Splošni pogoji za zavarovanje MOJDOM
Splošni pogoji za zavarovanje MOJDOM
MojDom-11
Ti pogoji se uporabljajo od 06.05.2011.
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec: - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo; zavarovanec: - oseba, katere premoženje in (ali) premoženjski
interes je zavarovan, pri čemer sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
polica: - listina o zavarovalni pogodbi;
premija: - znesek, ki ga zavarovalec (sklenitelj
zavarovanja) plača po zavarovalni pogodbi;
1) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih in drugih vodih;
2) zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov).
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) ki je v kakršnikoli povezavi s potresom;
2) ki nastane v jamčevalnem roku in jo je dolžan povrniti prodajalec ali proizvajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
zavarovalnina in/ali odškodnina:
- znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi.
3) ki je posledica popravila;
4) ki je posledica dotrajanosti, korozije ali preperelosti ipd.;
5) zaradi pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen – XXXXX XXXXXXXXXXX
(1) S tem zavarovanjem se v obsegu teh pogojev zavaruje premoženje in premoženjski interesi lastnikov ali najemnikov stanovanjskih in počitniških objektov, pomožnih objektov, kmečkih gospodarstev, etažne lastnine ter stanovanjske opreme.
(2) Zavarovane so tiste nevarnosti izmed v naslednjem členu navedenih nevarnosti, ki jih zavarovalec izbere glede na način zavarovanja iz posebnih pogojev za zavarovanje MojDom, ki veljajo za posamezni predmet zavarovanja ali nevarnost.
(3) Zavarovanje vključuje tudi MojDom Bonus.
2. člen – DEFINICIJE NEVARNOSTI
01. Asistenca
(1) S to nevarnostjo je zavarovancu nudena asistenčna storitev, in sicer v obsegu, določenem v Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Asistenca.
02. Demonstracije in manifestacije
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je množično, organizirano in javno izražanje razpoloženja skupine ljudi, navadno v znak protesta.
(2) S to nevarnostjo je zajeta samo tista škoda, ki je nastala zaradi manifestacije ali demonstracije, prijavljene pri pristojnih državnih organih.
(3) Šteje se, da se je nevarnost uresničila, če so manifestanti oziroma demonstranti uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
03. Dodatni stroški čiščenja in rušenja
(1) S to nevarnostjo so zajeti stroški za čiščenje in rušenje nad osnovnim (avtomatičnim) kritjem.
04. Eksplozija
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) S to nevarnostjo ni zajeta škoda zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega miniranja, ki ga opravijo drugi;
2) eksplozije v prostoru za notranje zgorevanje (npr. valj motorja ipd.), do katere pride na strojih;
3) eksplozije, ki je reden pojav v proizvodnem postopku;
4) izbruha iz peči in podobnih naprav;
5) eksplozije biološkega izvora;
6) preboja zvočnega zidu;
7) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.), zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi. Krita pa je škoda zaradi eksplozije posode na drugih zavarovanih stvareh.
05. Indirektni udar strele na instalacijah
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda:
zavarovanja in so bile ali bi morale biti zavarovancu znane.
(3) Predmet zavarovanja so vgrajene instalacije, peči, gorilniki in avtomatska regulacija centralne kurjave, sončnih kolektorjev za ogrevanje vode, klimatskih, hidrofornih in podobnih naprav zavarovanega objekta.
(4) Predmet zavarovanja so tudi vgrajeni domofoni, zvonci in hišne telefonske centrale.
(5) Pri zavarovanju etažne lastnine krije zavarovanje škodo na napravah, navedenih v (3) in (4) odstavku, ki pripadajo skupnim delom objekta, v pripadajočem deležu.
(6) Zavarovanje pa ne krije škode na stanovanjskih strojih ter aparatih (npr. avdio-video opremi, gospodinjskih aparatih, računalnikih ipd.).
06. Indirektni udar strele na opremi
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda:
1) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih in drugih vodih;
2) zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov).
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) ki je v kakršnikoli povezavi s potresom;
2) ki nastane v jamčevalnem roku in jo je dolžan povrniti prodajalec ali proizvajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
3) ki je posledica popravila;
4) ki je posledica dotrajanosti, korozije ali preperelosti ipd.;
5) zaradi pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti zavarovancu znane.
(3) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:
1) stanovanjski stroji ter aparati (štedilniki, hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, pomivalni stroji in mikrovalovne pečice);
2) telefoni, telefaksi, avdio-video oprema, računalniki in računalniška oprema, vendar samo, če je instalirana ustrezna prenapetostna zaščita za električno napajanje ter za impulzni oziroma signalni del.
(4) Predmet zavarovanja niso:
1) programska oprema in podatki v računalnikih ter mediji za shranjevanje podatkov in podatki na njih;
2) telefoni, telefaksi, avdio-video oprema, računalniki in računalniška oprema, ki je nabavljena v okviru dejavnosti, in sicer tudi tedaj ne, če jih zavarovanci uporabljajo za privatne namene.
07. Izliv vode
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje;
3) izliva vode iz sprinklerske gasilne naprave.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo na sami vodovodni ali odvodni napeljavi, vendar največ do vrednosti dolžine 2 tekočih metrov brez ventilov.
(3) Ni pa zajeta škoda:
1) zaradi izliva vode iz odprtih pip;
2) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
3) zaradi hišne gobe;
4) zaradi izgube vode;
5) na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni skladiščeno vsaj 10 cm od tal;
6) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem ipd.;
7) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če do izliva pride iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjosti zgradbe;
8) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;
9) na samih napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.
08. Izliv vode iz akvarija
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki nastane zaradi izteka vode iz počenega ali razbitega akvarija.
(2) Ni pa zajeta škoda:
1) zaradi zgube vode;
2) na samem akvariju in njegovi vsebini (živali, rastline in ostali predmeti v akvariju).
09. Iztek tekočin (lekaža)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode oziroma cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina.
(2) S to nevarnostjo je zajeta škoda:
1) na zavarovani tekočini xxx xxxxx in
2) škoda, ki jo povzroči iztečena tekočina na zavarovanih zgradbah, opremi in zalogah.
(3) Ni pa zajeta škoda:
1) zaradi izgube tekočin, namenjenih prehrani (pijače, olja ipd.);
2) ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.
10. Nasilniška in objestna dejanja (vandalizem)
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda na zavarovanih stvareh zaradi objestnih dejanj tretjih oseb.
(2) Med poškodbe, zajete s to nevarnostjo, se vštejejo tudi razni napisi, risbe in madeži po fasadah ter drugih delih zavarovanega gradbenega objekta.
(3) Pri zavarovanju etažne lastnine ni zajeta škoda v notranjosti skupnih prostorov objekta, če objekt v nočnem času ni zaklenjen.
11. Odgovornost
(1) S to nevarnostjo je zajeta odgovornost zavarovanca za škode, ki jih povzroči tretjim osebam in zanje odgovarja na podlagi zakona, in sicer v obsegu, določenem v Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Odgovornost.
12. Osebna nezgoda
(1) S to nevarnostjo je zajeta osebna nezgoda zavarovanca, in sicer v obsegu, določenem v Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Osebna nezgoda.
13. Padec drevesa
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki jo povzroči padec drevesa ali veje na zavarovano stvar zaradi nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega dogodka.
(2) Ni pa zajeta škoda, ki jo povzroči drevo ali veja, ki je last zavarovanca in je padla zaradi trhlosti ali gnilobe lesa.
14. Padec zrakoplova
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki nastane, kadar zrakoplov katerekoli vrste (motorno ali jadralno letalo, helikopter, vesoljsko plovilo, balon ipd.) pade na zavarovano stvar ali udari vanjo.
(2) Šteje se, da se je nevarnost uresničila, če je zavarovano stvar uničil ali poškodoval zrakoplov, njegovi deli ali predmeti iz njega.
(3) Za zrakoplov se ne štejejo letalni modeli in pirotehnična sredstva vseh vrst.
15. Poplava
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja
zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.
(4) S to nevarnostjo je zajeta le škoda na zavarovanih stvareh, ki nastane med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(5) Ni pa zajeta škoda, ki nastane:
1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;
4) zaradi vode, ki je vdrla iz kanalizacijskega omrežja, razen če je prišlo do vdora zaradi poplave;
5) na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni skladiščeno vsaj 10 cm od tal.
16. Potres
(1) Potres je naravno tresenje tal, ki ga povzročijo geofizikalni procesi v notranjosti zemlje.
(2) Šteje se, da je prišlo do potresa, če:
1) je naravno tresenje tal v bližini zavarovanega kraja povzročilo škodo na gradbenih objektih, ki so bili pred potresom v dobrem stanju, ali na drugih stvareh, ki so podobno odporne kot gradbeni objekti;
2) je glede na dobro stanje zavarovanih gradbenih objektov pred potresom, škoda nastala izključno zaradi potresa.
(3) S to nevarnostjo je zajeta le škoda, ki nastane neposredno zaradi potresa ali v vzročni zvezi z njim zaradi delovanja drugih nevarnosti, ki so zavarovane.
(4) Če je škoda, ki jo povzroči potres, predmet ločenih zahtevkov, velja pravilo, da se škoda, ki jo povzroči potres v obdobju 72 zaporednih ur, obravnava kot en zavarovalni primer, pri čemer zavarovanec sam določi, kdaj se to obdobje začne, in sicer tako, da se ne prekriva z drugim obdobjem.
(5) Ni pa zajeta škoda na:
1) freskah in zidnih dekoracijah;
2) vzidanih rezervoarjih, zunanjih dvoriščih, zunanjih stopniščih in na drugih zunanjih objektih, razen če je to posebej dogovorjeno;
3) na gradbenih objektih, ki še niso pripravljeni za njihovo namembnost, ter na premičninah v njih, razen če je to posebej dogovorjeno.
(6) Zavarovanec je pri vsaki škodi udeležen z odbitno franšizo (soudeležbo zavarovanca pri škodi), ki je navedena v zavarovalni polici. Odbitna franšiza se pri tem obračuna:
1) za škodo na zgradbi od zavarovalne vsote posamezne zavarovane zgradbe, za katero se izplačuje zavarovalnina;
2) za škodo na premičninah od zavarovalne vsote vseh zavarovanih premičnin v posamezni zgradbi.
(7) V kolikor je zavarovanje za ostale nevarnosti sklenjeno za obdobje daljše od enega leta, se zavarovanje za nevarnost potresa sklepa le za obdobje enega leta. Če pogodbeni stranki pisno ne odpovesta zavarovanja za nevarnost potresa, se trajanje zavarovanja za nevarnost potresa vsakič podaljša še za eno leto, vendar ne dlje, kot velja zavarovanje za ostale nevarnosti. Pri tem lahko zavarovalec odpove zavarovanje za nevarnost potresa kadarkoli pred potekom zavarovanja.
17. Požar
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, pe- ki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.) ali nanj;
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, svetilke, peči kratkega ali slabega stika na električnih instalacijah ipd.
(3) S to nevarnostjo ni zajeta škoda na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
18. Razbitje keramične plošče štedilnika
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki nastane zaradi počenja, loma ali razbitja stekla keramične plošče štedilnika.
(2) Ni pa zajeta škoda zaradi:
1) prask, izjed in podobnih poškodb na površini zavarovanih stvari;
2) okvare keramične plošče štedilnika.
19. Razbitje stekla – osnovno kritje
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki je nastala zaradi počenja, loma ali razbitja stekla zaradi vzroka, ki ni zajet s katero drugo zavarovano nevarnostjo po teh pogojih oziroma z zavarovalno pogodbo, ki temelji na teh pogojih.
(2) K škodi se prištejejo tudi stroški za:
1) nujno začasno zaščito odprtine, vendar največ do vrednosti zasteklitve;
2) odstranitev in ponovno namestitev predmeta, ki ovira zasteklitev (npr. zaščitna mreža, zaščitni križ, zaslon pred soncem, ipd.);
3) okvir pri oknih, kjer je zamenjava stekla vezana na zamenjavo okvirja okna.
(3) Predmet zavarovanja so okna, vrata, stene (zunanje, pregradne) ter nadstreški in zimski vrtovi. Pri zavarovanju etažne lastnine so v pripadajočem deležu zavarovane tudi v prejšnjem stavku naštete steklene površine na skupnih delih.
(4) Ni pa zajeta škoda, ki nastane:
1) pri premeščanju ali nameščanju zavarovanih stvari v prostore, ki niso navedeni v polici;
2) zaradi prask, izjed in podobnih poškodb na površini zavarovanih stvari;
3) zaradi drsenja ali posedanja tal.
20. Razbitje stekla – razširjeno kritje
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki je nastala zaradi počenja, loma ali razbitja stekla zaradi vzroka, ki ni zajet s katero drugo zavarovano nevarnostjo po teh pogojih oziroma z zavarovalno pogodbo, ki temelji na teh pogojih.
(2) K škodi se prištejejo tudi stroški za:
1) nujno začasno zaščito odprtine, vendar največ do vrednosti zasteklitve;
2) odstranitev in ponovno namestitev predmeta, ki ovira zasteklitev (npr. zaščitna mreža, zaščitni križ, zaslon pred soncem, ipd);
3) okvir pri oknih, kjer je zamenjava stekla vezana na zamenjavo okvirja okna.
(3) Predmet zavarovanja so okna, vrata, stene (zunanje, pregradne), nadstreški in zimski vrtovi ter stekleni deli miz, pultov, polic, xxxx, xxxxxx, kaminov, slik, ogledal in kopalnih kabin.
(4) Ni pa zajeta škoda, ki nastane:
1) pri premeščanju ali nameščanju zavarovanih stvari v prostore, ki niso navedeni v polici;
2) zaradi prask, izjed in podobnih poškodb na površini zavarovanih stvari;
3) na steklih lestencev, strojev in aparatov (npr. pralnih strojih, pečicah, keramični plošči štedilnika ipd.);
4) na steklenih posodah, vazah, akvarijih ipd.;
5) zaradi drsenja ali posedanja tal.
21. Snežni plaz
(1) Snežni plaz predstavlja drsenje snežnih gmot s planinskih pobočij.
(2) S to nevarnostjo je zajeta tudi škoda, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
22. Strela
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno ali rušilno močjo in se manifestira kot vidne mehanske poškodbe na objektu, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
(2) Ni pa zajeta škoda:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delovanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov);
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električnih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
23. Strojelom vgrajenih instalacij
(1) S to nevarnostjo je zajeto vsako uničenje ali poškodovanje vgrajenih instalacij zaradi napak v materialu, delovanju električne energije, kratkega stika, zmrzali, nadpritiska in podpritiska, zatajitve naprave za zaščito, udarca ali mehanskega sunka.
(2) Zajeta ni škoda, ki nastane zaradi:
1) pomanjkljivosti ali napak, ki so obstajale v trenutku sklenitve zavarovanja in so bile ali bi morale biti znane zavarovancu ali osebi, odgovorni za obratovanje;
2) kršitve zakonskih in tehničnih predpisov ter pravil tehničnega izkoriščanja zavarovane stvari in zaščitnih ukrepov ter nepoznavanja rokovanja z zavarovano stvarjo;
3) nezadostnega investicijskega vzdrževanja;
4) neposredne posledice trajnega vplivanja kemičnih, toplotnih ali
mehaničnih pogojev namestitve in delovanja (korozije, oksidacije, sevanja, staranja, prekomerne vibracije ipd.);
5) obrabe, abrazije, erozije ali kavitacije;
6) prekomerne vlage, korozije, kotlovca, usedlin, mulja ipd.;
7) ki nastane v garancijskem roku in jo je dolžan povrniti proizvajalec ali prodajalec, če njuno jamstvo ni sporno;
8) zaradi stroškov vzdrževanja.
(3) Predmet zavarovanja so vgrajene instalacije v zavarovani zgradbi.
(4) Pri zavarovanju etažne lastnine so v pripadajočem deležu predmet zavarovanja tudi skupne instalacije, skupne energetske postaje, podpostaje in dvigala v zgradbi, v kateri se nahaja etažna lastnina.
(5) Zavarovanje pa ne krije škode na aparatih (npr. avdio-video napravah, gospodinjskih aparatih ipd.), pečeh, gorilnikih in avtomatski regulaciji centralne kurjave, hišni telefonski centrali, klimatskih in podobnih napravah.
24. Stroški čiščenja in rušenja
(1) Kot stroški čiščenja in rušenja se štejejo nujni izdatki za čiščenje kraja zavarovalnega primera, za rušenje poškodovanih in neuporabnih delov, kakor tudi stroški za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
25. Stroški izdaje novih osebnih dokumentov
(1) Kot stroški izdaje novih osebnih dokumentov se štejejo stroški, ki so potrebni za izdajo novih osebnih dokumentov (kot so npr. osebne izkaznice, potni listi, vozniška dovoljenja ipd.), ki so bili uničeni ali poškodovani oziroma odtujeni zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti.
26. Stroški projektiranja in nadzora
(1) Kot stroški projektiranja se štejejo stroški dejanskega projektiranja in pridobitve gradbene dokumentacije ter gradbenega nadzora, ki jih ima zavarovanec v primeru nastanka zavarovalnega primera zaradi ponovne izgradnje ali popravila uničenega ali poškodovanega zavarovanega objekta, kar mora zavarovanec dokazati z ustreznimi dokumenti (projektna dokumentacija, računi ipd.).
27. Stroški selitve, skladiščenja pohištva in nadomestnega bivanja
(1) Zavarovanje krije stroške selitve in nadomestnega bivanja zavarovanca ter članov njegovega gospodinjstva, ki ob nastanku zavarovalnega primera dejansko bivajo z zavarovancem, če pride do zavarovalnega primera, zaradi katerega je bivanje v zavarovanem objektu nevarno oziroma ne omogoča minimalnih pogojev higiene in bivanja. V tem primeru krije zavarovanje tudi stroške skladiščenja pohištva.
28. Stroški svetovanja
(1) Kot stroški svetovanja se štejejo stroški svetovanja, kako na najbolj ekonomičen način sanirati nastalo škodo v primeru, ko za odpravo škode ni potrebna ponovna izdelava projektne dokumentacije. Zavarovalnica povrne stroške samo na osnovi pisnega navodila pooblaščenega izvajalca.
29. Tatvina stvari, pritrjenih na objekt
(1) S to nevarnostjo je zajeta tatvina delov objekta ali stvari, ki so pritrjeni na objekt (npr. žlebovi, kljuke, poštni nabiralniki, žaluzije, antene, tende, izveski, solarne celice, zunanje luči ipd.).
30. Teža snega
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda na zavarovanih stvareh, ki jo povzroči teža snega, ali če sneg vrže ali podre na zavarovano stvar kakšen predmet, pod pogojem da teža snega po m2 presega 100 kg in da je nastala v manj kot 24 urah, odkar je prenehalo snežiti.
(2) Kadar so na objektu nameščeni snegobrani, krije zavarovanje tudi škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči zdrs snega.
(3) S to nevarnostjo pa niso zajeti stroški za odstranitev snega.
31. Toča
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko.
(2) Ni pa zajeta škoda:
1) na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah;
2) zaradi zamakanja skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je naredila toča.
32. Udarec zavarovančevega motornega vozila
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega premičnega delovnega stroja.
33. Udarec neznanega motornega vozila
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki nastane na zavarovanih stvareh zaradi udarca neznanega motornega vozila oziroma premičnega delovnega stroja.
34. Uničenje živil v zamrzovalniku
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda zaradi uničenja živil, shranjenih v zamrzovalniku, ki postanejo neuporabna za prehrano zaradi:
1) okvare na hladilni napravi, ki povzroči spremembo hladilnih pogojev;
2) kvarnega vpliva, ki ga zaradi okvare na hladilni napravi povzročijo sredstva za hlajenje;
3) prekinitve električnega toka, ki traja neprekinjeno vsaj 12 ur.
(2) Zavarovanje ne krije škode, zaradi:
1) naravne okvare živil ter raznih bolezni in plesni;
2) trajnega ali postopnega delovanja raznih vplivov, ki povzročajo korodiranje in postopno delno ali popolno uničenje embalaže in shranjenih živil v zvezi s tem;
3) izsuševanja ali izparevanja zamrznjenih živil;
4) prekinitve električne energije, ki je posledica neplačevanja le-te;
5) napovedane prekinitve dobave električne energije.
35. Vdor meteorne vode s streh
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali žlebove zamaši toča ali stvari, ki jih je naneslo neurje. Zajeta je tudi škoda, ki jo povzroči preobilica meteorne vode, ki je sicer ustrezno dimenzionirane in redno vzdrževane ter čiščene odtočne cevi, kanali ali žlebovi ne zmorejo hitro odvajati s strehe oziroma ustrezno dimenzionirani in redno vzdrževani jaški ne zmorejo odvajati v kanalizacijski sistem.
36. Vihar
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe.
(2) S to nevarnostjo je zajeta le škoda, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je v/na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Zajeta je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
(3) Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora dokazati zavarovanec s podatki, pridobljenimi od pristojnega hidrometeorološkega zavoda.
(4) Ni pa zajeta škoda:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
4) na razprostrtih plastičnih folijah.
37. Vlom in rop
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, do katere je prišlo, ker so bile zavarovane premične stvari odnesene, uničene ali poškodovane pri vlomu (vlomski tatvini) ali ropu oziroma pri poskusu teh dejanj.
(2) Ni pa zajeta škoda:
1) če je vlom ali rop oziroma poskus vloma ali ropa opravil ali pri njem sodeloval kot udeleženec ali pobudnik zavarovanec ali oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ali oseba, ki jo je zavarovanec dolžan preživljati;
2) zaradi prevare, zatajitve ali poneverbe;
3) zaradi tatvine;
4) ki nastane posredno ob zavarovalnem primeru (izgube zaslužka, izgubljenega časa, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobnih izgub ipd.).
(3) Vlomska tatvina je zlasti, če storilec:
1) vlomi v zaklenjene prostore (razbije ali vlomi vrata, okno, zid, strop ali pod);
2) odpre zaklenjene prostore s ponarejenim ključem ali drugim sredstvom, ki ni namenjeno za redno odklepanje;
3) pride v prostor, se v njem skrije in opravi tatvino v času, ko so prostori zaklenjeni;
4) vdre v zaklenjen prostor skozi odprtino, ki ni namenjena za vhod in mora pri tem premagati ovire, ki onemogočajo vstop brez napora;
5) vlomi v zaklenjeno hranišče v prostorih, kamor je prišel na način, ki se po določilih tega člena šteje za vlomsko tatvino;
6) odklene prostor ali hranišče, kjer so zavarovane stvari, z originalnim
ključem ali njegovim dvojnikom, če do takega ključa pride tako kot je določeno v točkah 1) do 5) tega odstavka ali z ropom;
7) vdre v prostor, ki ni v pritličju ali kleti, skozi odprto okno, pri čemer se ne šteje, da je vlomska tatvina, če storilec vdre skozi odprto okno, katerega spodnji rob je manj kot 1,60 m od tal;
8) ukrade stvari z balkona, ki ni v pritličju.
(4) Za rop se šteje odvzem zavarovanih stvari z uporabo sile ali grožnje za življenje in zdravje zavarovanca ali članov njegovega gospodinjstva. Šteje se, da je uporabljena sila tudi v primeru, kadar so uporabljena sredstva za onemogočanje odpora.
(5) Zavarovanje krije tudi tatvino oziroma krajo perila, posteljnine, obleke, preprog in zaves v času pranja, sušenja, zračenj ali likanja v pralnici, sušilnici, likalnici, na terasi ali dvorišču zgradbe, v kateri zavarovanec biva, če so te stvari ukradene podnevi (to je od zore do mraka), in sicer v višini kot je določeno s posebnimi pogoji ali dogovorjeno na polici. Zavarovanje pa ne krije škode, če krajo zagreši ali pri njej sodeluje kot soudeleženec ali pobudnik zavarovanec ali oseba, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ali oseba, ki jo je zavarovanec dolžan preživljati.
(6) Zajeta je tudi škoda, ki pri vlomu (vlomski tatvini) ali ropu, oziroma pri poskusu teh dejanj, nastane na zgradbi ali na njenih delih (stenah, stropih, vratih, ključavnicah, vgrajeni opremi, instalacijah itd.), in sicer v višini stroškov popravila, vendar ne več, kot je določeno s posebnimi pogoji ali dogovorjeno na polici (stroški popravila škode na objektu zaradi vloma oziroma ropa). V tem obsegu je krita tudi škoda na notranjih delih zgradbe, oziroma prostora, kjer so zavarovane stvari, če jo je storilec povzročil ob vlomu ali ropu iz objestnosti (vandalizma). Zavarovanje pa ne krije škode na steklih vrat, oken, izložb in na steklenih stenah.
(7) Če je tako dogovorjeno, zavarovanje krije tudi stroške menjave ključavnice na vhodnih vratih, če so bili ob vlomu ali ropu odtujeni ključi vhodnih vrat, in sicer v višini kot je določeno s posebnimi pogoji ali kot je dogovorjeno na polici (stroški menjave ključavnice, ki so posledica vloma oziroma ropa).
38. Zemeljski plaz
(1) Zemeljski plaz je drsenje zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Za zemeljski plaz se šteje tudi drobirski tok kot gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode.
(3) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal, vendar pa je v tem primeru zajeta samo škoda, ki nastane na zavarovani stvari zaradi udarca trdnega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jo pri tem uničil ali poškodoval.
(4) S to nevarnostjo ni zajeta škode:
1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa, nasipavanja ipd.);
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah;
5) zaradi rušenja v podkopih, nadkopih, podzemnih hodnikih in rudniških jamah;
6) za saniranje tal.
39. Zmrzal
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda zaradi izliva vode iz počenih vodovodnih ali toplovodnih instalacij, do katerega je prišlo zaradi zamrznitve teh instalacij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo na sami vodovodni ali toplovodni napeljavi, vendar največ do vrednosti dolžine 2 tekočih metrov brez ventilov.
40. Žled
(1) S to nevarnostjo je zajeta škoda, ki jo povzroči žled (ledena obloga na zavarovanih stvareh).
(2) Kadar so na objektu nameščeni snegobrani, krije zavarovanje tudi škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči zdrs žledu oziroma ledu.
(3) Zavarovanje krije tudi zatekanje, ki je posledica žledu, vendar le, če naklon strehe ustreza kritini.
3. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Poleg izključitev, navedenih pri definicijah nevarnosti teh pogojev, zavarovanje ne krije tudi škode zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki jo posredno ali neposredno povzroči:
1) teroristično dejanje;
Teroristično dejanje je nevarnost, ki jo po teh pogojih nikakor ni možno zavarovati. Enako velja v primeru preprečevanja oziroma zatiranja terorističnih dejanj.
Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo.
2) vojna ali vojni podobno dejanje, državljanska vojna in podobni nemiri;
3) konfiskacije, zaseg, nacionalizacija;
4) jedrska reakcija, jedrska radiacija ali radioaktivna kontaminacija;
5) prevara, goljufija, zvijača ali druga lažna pretveza;
6) izginitev, nerazložljiv primanjkljaj, oziroma izginitev, ki ni posledica vloma v prostore, kjer se nahajajo zavarovane stvari, ali ropa ipd.;
7) namerno xxxxxxx xxxxxxxxxxx ali osebe, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ali osebe, ki jo je zavarovanec dolžan preživljati;
8) posredne škode zaradi nastanka zavarovalnega primera (npr. odgovornost, izgubljene najemnine, zmanjšanje vrednost, zamude, izgube uporabnost, posesti ali funkcionalnost, izgube podatkov na računalnikih in medijih za shranjevanje ipd.), razen če ni pri posamezni nevarnosti opredeljeno drugače.
4. člen – SPLOŠNO O PREDMETU ZAVAROVANJA
(1) Xxxxxxx xxxxxxxxxxx so:
1) stanovanjski objekti (stanovanjske hiše z do tremi stanovanjskimi enotami, vrstne hiše, dvojčki) in pripadajoče pritikline;
2) počitniški objekti (vikendi, brunarice, zidanice) in pripadajoče pritikline;
3) pomožni objekti (do tlorisne površine 30m2), ki so ločeni od stanovanjske hiše in se nahajajo na dvorišču (garaže, lope, ute, nadstreški, tople grede, steklenjaki, bazeni, igrišča);
4) etažna lastnina v večstanovanjskih objektih;
5) kmečki in gospodarski objekti, hrami, kmetijski stroji in oprema ter zaloge v kmetijstvu;
6) stanovanjska oprema ter stanovanjski stroji in aparati, oprema v bivalnih prostorih zidanic in hramov;
in sicer v obsegu, določenem v posebnih pogojih MojDom, ki veljajo za posamezni predmet zavarovanja ali nevarnost.
(2) Predmet zavarovanja so samo tiste stvari, ki so navedene na polici.
(3) Pri objektih so zavarovani vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter balkonske ograje in vsa stekla, vgrajena v objekt, vsa vgrajena instalacija in vsa vgrajena oprema (centralna napeljava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji, solarne naprave, antenske naprave, vgrajene omare, dvigala in ostala oprema, ki služi objektu).
(4) Pri etažni lastnini so zavarovani:
1) vsi deli etažne lastnine (tla, stene, stop, stekla v stanovanju, v stanovanju vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, ki pripada etažni lastnini) v celoti;
2) skupni deli objekta (temelji, streha, fasada), skupni prostori objekta (vetrolov, stopnišče, hodnik, podstrešje, pralnica, kolesarnica), stekla na skupnih delih objekta in vgrajena oprema, ki služi celotnemu objektu (centralna kurjava, dvigalo), pa v pripadajočem deležu.
(5) Pri stanovanjskih objektih, opredeljenih v 1) točki (1) odstavka tega člena, so zavarovane tudi vrtne ograje, oporni zidovi in tlakovana dvorišča.
(6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja;
1) zgradbe, namenjene opravljanju dejavnosti, razen če se dejavnost opravlja v sklopu stanovanjske hiše in vrednost dela objekta, namenjenega za opravljanje dejavnosti, ne presega 50% celotne vrednosti stanovanjske hiše;
2) zemljišča in dvorišča, razen tlakovanih dvorišč pri stanovanjskih objektih;
3) ceste in poti;
4) stvari, ki so v času nastanka škode zavarovane s kako drugo zavarovalno polico.
5. člen – ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za posamezni zavarovalni primer, če ni z zavarovalno polico drugače dogovorjeno.
(2) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na
neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
(3) Pri večletnih policah se za zavarovanje po:
- Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Stanovanjske in počitniške hiše,
- Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Etažna lastnina,
- Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Kmečka gospodarstva ter
- Posebnih pogojih za zavarovanje MojDom Stanovanjska oprema, zavarovalne vsote, določene v polici, po preteku posameznega zavarovalnega leta ob 24. uri valorizirajo z indeksom cen življenjskih potrebščin v preteklem letu v Republiki Sloveniji, pri čemer pa skupna stopnja valorizacije v zavarovalnem obdobju ne more vplivati na znižanje zavarovalne vsote, dogovorjene ob sklenitvi zavarovanja (deflacija na ravni skupnega obdobja trajanja zavarovanja se ne upošteva). Pri tem se za naslednjo zavarovalno obdobje ustrezno obračuna zavarovalna premija.
6. člen – ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost se določa po cenah v kraju, kjer so zavarovančeve stvari.
(2) Če je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost in ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe – gradbena vrednost nove zgradbe;
2) premičnine (opremo, stroje, naprave in aparate) – nabavna vrednost novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (kot npr. prevoz, montaža ipd.).
(3) Če je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost in ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe - gradbena vrednost nove zgradbe, zmanjšana za znesek vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije);
2) premičnine (opremo, stroje, naprave in aparate) – nabavna vrednost novih stvari, povišana za morebitne odvisne stroške (kot npr. prevoz, montaža ipd.) ter zmanjšana za znesek vrednosti, izgubljene zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije).
7. člen – OBRAČUN ŠKODE
(1) Za zavarovane nevarnosti, za katere je zavarovanje sklenjeno na novo vrednost, se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovanih stvari – po zavarovalni vrednosti stvari (določeni v (2) odstavku 6. člena) ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) poškodovanja zavarovanih stvari – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za vrednost ostankov.
(2) Za zavarovane nevarnosti, za katere je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost, se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovanih stvari – po zavarovalni vrednosti stvari (določeni v (3) odstavku 6. člena) ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšani za vrednost ostankov;
2) poškodovanja zavarovanih stvari – po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacije) ter za vrednost ostankov.
(3) V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
(4) Šteje se, da je stvar uničena in se zato obračuna po 2) točki (1) ali (2) odstavka, tudi tedaj, če bi stroški popravila dosegli ali presegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(5) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
(6) Če pri škodi iz naslova vloma ali ropa oziroma tatvine stvari, pritrjenih na objekt, zavarovanec kakorkoli izve, kje so ukradene stvari, mora nemudoma s sodelovanjem pristojnih organov za notranje zadeve ukreniti vse potrebno, da ugotovi istovetnost teh stvari in da jih dobi čim prej nazaj ter o tem takoj obvesti zavarovalnico.
Če zavarovanec še ni prejel zavarovalnine za najdene stvari, jih mora prevzeti. Če so stvari poškodovane, se škoda obračuna po določilih tega člena.
Če je zavarovanec že prejel zavarovalnino, preden je izvedel, kje so ukradene stvari, jih lahko, če so najdene, zahteva zase, pri tem pa mora zavarovalnici vrniti zavarovalnino, prejeto za stvari, ki so bile najdene
nepoškodovane. Če pa so najdene stvari poškodovane, jih zavarovanec lahko zahteva za sebe po sporazumno določeni vrednosti in mora vrniti zavarovalnici ustrezajoči del zavarovalnine. Če zavarovanec teh stvari noče sprejeti, preidejo v last zavarovalnice. Če zavarovalnica s prodajo doseže izkupiček, ki presega znesek izplačane zavarovalnine in prodajnih stroškov, se ta presežek prizna zavarovancu.
(7) Pri obračunu škode iz naslova stekla se upoštevajo stroški ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera za vstavitev novega stekla ali druge stvari iste vrste in kakovosti ali za izdelavo novega okrasa na steklu. Morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi poškodovanja stvari zaradi obrabe ali starosti se ne upošteva.
8. člen – STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih ali drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ali delovanja nuditi pomoč ob zavarovalnem primeru.
9. člen – XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX
(1) Če je bila na začetku zavarovalnega leta zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti ali višja od nje oziroma je bila nižja za 10% ali manj, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zavarovalne vrednosti.
(2) Če se pri likvidaciji zavarovalnega primera ugotovi, da je bila na začetku zavarovalnega leta zavarovalna vsota nižja od zavarovalne vrednosti za več kot 10% (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zavarovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote. Določilo o podzavarovanju iz (2) odstavka tega člena se v tem primeru ne uporablja.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (soudeležba oziroma franšiza), se pri izračunu zavarovalnine oziroma odškodnine upošteva tudi dogovorjena soudeležba zavarovanca.
(5) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi dodatne stroške čiščenja in rušenja, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavarovalnina presega zavarovalno vsoto.
(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo, in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(7) Če se ob zavarovalnem primeru ugotovi, da je zavarovalec oziroma zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja sporočil napačne ali nepopolne podatke, na podlagi katerih se obračuna zavarovalna premija, in je bila zaradi tega obračunana prenizka premija, se vsaka zavarovalnina oziroma odškodnina plača v razmerju med obračunano premijo in premijo, ki bi morala biti obračunana.
(8) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavarovalnina oziroma odškodnina, zmanjšana za morebitno že plačano akontacijo, revalorizirano za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavarovalnega primera.
II. NAČIN ZAVAROVANJA
10. člen – NAČIN ZAVAROVANJA
(1) Način zavarovanja je glede na predmet zavarovanja ali nevarnost razviden iz posebnih pogojev MojDom za ta predmet zavarovanja ali nevarnost.
III. SPLOŠNE DOLOČBE
11. člen – ZAVAROVALNI KRAJ
(2) Zavarovanje velja dokler so zavarovane stvari na področju Republike Slovenije oziroma v kraju, ki je naveden v zavarovalni polici, če ni s polico ali posebnimi pogoji drugače dogovorjeno.
12. člen – ZAVAROVALNI PRIMER
(1) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začela nastajati škoda na zavarovani stvari.
13. člen – ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po nastanku zavarovalnega primera mora zavarovanec:
1) takoj storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil nadaljnje nastajanje škode, upoštevajoč pri tem navodila zavarovalnice;
2) takoj, vendar najpozneje v treh dneh, ko je zvedel za zavarovalni primer, o tem obvestiti zavarovalnico;
3) vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara ali eksplozije, udarca neznanega motornega vozila, vlomske tatvine ali ropa oziroma poskusa teh dejanj, kraje oziroma tatvine (vključno s tatvino stvari, pritrjenih na objekt) ter nasilniških ali objestnih dejanj, takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane, oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru;
4) pustiti stanje poškodovanih oziroma uničenih stvari nespremenjeno, dokler si jih ne ogleda predstavnik zavarovalnice, razen če je sprememba potrebna v javnem interesu, oziroma da bi bila škoda manjša.
(2) Zavarovanec mora omogočiti zavarovalnici oziroma strokovnjakom, ki jih ta pooblasti, da pregledajo in ugotovijo vzrok in višino škode oziroma zavarovalnine ali odškodnine. Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse potrebne podatke, ki jih ima na voljo in so nujno potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode. Zavarovalnica lahko zahteva tudi druga dokazila, predvsem pa dokazilo, da je zavarovanec v primeru, ko je bil dolžan o nastanku zavarovalnega primera obvestiti policijo, to tudi storil.
(3) Če zavarovanec krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko v celoti ali delno izgubi pravico do zavarovalnine, kar je odvisno od tega, koliko kršitev vpliva na obseg in višino škode.
(4) Če zavarovanec svoje obveznosti iz tega člena v dogovorjenem roku ne izpolni, zavarovalnica lahko odkloni plačilo zavarovalnine, če zaradi te opustitve ne more ugotoviti nastanka zavarovalnega primera ali obsega poškodovanja zavarovane stvari
14. člen – DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po prejemu prijave zavarovalnega primera mora zavarovalnica najkasneje v 3 delovnih dneh pričeti z ugotavljanjem in ocenjevanjem škode. Če zavarovalnica tega ne stori, sme zavarovanec začeti z ocenjevanjem in odpravljanjem posledic škode, pod pogojem, da prej zavaruje dokaze o nastanku zavarovalnega primera in obsegu škode.
15. člen – ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničeno ali pa so izginile, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
16. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
17. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti dana v pisni obliki.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
18. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, še štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu oziroma zavarovancu znane in na podlagi katerih je določena zavarovalna premija, kakor tudi tiste, ki so navedene na polici.
(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.
(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.
19. člen – PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.
Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračuna doplačilo od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih in zavarovalec ali kdo drug, ki je za to zainteresiran, ni plačal petih zaporednih obrokov, zapadejo naslednji dan po zapadlosti petega neplačanega obroka v plačilo vsi naslednji premijski obroki.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko sredstva prispejo na transakcijski račun zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za (neplačani) čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.
20. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino oziroma odškodnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz (1) odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
21. člen – POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena, poškodovana ali izginula zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavarovalnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
22. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24.
ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto (permanentno), dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Če je na podlagi ponudbe zavarovalca oziroma zavarovanca izdano začasno zavarovalno kritje in zavarovalnica ponudbe ne sprejme, je zavarovalec oziroma zavarovanec dolžan plačati premijo za čas trajanja začasnega zavarovalnega kritja.
Začetek začasnega zavarovalnega kritja se začne na dan in uro, ki sta navedena v ponudbi. Če v ponudbi dan in ura začetka zavarovalnega kritja nista navedena, se začasno zavarovalno kritje začne ob 00:00 uri naslednjega dne, ko je bila izdelana ponudba.
Začasno zavarovalno kritje preneha v trenutku, ko nastopi kritje zavarovalnice po izdani zavarovalni pogodbi ali z dnem, ko zavarovalnica obvesti zavarovanca, da ponudbe ne sprejema.
23. člen – IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale, in sicer v okviru internega pritožbenega postopka.
24. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila zavarovalno pogodbo odpove. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe ne odpove, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
25. člen – SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova oziroma firme ali sedeža v 15 dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec oziroma zavarovanec spremenil naslov sedeža ali svoje ime oziroma ime firme, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu oziroma zavarovancu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
26. člen – UPORABA ZAKONA
(1) Za razmerja, ki niso urejena s temi pogoji, veljajo določbe Obligacijskega zakonika.
27. člen – REŠEVANJE SPOROV
(1) Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sedeža zavarovalnice, ali pa po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Zavarovalnica Tilia, d.d.
Seidlova cesta 5, 8000 Novo mesto xxx.xxx-xxxxx.xx
MojDom-11
stran 7 od 7
Zavarovalnica Tilia, d.d. Novo mesto, Seidlova cesta 5, 8000 Novo mesto, vpisana na Okrožnem sodišču v Novem mestu, št. reg. vložka 068/10 158700, dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-1262/04-13, 15, 24 z dne 18.08.2004, osnovni kapital 14.317.672,63 EUR, predsednik nadzornega sveta xxx. Xxxxxx Xxxxxxxx, davčna št. 40090043, ID za DDV SI40090043, matična št. 5063426000, št. TRR življenjskih zavarovanj 02970 -0253102362, št. TRR ostalih zavarovanj 03150-1000015755.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1502 Ljubljana.
TILIA SVETUJE
za večjo varnost in lažje uveljavljanje pravic iz zavarovalne police
KAKO OZIROMA KJE LAHKO PRIJAVIMO ZAVAROVALNI PRIMER?
Škodo lahko prijavimo na vseh predstavništvih Zavarovalnice Tilia. Na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxxx.xx so na voljo tudi ustrezni obrazci za prijavo škode ter podrobnejša navodila. Dodatne Informacije lahko pridobimo tudi na brezplačni telefonski številki 080 22 45 ali elektronskem naslovu xxxxx.xxxxxxxx@xxx-xxxxx.xx.
KAKO RAVNATI V PRIMERU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ NASLOVA ZAVAROVANJA DOMSKE ASISTENCE?
V primeru uveljavljanja domske asistence moramo poklicati 24 urni asistenčni center, in sicer za klice iz Slovenije na telefonsko številko 080 26 54 ter za klice iz tujine na telefonsko številko x000 0 000 00 00. Ob klicu v asistenčni center mora upravičenec posredovati naslednje podatke:
- ime in priimek ter svoj naslov;
- ime zavarovalnice, številko in datum prenehanja zavarovalne police;
- kraj in telefonsko številko, na kateri je dosegljiv;
- kratek opis problema, ki ga ima, in naravo (vrsto) pomoči, ki jo potrebuje.
1. Če zagori maščoba na štedilniku:
- izklopimo štedilnik oziroma grelno površino,
- gorečo posodo pokrijemo z mokro krpo ali pokrovko,
- če imamo doma gasilnik, ga uporabimo.
POMEMBNO: goreče posode nikoli ne prenašamo.
2. Če zagori električni gospodinjski aparat:
- takoj izklopimo aparat iz električnega omrežja,
- pogasimo s CO2 ali z gasilnim aparatom na gasilni prah ABC,
- če nimamo druge možnosti poskušamo požar zadušiti z bombažno odejo ali prtom.
- Če tako ne moremo pogasiti ognja, se takoj varno umaknemo iz prostora.
- Če se je požar že preveč razplamtel in nam dim otežuje umik iz objektov, z mokrimi krpami zatesnimo spodnji del vrat in počakamo na pomoč. Če je dim gost in otežuje dihanje, damo pred usta moker robec ali krpo. Ko pridejo gasilci, oken ne odpiramo, ker s tem pripomoremo k širjenju požara ampak nase opozorimo z ropotom po oknih.
XXX XXXXXXXX, DA ZMANJŠAMO VERJETNOST NASTANKA ŠKOD IN NJIHOVE VIŠINE?
S ČIM SMEMO GASITI POŽAR GLEDE NA VRSTO GORLJIVEGA MATERIALA?
Razred | Gorljiv material | Primerno gasilno sredstvo | |
A | požari gorljivih trdnih snovi | les, papir, slama, tekstil, premog | ABC-prah, voda, pena |
B | požari gorljivih tekočih snovi | bencin, nafta, olja, voski, laki, alkohol, benzen, smole | ABC-prah, CO₂, pena |
C | požari gorljivih plinov | metan, zemeljski plin, butan, acetilen, vodik | ABC-prah, CO₂ |
D | požari kovin | magnezij, aluminij v prahu | specialni prah |
1. Skrbeti moramo za urejenost svojih bivalnih prostorov:
- potrebno je redno vzdrževanje električne in plinske napeljave,
- v električne omarice se smejo vstavljati le nove varovalke;
- poškodovane kable, vtičnice in vtiče je potrebno zamenjati z novimi.
POZOR! Vzdrževanje prepustimo strokovnjakom.
2. Pri kuhanju nikoli ne puščajmo prižganega štedilnika brez nadzora. Zelo nevarna je predvsem maščoba, saj lahko zelo hitro pride do pregretja in posledično do vžiga.
POZOR! Tega ognja nikoli ne gasimo z vodo, ampak z bombažno krpo ali pokrovko, če je možno, si roko predhodno zaščitimo s kuhinjsko rokavico ali mokro kuhinjsko krpo.
3. Sveč, petrolejk, naprav, ki oddajajo toploto (likalniki, kaloriferji, peči ipd.), nikoli ne puščajmo prižganih brez nadzora.
4. S plinskimi napravami in jeklenkami ravnajmo v skladu z navodili:
- v kuhinji je lahko le ena plinska jeklenka z zmogljivostjo polnjenja do 10 kg;
- shranjevanje jeklenk je prepovedano v spalnih prostorih, v prostorih, kjer temperatura lahko preseže 40⁰C ter v prostorih, ki so nižje od okoliškega zemljišča;
- občasno preglejmo plinsko jeklenko – ventil in armature. Če zaznamo vonj, naredimo preizkus z milnico, mehurčki so znak netesnosti.
5. Požarno in eksplozivno nevarne stvari (lepila, laki, hitro vnetljive snovi) hranimo po navodilih proizvajalca in jih nikoli ne mečimo v odprto kurišče.
6. Redno in skrbno čistimo kurišča, peči, dimnike v skladu z navodili proizvajalca.
7. Dostopi do stavb naj bodo prosti za gasilce in druge reševalne postaje.
8. Vse gorljive stvari (drva, gradbeni material) naj bodo v varni oddaljenosti od stavb.
9. Ne kurimo na prostem, če okolica ni zavarovana in nadzorovana, ter v dneh, ko je razglašena požarna ogroženost.
10. Odstranimo veje dreves, ki visijo na stavbe, redno čistimo strehe in žlebove.
11. Zgradbe morajo biti grajene protipotresno in v skladu z ustreznimi predpisi, ki urejajo požarno varnost.
12. Hiše naj bodo opremljene z ustrezni strelovodi.
KAKO RAVNATI V PRIMERU POŽAROV?
- Ob požaru ne postanimo panični.
- Takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.
KAKO RAVNATI OB POTRESU?
Če nas potres preseneti v poslopju, ostanemo v njem, pri čemer:
- iščimo zaščito pod masivnimi mizami, klopmi, med podboji vrat, na hodnikih se pritisnemo k notranjim stenam;
- izogibamo se steklenim površinam in zunanjim zidovom;
- ne uporabljamo dvigal in stopnišč;
- ne prižigamo vžigalic in ne uporabljamo odprtega ognja;
- če nam stanje dopušča, zapremo ventile za plin in vodo ter izklopimo elektriko.
Na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav. Če smo ostali nepoškodovani, pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni.
Če smo ujeti v ruševinah, ostanemo mirni, varčujmo z energijo in opozarjajmo nase z udarci ob zid ali cevovodno napeljavo. Občasno zakričimo na pomoč, da nas reševalci lažje najdejo.
KAKO RAVNATI V PRIMERU POPLAVE?
- Če živimo v predelu, kjer so možne poplave in na to kažejo tudi izredne vremenske razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga…) vključimo radijski sprejemnik in spremljamo poročila Hidrometeorološkega zavoda in navodila pristojnih regijskih štabov Civilne zaščite.
- Iz prostorov, kjer grozi poplava umaknimo hrano, premičnine, dokumente, denar in druge stvari, katere lahko premaknemo v višje predele zgradb.
- Dokler je še voda pitna, napolnimo posode, ker lahko pride do motene preskrbe z vodo.
- Živali umaknemo v višje ležeče predele in jim pripravimo začasno bivališče.
- Če imamo čas, zavarujemo predmete na prostem, ki jih voda lahko odplavi.
Zavarovalnica Tilia, d.d.
Seidlova cesta 5, 8000 Novo mesto xxx.xxx-xxxxx.xx
Tilia svetuje
stran 1 od 1