c) ŽIVALI;

d) POŠKODOVANJE VOZILA;

e) PROMET.

2) stroške vleke ali prevoza ostankov uničenega vozila, če je to storjeno po nalogu zavarovalnice;

(2) Stroške reševanja, če je v pogodbi to izrecno dogovorjeno (npr.: reševanje vozila z mesta nesreče do mesta, od koder je mogoče nakladanje vozila oziroma nadaljevanje vožnje zavarovanega vozila). Najvišja višina stroškov mora biti navedena v pogodbi.

(3) Zavarovanje stroškov v zvezi z zavarovalnim primerom katere koli vrste vozil ne krije naslednjih stroškov:

1) stroškov za odstranitev in zmanjšanje nevarnosti (preventivni ukrepi);

2) stroškov posredovanja gasilcev ali drugih organizacij, ki morajo po namenu poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru;

3) stroškov odstranjevanja, razkladanja in prekladanja tovora;

4) stroškov čiščenja cestišča;

5) stroškov, ki jih v zvezi z zahtevkom za izplačilo zavarovalnine mora plačati zavarovalec ali zavarovanec kot naročnik storitev (npr. odvetniški stroški, stroški izvedencev ...).

11. ČLEN: XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)

(1) Zavarovalnica plača pri zavarovanju vozila ugotovljeno škodo v polnem znesku, vendar največ do vrednosti zavarovane stvari.

(2) Ugotovljeno škodo na vozilu, posebej prirejenem za dirke, rally in hitrostne preizkušnje, plača zavarovalnica v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote.

(3) Poleg škode na zavarovani stvari plača zavarovalnica stroške v zvezi z zavarovalnim primerom, navedene v 10. členu teh pogojev, vendar tako, da skupaj s škodo na zavarovani stvari ne presegajo vrednosti zavarovane stvari ali dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica plača stroške tudi preko vrednosti zavarovane stvari ali dogovor- jene zavarovalne vsote, če so nastali po njenem nalogu ali zaradi odvrnitve neposredne zavarovane nevarnosti.

(4) Če je v pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (franšiza), se pri izračunu zavarovalnine upošteva tudi to. V tem primeru je najvišja dajatev zavarovalnice omejena z višino zavarovalne vsote, zmanjšane za znesek franšize.

(5) Pri zavarovalnem primeru tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari je zavarovalnica dolžna plačati zavarovalnino šele po pridobitvi vse potrebne dokumentacije (npr. policijskega zapisnika, zapisnika pristojnega tožilstva, kazenske ovadbe), ki izkazuje nastanek zavarovalnega primera tatvine in drugih oblik protipravnega odvzema zavarovane stvari.

Če se zavarovano stvar najde po 30 dneh, jo zavarovanec lahko prevzame in obdrži, sprejeto zavarovalnino pa mora vrniti. Če je bila zavarovana stvar uničena ali poškodovana, se zavarovančeva obveznost, da vrne zavarovalnino, zmanjša za toliko, kolikor znaša ugotovljena škoda na zavarovani stvari. Če zavarovanec zavarovane stvari ne prevzame, zavarovalnica organizira njeno prodajo.

Zavarovanec je dolžan s kupcem, ki je kupil zavarovano stvar, s posredovanjem zavarovalnice skleniti kupoprodajno pogodbo za ceno, doseženo s prodajo. Če zavarovancu zavarovalnina še ni bila izplačana, se izplača po določbah

3. odstavka 9. člena, če pa mu je bila izplačana, mora zavarovanec kupnino do višine sprejete zavarovalnine prepustiti zavarovalnici.

(6) Če je v pogodbi navedeno, da se pri izplačilu zavarovalnine vrednost davka na dodano vrednost ne upošteva in se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je potrebno pri izplačilu zavarovalnine upoštevati tudi davek na dodano vrednost, je zavarovalec pred izplačilom zavarovalnine dolžan doplačati premijo v višini razlike med premijo, izračunano na podlagi osnove za izračun premije brez davka na dodano vrednost in premijo, izračunano na podlagi osnove za izračun premije z davkom na dodano vrednost.

(7) V kolikor je takšna odločitev zavarovalnice, se lahko v primeru delne škode zavarovalnina obračuna tudi pavšalno (po ocenitvi). V takem primeru se upoštevajo interni ceniki in normativi zavarovalnice. Pavšalno (po ocenitvi) izplačilo zavarovalnine ni mogoče za zavarovalne primere poškodb stekel, ogledal, svetlobnih teles in varnostnih elementov (zračnih blazin, varnostnih pasov, pripadajoče opreme za delovanje varnostnih elementov, tj. napeljave, elektronske in električne opreme).

(8) Ne glede na način obračuna zavarovalnine ima zavarovalnica v primeru škode pravico do ogleda popravljenega vozila in vračila zamenjanih delov vozila, in sicer delov, ki so v zapisniku cenilca predvideni za zamenjavo.

(9) Če se pri obravnavanju zavarovalnega primera ugotovi, da je bila v začetku zavarovalne dobe vrednost zavarovane stvari večja od osnove za obračun premije, se zavarovalnina, ki jo dolguje zavarovalnica, sorazmerno zmanjša, razen če je bilo drugače dogovorjeno. Zavarovalnica je dolžna dati popolno nadomestilo vse do zneska zavarovalne vsote, če je bilo dogovorjeno, da razmerje med vrednostjo stvari in zavarovalno vsoto ni pomembno za določitev zavarovalnine.

12. ČLEN: DOLOČANJE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD

(1) Prijavljena škoda je zahtevek, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku likvidacije.

(2) Če se ob sklenitvi zavarovanja dogovori, da se pri določanju premije za splošni avtomobilski kasko upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se premija določi na podlagi premije, zmanjšane oziroma povečane na podlagi škodnega rezultata.

(3) Za vsako novo zavarovanje se zavarovalna premija določi po 14. premijskem razredu, kar predstavlja 100-odstotno premijo.

(4) Vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem obdobju (bonus). Najvišja stopnja bonusa je 50 % premije.

(5) Vsaka prijavljena ali izplačana škoda v preteklem zavarovalnem obdobju ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem obdobju (malus). Najvišja stopnja malusa je 200 % premije, upoštevajo pa se največ štiri prijavljene ali izplačane škode v istem zavarovalnem obdobju. Na razvrstitev v malus vplivajo vse prijavljene ali izplačane škode zaradi nevarnosti splošnega avtomobilskega kaska, kot je določeno v 1. točki 1. odstavka 13. člena teh pogojev.

(6) Premijski razredi in odstotki premije so:

Premijski razredi
Bonus področje														Malus področje
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
Višina izhodiščne premije v odstotkih
50	50	50	50	55	60	65	70	75	80	85	90	95	100	110	120	135	150	170	200

(7) Pri kasko zavarovanju vseh vrst vozil se pri zavarovalcih, ki ne zavarujejo 6 vozil ali več katere koli vrste, razen pri zavarovanju vozil s tujo registracijo, vozil v popravilu v delavnicah in posebnih oblikah zavarovanja avtomobilskega kaska, določi premija za vsako vozilo posebej, upoštevajoč število prijavljenih zavarovalnih primerov, za katere se upoštevajo določila o bonusu in malusu, oziroma pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljenega zavarovalnega primera (znižanje premije-bonus oziroma zvišanje

premije-malus).

13. ČLEN: OSTALE DOLOČBE O BONUSU IN MALUSU

(1) Pri določanju premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo še naslednje določbe:

1) za prijavljeno škodo šteje tista škoda, ki je nastala zaradi:

a) nevarnosti prometne nesreče;

b) nevarnosti padca ali udarca predmeta.

2) če je zavarovanec imel sklenjeno zavarovanje za dobo, krajšo od deset mesecev, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem obdobju ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da ni prijavil škode, upošteva pa se število škod iz tega obdobja;

3) če je bilo zavarovanje prekinjeno pred potekom zavarovalnega obdobja in od prekinitve ni preteklo več kot tri leta, ima zavarovanec po prekinitvi zavarovanja za isto vozilo ali vozilo iste vrste pravico do istega bonusa ob pogoju, da v obdobju od začetka veljavnosti zavarovalne pogodbe do sklenitve nove pogodbe ni bila prijavljena škoda oziroma ni bila prijavljena škoda niti v treh letih po prekinitvi pogodbe;

4) v primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oziroma obveza plačila malusa ne prenese na novega lastnika oziroma uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, če je tako dogovorjeno. Če zavarovanec po uničenju, odsvojitvi in podobnem prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oziroma obveznost plačila malusa prenese na to drugo vozilo, če je vozilo iz iste premijske skupine. Bonus se obračunava od premije za novo vozilo. Zamenjava mora biti opravljena v roku treh let od prenehanja veljavnosti pogodbe odsvojenega vozila;

5) zavarovanec ima pravico do bonusa oziroma se mu bo obračunal malus tudi na podlagi pisnega potrdila prejšnje zavarovalnice o prejšnjem trajanju zavarova- nja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oziroma številu prijavljenih škod;

6) zavarovanec lahko pri zavarovanju splošnega avtomobilskega kaska odkupi posledice prve škode, pri čemer mora biti v pogodbi tako zavarovanje izrecno dogovorjeno.

Pri zavarovanju posledic odkupa prve škode veljajo naslednje določbe:

a) zavarovanje se lahko sklene za vozila iz vseh premijskih skupin vozil, razen za vozila v delavnicah;

b) zavarovanje se lahko sklene za zavarovanca, ne glede na to, v katerem premijskem razredu je;

c) z zavarovanjem se zavaruje izguba bonusa za primer prve škode v enem zavarovalnem obdobju, kar pomeni, da se zavarovanca razvrsti v višji premijski razred šele pri naslednjih škodah;

d) če je v pogodbi prijavljena ena škoda, ki ima za posledico razvrstitev v višji premijski razred, se pri obnovi zavarovanja po pogodbi, kjer je dogovor- jeno zavarovanje izgube bonusa oziroma pri prenosu bonusa s pogodbe, kjer je dogovorjeno zavarovanje izgube bonusa, upošteva premijski razred, kot da škode ni bilo. Na spremembo premijskega razreda tako vpliva šele druga škoda, ki se šteje kot prva, ter vse nadaljnje škode v istem zavarovalnem obdobju;

e) višina premije za zavarovanje izgube bonusa pri prvi škodi je odvisna od premijskega razreda pri kasko zavarovanju, v katerega je zavarovanec razvrščen ob sklepanju zavarovanja skladno s premijskim cenikom za zavarovanje avtomobil- skega kaska.

(2) Pri določanju premije ob upoštevanju razmerja med izplačanimi zavarovalninami in plačanimi zavarovalnimi premijami veljajo še naslednje določbe:

1) bonus oziroma malus se po teh pogojih obračuna tudi za vozila, ki jih zavarovanec nabavi med tekočim zavarovalnim letom;

2) v primeru prekinitve zavarovanja in ponovne sklenitve pogodbe se zavarovancu obračuna bonus oziroma malus na podlagi rezultata zadnjih treh koledarskih let trajanja zavarovanja. Če je od prekinitve zavarovanja preteklo več kot tri leta, se obračuna premija brez bonusa oziroma malusa;

3) kadar zavarovalnica ne razpolaga s podatki o zavarovalninah in premijah za najmanj tri predhodna koledarska leta, ker zavarovanec ni bil zavarovan za dovolj dolgo obdobje, se za ugotavljanje bonusa oziroma malusa uporabljajo razpoložljivi podatki za dve oziroma eno koledarsko leto.

(3) Škoda ne vpliva na premijo ob upoštevanju števila prijavljenih škod v naslednjih primerih:

1) če je prijavljena škoda v roku treh let likvidirana brez izplačila zavarovalnine;

2) če je xxxxxxxxxxx vrnil izplačano zavarovalnino v roku 30 dni po plačilu zavarovalnine s strani zavarovalnice;

3) če je upravičeni uporabnik vrnil izplačano zavarovalnino zaradi izgube zavarovalnih pravic v postavljenem roku (brez zamude);

4) če je celotna izplačana zavarovalnina regresirana iz kakršnega koli drugega razloga.

(4) Zavarovalec in zavarovalnica imata pravico zahtevati ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja premije, če se po sklenitvi pogodbe ugotovi, da obračun premije temelji na zmotnih podatkih o številu prijavljenih škod oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med izplačanimi zavarovalninami in plačano premijo.

(5) Določbe o bonusu in malusu ne veljajo za zavarovanje tujih vozil, sprejetih v delavnico.

14. ČLEN: ODSVOJITEV ZAVAROVANE STVARI

(1) Če se zavarovana stvar odsvoji, zavarovanje preneha:

1) ob 24. uri tistega dne, ko se spremeni uporabnik oziroma lastnik vozila oziroma ko novi uporabnik oziroma lastnik prevzame zavarovano stvar;

2) ob prejemu zahtevka za prekinitev pogodbe in priloženega dokazila, da je lastnik vozila odjavil vozilo iz prometa.

(2) Določbe tega člena se uporabljajo tudi tedaj, če je z eno pogodbo zavarovanih več stvari.

15. ČLEN: PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA PREMIJE

(1) Premijo oziroma 1. obrok mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe. Za plačilo ob sklenitvi pogodbe šteje tudi plačilo, ki je izvršeno najpozneje do dneva zapadlosti, ki je naveden na terjatvenem dokumentu. V tem primeru je zavarovalno kritje zagotovljeno od dneva in ure, ki sta določena kot začetek zavarovanja. Če premija (oziroma 1. obrok) do dneva zapadlosti na terjatvenem dokumentu ni plačana v celoti, je zavarovalno kritje zagotovljeno šele z naslednjim dnem po celotnem plačilu.

(2) Premije za naslednja zavarovalna leta (oz. 1. obrok v naslednjem zavarovalnem letu) pri večletnih zavarovanjih pa mora zavarovalec plačati prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če ni drugače dogovorjeno, je dinamika plačil za naslednja zavarovalna leta enaka kot v prvem zavarovalnem letu.

(3) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračuna doplačilo. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico zaračunati zakonske zamudne obresti in zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.

(4) Če je premija plačana po pošti ali banki, za čas plačila velja dan, ko je bil podan nalog za plačilo pošti ali banki. Če ob plačevanju premije ni naveden točen sklic, iz katerega bi bilo razvidno, katera premija oziroma kateri obrok premije in po kateri pogodbi se plačuje, se šteje, da se plačuje tista neplačana premija oziroma tisti obrok premije, ki je po dnevu zapadlosti najstarejši, in sicer ne glede na vrsto pogodbe, ki je sklenjena pri zavarovalnici.

(5) V primeru prenehanja pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe. Zavarovalec je dolžan plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati odškodnino ali zavarovalnino.

(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od zavarovalnine ali odškodnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta, pa tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.

(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino ali odškodnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa se ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče 30 dni od zapadlosti premije.

(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje pogodbe nastopi z iztekom roka iz

7. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in prenehanju zavarovalnega kritja.

(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino ali zavarovalnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obrestih. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.

(10) Na premijo se zaračunavajo zakonsko predpisane dajatve (davščine, takse ipd.). Če se med trajanjem zavarovanja spremenijo ali uvedejo nove dajatve (nova pristojbina, sprememba davčne stopnje ipd.), te spremembe vplivajo na višino dogovorjene premije.

(11) Zavarovalnica zaračunava stroške papirnatega poslovanja in drugih administrativnih storitev skladno s cenikom, ki je objavljen na xxx.xxxxxxxx.xx/xxxxx x.

16. ČLEN: VRAČILO PREMIJE

(1) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja vozila, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če za to zavarovalno obdobje ni bilo prijavljenega zavarovalnega primera.

(2) Vračilo premije na zahtevo zavarovalca se lahko opravi na podlagi dokazil o izpolnitvi pogojev za vračilo premije.

(3) V primeru prenehanja zavarovanja zaradi neplačevanja premije pred dnem, ki je v pogodbi naveden kot konec zavarovanja, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje. Pri tem se upošteva tudi določbe 4. in 5. odstavka tega člena.

(4) Ne glede na razlog prenehanja pogodbe ima zavarovalec pravico terjati vračilo premije iz posameznega kasko zavarovanja za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju iz posameznega kasko zavarovanja ni bilo prijavljenega zavarovalnega primera.

(5) Zavarovalnici pripada premija iz posameznega kasko zavarovanja za tekoče zavarovalno obdobje v celoti, če je bila iz posameznega kasko zavarovanja zaradi zavarovane nevarnosti zavarovalnina izplačana ali je zavarovalnina rezervirana oziroma je škoda v postopku likvidacije.

(6) Pri izračunu vrnjenega dela premije se upoštevajo administrativni stroški skladno s cenikom, ki je objavljen na xxx.xxxxxxxx.xx/xxxxx x.

17. ČLEN: UGOTAVLJANJE IN OCENITEV ŠKODE

(1) Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najpozneje v 3 delovnih dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.

(2) Če se pogodbeni stranki ne sporazumeta pri ugotavljanju in ocenitvi škode, lahko vsaka od pogodbenih strank zahteva, da škodo ugotavlja komisija strokovnjakov (izvedencev).

(3) Vsaka od pogodbenih strank pisno imenuje svojega izvedenca. Za izvedenca se imenujejo osebe, ki niso v delovnem razmerju z zavarovalnico ali zavarovancem oziroma zavarovalcem. Pred začetkom izvedenskega postopka oba imenovana izvedenca izbereta tretjega

izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.

(4) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

18. ČLEN: ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem je bilo vozilo poškodovano (delna škoda), se zavarovalno razmerje nadaljuje.

(2) Za stvari, ki so uničene ali izginule oziroma je bila izplačana zavarovalnina za popolno škodo (ekonomska ali tehnična škoda), zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha. Prenehanje zavarovalnega kritja velja za vsa kasko zavarova- nja, vključena v pogodbi. Če sta splošni avtomobilski kasko in delni avtomobilski kasko urejena v ločenih pogodbah, velja, da prenehanje zavarovalnega kritja za kasko zavarovanje velja na obeh pogodbah.

(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zavarovalne primere, pri katerih so bile poškodovane, uničene ali so izginile ostale zavarovane stvari.

19. ČLEN: ODPOVED POGODBE

(1) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalca:

zavarovalec lahko pogodbo odpove v roku enega meseca od dneva odklonitve izplačila zahtevka za izplačilo zavarovalnine s strani zavarovalnice.

(2) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavarovalnice:

zavarovalnica lahko pogodbo odpove z enomesečnim odpovednim rokom v roku enega meseca od:

1) dneva odklonitve zahtevka za izplačilo zavarovalnine;

2) dneva, ko izplača zavarovalnino.

(3) Do prenehanja pogodbe pripada zavarovalnici ustrezni del premije. Zavarovalec ima pravico terjati vračilo premije za preostalo dobo trajanja zavarovanja samo, če v tem zavarovalnem obdobju ni bilo zavarovalnega primera.

20. ČLEN: KRAJ ZAVAROVANJA IN OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA

Zavarovanje velja na območju Evrope v geografskem smislu, če na pogodbi ni navedeno drugače.

21. ČLEN: SUBROGACIJA

Z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakor koli odgovoren za škodo. Če je po zavarovančevi krivdi ta prehod pravic na zavarovalnico v celoti ali delno onemogočen, je zavarovalnica v ustrezni meri prosta svojih obveznosti nasproti zavarovancu.

22. ČLEN: IZKLJUČITVE TERORISTIČNIH DEJANJ

(1) Ne glede na druge določbe pogodbe s tem zavarovanjem ni krita škoda, ki je nastala v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, niti kateri koli stroški, ki so nastali kot posledica te škode, in sicer niti v primeru, če je skupaj s terorističnim dejanjem na nastanek škode vplival še kak drug vzrok ali dejanje.

(2) Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje ali dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo, in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati ali vpliva na vlado kakšne države ali ima namen ustrahovati ali ustrahuje javnost oziroma kateri koli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, pa tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katero koli organizacijo ali oblastjo.

(3) Iz kritja so izključeni tudi škoda in stroški, nastali zaradi preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.

23. ČLEN: VELJAVNOST ZAVAROVANJA

(1) Pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta pogodbo ali potrdilo o kritju.

(2) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogodka po začetku in pred koncem

zavarovalnega kritja. Če ni drugače dogovorjeno, se obveznost zavarovalnice začne po izteku 24. ure dneva, ki je v pogodbi označen kot začetek zavarovanja, sicer pa po izteku 24. ure dneva, ko je plačana premija. Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v pogodbi naveden kot dan poteka zavarovanja.

(3) Če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati:

1) ob sklenitvi pogodbe in premija ni bila plačana, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino ali odškodnino naslednji dan po vplačilu premije;

2) po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino, na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja.

(4) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi oziroma, če je v pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred zapadlostjo premije.

(5) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.

(6) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala. Če je bil priznan popust na premijo na podlagi sklenjenih več pogodb pri zavarovalnici (paketni popust), lahko v primeru prenehanja posamezne ali vseh izmed teh pogodb (ne glede na razlog) zavarovalnica paketni popust ustrezno zniža oziroma ukine, zavarovalec pa mora plačevati temu ustrezno premijo.

(7) Če pogodbo odpoveduje zavarovalnica, lahko skupaj z odpovedjo zavarovalcu ponudi sklenitev nove istovrstne pogodbe. Zavarovalec ima pravico, da v 30 dneh po prejemu odpovedi in ponudbe za sklenitev nove pogodbe zavarovalnici sporoči, da se s sklenitvijo nove pogodbe ne strinja. V tem primeru zavarovalno razmerje z iztekom tekočega zavarovalnega leta preneha. Če zavarovalec ob prejemu odpovedi in ponudbe za sklenitev nove pogodbe zavarovalnici ne sporoči ničesar, se šteje, da se potrebe zavarovalca niso spremenile in da se zavarovalec s ponudbo za sklenitev nove pogodbe strinja, zato se zavarovalno razmerje z iztekom tekočega zavarovalnega leta nadaljuje po novi pogodbi. Na podlagi sklenitve nove pogodbe zavarovalnica pošlje zavarovalcu novo pogodbo.

(8) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšujejo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj 3 dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na takšno podaljšanje ne pristane in če za obdobje respiro roka v času nastanka škodnega primera ni bila sklenjena druga zavarovalna pogodba za vozilo. Če je zavarovalec za isto vozilo sklenil novo pogodbo pred nastankom škodnega primera, se upoštevajo določbe in obseg zavarovalnega kritja, ki so navedene na novi pogodbi. Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovanec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto, s tem da je zavarovanje sklenjeno za eno leto od dneva, ko je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje.

24. ČLEN: PORAČUN PREMIJE

(1) Poračun premije se izvaja pri zavarovanjih, pri katerih se med zavarovalnim letom spremeni osnova za izračun premije, ki je bila upoštevana na začetku zavarovalnega leta.

(2) Po poteku zavarovalnega leta se opravi poračun zavarovalne premije. Če se osnova poveča, mora zavarovalec razliko doplačati, če pa se osnova zmanjša, bo zavarovalnica preveč plačano zavarovalno premijo zavarovalcu upoštevala za prihodnje zavarovalno leto, razen če je bila premija določena kot minimalna depozitna premija, ki jo je v zavarovalnem letu potrebno plačati v vsakem primeru.

25. ČLEN: NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE

(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.

(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.

(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo prevzetih tveganj.

26. ČLEN: XXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX PRIMERA

(1) Pri zavarovanju stvari šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.

(2) Za en zavarovalni primer štejejo vsi škodni dogodki (začenši s pojavom prve posamezne škode), ki trajajo:

1) 72 ur za nevarnosti požara, manifestacije in demonstracije, viharja, toče;

2) 168 ur za nevarnosti potresa, poplave, hudournika, visoke in talne vode in drugih v pogodbi navedenih nevarnosti.

(3) V primeru več škodnih dogodkov hkrati, ko ni mogoče določiti vzroka posameznega škodnega dogodka, šteje kot vzrok škodnega dogodka tisti vzrok, ki je za nastanek škode najbolj verjeten.

(4) V primeru strokovnih dilem glede vprašanja vzroka nastanka škodnega dogodka, se pogodbenika strinjata, da poiščeta strokovne nasvete nevtralnega izvedenca.

27. ČLEN: OBVEZNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po nastanku zavarovalnega primera ima zavarovanec dolžnost zmanjševanja škode, in sicer pri neposredno grozeči nevarnosti nastanka zavarovalnega primera ali pri nastopu zavarovalnega primera je zavarovanec, če je le mogoče, obvezan, da skrbi za ohranitev, reševanje in ponovno pridobitev zavarovanih stvari in da se ravna po navodilih, ki mu jih je dala zavarovalnica ali njen predstavnik.

(2) Po nastanku zavarovalnega primera je zavarovanec obvezan o nastanku zavarovalnega primera nemudoma obvestiti zavarovalnico. V vseh primerih, predvidenih s predpisi, zlasti pa, kadar je vzrok za škodo prometna nesreča, požar, eksplozija, udarec motornega vozila, ki ni last zavarovanca, vlomna tatvina, vandalizem, rop, roparska tatvina, mora nemudoma obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so uničene, poškodovane ali so izginile pri nastanku zavaroval- nega primera. Če zavarovanec po svoji krivdi zavarovalnici ne prijavi nastanka zavarovalnega primera v času in na način, ki je določen s temi pogoji, mora zavarovalnici povrniti morebitno škodo in/ali stroške, ki jih ta zaradi tega utrpi.

(3) Po nastanku zavarovalnega primera je zavarovanec oz. zavarovalec dolžan, neodvisno od roka, v katerem je podal prijavo o nastanku zavarovalnega primera, predložiti predstavniku zavarovalnice vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za odkrivanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko prav tako zahteva, da zavarovanec priskrbi tudi druge dokaze, če je to nujno potrebno in upravičeno. Stroške za te dokaze nosi zavarovanec.

(4) Zavarovanec je v obdobju 10 dni po prijavi zavarovalnega primera zavarovalnici dolžan omogočiti odčitavanje elektronskih identifikacijskih podatkov vozila in vseh elektronskih podatkov, zabeleženih ob nastanku zavarovalnega primera. Odčitavanje se opravi s forenzičnim orodjem, opravi pa ga usposobljeni delavec zavarovalnice ali usposobljeni pogodbeni sodelavec zavarovalnice. Zavarovanec je dolžan poskrbeti, da se elektronski podatki pred odčitavanjem ne spreminjajo ali brišejo. Če zavarovanec ne dovoli oziroma prepreči odčitavanja elektronskih podatkov vozila, se šteje, da ni dokazal nastanka zavarovalnega primera oziroma višine škode.

(5) Če zavarovanec svojih obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, lahko zavarovalnica odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi tega ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovanih stvari.

28. ČLEN: IZBIRA SERVISERJA ZA POPRAVILO POŠKODOVANEGA VOZILA

(1) Zavarovanec in zavarovalec sta obvezana za popravilo zavarovanega poškodovanega vozila izbrati servis, v katerega ju napoti zavarovalnica.

(2) V primeru, da se zavarovalec/zavarovanec odloči za drug servis kot za tistega, v katerega je bil napoten ob ogledu škode, zavarovalnica krije stroške popravila največ v enakem obsegu, kot bi znašali za popravilo v servisu, v katerega je bil zavarovalec/zavarovanec napoten s strani zavarovalnice.

29. ČLEN: OBVEZNOST ZAVAROVALNICE

(1) Obveznost zavarovalnice je podana le, če pride do škodnega dogodka v času trajanja zavarovalnega kritja.

(2) Če nastane zavarovalni primer, mora zavarovalnica izplačati zavarovalnino v roku štirinajstih dni, šteto od dneva, ko razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o temelju in višini zahtevka. Če znesek njene obveznosti ni ugotovljen v tem roku, mora zavarovalnica zavarovancu na njegovo zahtevo izplačati nesporni del svoje obveznosti kot predujem.

(3) Če je na dan nastanka zavarovalnega primera zavarovalna vsota enaka ali višja od zavarovalne vrednosti, plača zavarovalnica obračunano škodo v znesku največ do višine zavarovalne vrednosti.

(4) Stroški za čiščenje se izplačajo v priznani višini tudi, če skupaj s priznano škodo presegajo zavarovalno vsoto poškodovanih stvari.

(5) Zavarovalnica mora povrniti stroške, izgube in drugo škodo, povzročeno z razumnim poskusom, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za nastanek zavaroval- nega primera, ter s poskusom, da bi se omejile njegove škodljive posledice, in sicer tudi, če so bili ti poskusi neuspešni. Zavarovalnica je dolžna dati to povračilo celo tedaj, ko skupaj s povračilom škode iz zavarovalnega primera presega zavarovalno vsoto.

(6) Zavarovalnica ne povrne stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo skladno z namenom svojega poslovanja nuditi brezplačno pomoč ob zavarovalnem primeru.

(7) Na dan končnega obračuna zavarovalnega primera se obračunana zavarovalnina zmanjša za morebitni že izplačan predujem, prevrednoten skladno s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od izplačila predujma do končnega obračuna zavarovalnega primera.

(8) Zavarovalnica lahko terjatev zavarovanca za zavarovalnino pobota s terjatvijo, ki jo ima zavarovalnica do zavarovanca iz katerega koli naslova.

30. ČLEN: ODPOVED POGODBE OB ZAVAROVALNEM PRIMERU

Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko pogodba prekine s strani katere koli pogodbene stranke, in sicer v roku enega meseca, odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno kritje.

Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.

31. ČLEN: IZVEDENSKI POSTOPEK

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, da določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.

(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki poda svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.

(4) Končne ugotovitve so obvezne za obe stranki.

32. ČLEN: ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU

(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe, če ni v pogodbi drugače dogovorjeno.

(2) Za stvari, ki po pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.

33. ČLEN: SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA

(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, mora o spremembi pisno ali na drug primeren način obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.

(2) Zavarovalec ima pravico, da v 30 dneh po prejemu obvestila odpove pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.

(3) Če zavarovalec ne odpove pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim cenikom.

(4) Zavarovalnica lahko v 30 dneh po ugotovitvi, da so ji bili ob sklepanju pogodbe posredovani netočni podatki (na primer neustreznost podatkov o nevarnostnih okoliščinah, podatkov o predmetu zavarovanja, podatkov o predhodnem škodnem dogajanju, podatkov o stranki idr.) temu ustrezno popravi pogodbo in o tem obvesti zavarovalca. V primeru, da se zavarovalec s popravki ne strinja, lahko odstopi od pogodbe v 14 dneh od prejema popravka pogodbe. V primeru, če zavarovalec v tem roku od pogodbe ne odstopi, se šteje, da se s temi popravki strinja, zato pogodba od izteka tega roka naprej velja z upoštevanimi popravki, kot izhaja iz popravka pogodbe.

34. ČLEN: NAČIN OBVEŠČANJA

(1) Dogovori o vsebini pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.

(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati skladno z določbami pogodbe, morajo biti pisni.

(3) Obvestilo ali izjava sta dana pravočasno, če se pošljeta pred potekom roka.

(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.

35. ČLEN: SPREMEMBA PODATKOV IN VROČANJE

(1) Zavarovalnica pisna obvestila zavarovalcu (tudi zavarovancu) pošilja na naslov, ki ga navede ob sklenitvi pogodbe.

(2) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.

(3) V primeru, da poskus vročitve pošiljke s priporočeno poštno pošiljko na naslov, ki ga je zavarovalec navedel ob sklenitvi pogodbe oziroma na naslov, ki ga je zavarovalec zavarovalnici sporočil tekom trajanja pogodbe, ali na naslov stalnega prebivališča zavarovalca, kot je naveden v Centralnem registru prebivalstva oziroma na poslovni naslov firme, kot je naveden v Poslovnem registru Republike Slovenije, ni bil uspešen (npr. ker zavarovalec ni prevzel poštne pošiljke oziroma je odklonil njen sprejem), šteje, da je bila pošiljka vročena s potekom 15-dnevnega roka, v katerem bi lahko zavarovalec priporočeno poštno pošiljko prevzel na pošti. Zavarovalec mora zavarovalnico takoj, ko izve za fikcijo vročitve pošiljke, obvestiti, če pošiljke ni mogel prevzeti iz razlogov, za katere ni bil sam kriv. V tem primeru šteje, da mu je bila pošiljka vročena, ko zavarovalnica prejme njegov pisni ugovor, v katerem zavarovalec pojasni vse okoliščine primera in priloži dokaze, ki opravičujejo dejstvo, da priporočene pošiljke ni prevzel v danem 15-dnevnem roku in da tega ni mogel storiti nihče drug po njegovem pisnem pooblastilu.

(4) V prejšnjem odstavku navedena pravna fikcija uspele

vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.

36. ČLEN: PREPREČEVANJE KORUPCIJE

Pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev

nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je nična.

37. ČLEN: SANKCIJSKA KLAVZULA

(1) Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršne koli druge koristi izpostavilo zavarovalnico kakršnim koli sankcijam, prepovedim, omejitvam, kontrolam izvoza in/ali uporabe menjalnih tečajev na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske unije, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Republike Slovenije ali predpisov katere koli jurisdikcije, ki velja za zavarovalnico.

(2) Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi v povezavi z izgubami, škodo ali obveznostmi, ki izhajajo iz aktivnosti v sankcioniranih državah/ teritorijih, ali iz aktivnosti, ki so neposredno ali posredno povezane z ali koristijo njihovim vladam, osebam ali subjektom s prebivališčem v sankcioniranih državah/ teritorijih, ali osebam ali subjektom, ki se nahajajo v sankcioniranih državah/teritorijih ali njihovih teritorialnih vodah. Ta izključitev se ne uporablja za aktivnosti, ki se izvajajo, ali storitve, ki se opravljajo v izrednih razmerah zaradi varnosti, ali kadar je bila o tem tveganju zavarovalnica obveščena in je pisno potrdila zavarovalno kritje.

(3) Za sankcionirane države/teritorije po prejšnjem odstavku štejejo Krim, Demokratična ljudska republika Koreja, Iran, Sirija in Venezuela, pri čemer se seznam teh držav lahko spremeni. Vsakokrat veljavni seznam teh držav je dostopen na xxx.xxxxxxxx.xx/xxxxxxxxxx_xxxxxxxx .

38. ČLEN: INFORMACIJA O OBDELAVI OSEBNIH PODATKOV

Zavarovalnica spoštuje pravico do zasebnosti svojih strank. V ta namen je zavarovalnica pripravila celovito »Informacijo o obdelavi osebnih podatkov«, ki je dostopna na xxx.xxxxxxxx.xx/xxx .

Informacija se lahko zahteva tudi v pisni obliki prek brezplačne telefonske številke 080 70 77 ali pooblaščenega zastopnika zavarovalnice.

39. ČLEN: IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV

Če zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec s storitvijo zavarovalnice ni zadovoljen, lahko o tem obvesti zavarovalnico. Zoper odgovor zavarovalnice oziroma odločitev pritožbene komisije zavarovalnice imajo potrošniki pravico dati pobudo za začetek postopka mediacije pred izbranim izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov – Mediacijskim centrom Slovenskega zavarovalnega združenja, Žxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, xxxxxxx: 01/000 00 00, elektronski naslov: xxxx@xxx-xxxxxxxxx.x x, spletni naslov: xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx. Več informacij o pritožbenih postopkih je dostopnih na xxx.xxxxxxxx.xx/xxxxxxxxxx-xxxxxxxx ali prek telefona 000 00 00.

40. ČLEN: KONČNE DOLOČBE

(1) Za razmerja iz pogodbe se uporablja slovensko pravo.

(2) Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trx xxxxxxxxx 0, Xxxxxxxxx.

(3) Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice je dostopno prek xxx.xxxxxxxx.x x.

(4) Ti pogoji so veljavni od 3. 1. 2020 naprej.

POVZETEK DOLOČB o zavarovanih nevarnostih splošnega avtomobilskega kaska, pri katerih se pri obračunu zavaro- valnine upošteva odbitna franšiza in pri katerih prijavljeni zavarovalni primer vpliva na razvrstitev v malus v naslednjem zavarovalnem obdobju:

ŠT.	Nevarnost splošnega avtomobilskega kaska (kratek opis, kot izhaja iz 2. člena teh pogojev)	Upoštevanje odbitne franšize	Vpliv na razvrstitev v malus
1	Prometna nesreča	•	•
2	Padec ali udarec predmeta	•	•
3	Požar
4	Nenadno zunanje toplotno ali kemično delovanje
5	Neposredni udar strele
6	Eksplozija
7	Vihar
8	Potres
9	Zemeljski plaz
10	Snežni plaz
11	Padec zračnega plovila
12	Manifestacija in demonstracija
13	Objestno dejanje tretjih oseb
14	Poškodovanje tapeciranih delov vozila ob nudenju pomoči osebam
15	Namerno poškodovanje zavarovanih stvari za preprečitev večje škode
16	Poplava, hudourniška ali visoka voda
17	Potopitev ali poškodovanje vozila med prevozom s trajektom ali splavom po reki, jezeru ali morju

Document Metadata

Table of Contents

SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE AVTOMOBILSKEGA KASKA 01-AKA-01/20

Document Metadata