DOPOLNILNI POGOJI ZA DODATNA ZAVAROVANJA (DPŽZ-10/1)

DOPOLNILNI POGOJI ZA DODATNA ZAVAROVANJA (DPŽZ-10/1)

1. SPLOŠNO

(1) Dopolnilni pogoji za dodatna zavarovanje (v nadaljevanju: dopolnilni pogoji) veljajo poleg splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje, splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov oz. splošnih pogojev za naložbeno življenj- sko zavarovanje (v nadaljevanju: splošni pogoji) in so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki jo zavarovalec sklene z GENERALI Xxxxxxxxxxxxx d.d. Ljubljana, Xxxxxxxx xxxxx 0, Xxxxxxxxx.

(2) S temi dopolnilnimi pogoji se urejajo medsebojni odnosi med zavarovalcem in zavarovalnico, ki izvirajo iz dodatnih zavarovanj, ki so sklenjena k življenjskemu zavarovanju, življenjskemu zavarovanju vezanemu na enote investicijskih skladov oz. naložbenemu življenjskemu zavarovanju (v nadaljevanju: osnovno zavarovanje).

Zavarovalno kritje za dodatno zavarovanje je natančneje opredeljeno

v posebnih pogojih za dodatno zavarovanje ter s klavzulami. (3) Pomen nekaterih izrazov v teh pogojih:

- Dodatno zavarovanje – zavarovanje, ki se sklene k osnovnemu zavarovanju in za katerega zavarovalnica nudi dodatno kritje, ne glede na dogovorjeno kritje za osnovno zavarovanje;

- Zavarovanec - je oseba, od katere smrti, invalidnosti, poškodo- vanja ali obolenja je odvisno izplačilo zavarovalnice;

- Zavarovalni primer – je dogodek, od nastanka katerega je odvisno izplačilo zavarovalnice; zavarovalni primer je določen v posebnih pogojih za dodatno zavarovanje (v nadaljevanju: posebni pogoji za dodatno zavarovanje);

- Nezgoda - je vsak nenaden, nepredviden, od volje zavarovanca neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na telo zavarovanca (podrobneje je opredeljena v 5. in 6. členu pogojev);

- Bolezen – pomeni glede na splošno sprejeti standard medicinske znanosti nenormalno telesno ali duševno stanje;

- Čakalna doba – je obdobje, ko zavarovalec sicer plačuje premijo, vendar nima zavarovalnega kritja.

2. Začetek jamstva za dodatno zavarovanje

a) Pri dodatnem zavarovanju k življenjskemu zavarovanju Jamstvo zavarovalnice za dodatna zavarovanja prične v skladu z določbami splošnih pogojev, pri poznejšem dogovoru o vključitvi dodatnega zavarovanja pa z dnem, kot je to dogovorjeno, vendar ne prej kot s plačilom prve premije po vključitvi dodatnega zavarovanja in z iztekom čakalne dobe iz teh oz. posebnih pogojev za dodatno zavarovanje.

Začasno takojšnje jamstvo ne glede na določbe splošnih pogojih za dodatno zavarovanje ne velja.

b) Pri dodatnemu zavarovanju k življenjskemu zavarovanju vezanemu na enote investicijskih skladov oz. k naložbenemu življenjskemu zavarovanju

Jamstvo zavarovalnice za dodatno zavarovanje prične z dnem, ki je na ponudbi oz. polici dogovorjen kot začetek dodatnega zavarova- nja, pri poznejšem dogovoru o vključitvi dodatnega zavarovanja pa z dnem kot je to dogovorjeno, vendar ne pred plačilom celotnega prvega obroka premije oz. celotne enkratne premije za osnovno zavarovanje in z iztekom čakalne dobe iz teh oz. posebnih pogojev.

3. Zavarovalna premija

a) Pri dodatnem zavarovanju k življenjskemu zavarovanju Premija za dodatna zavarovanja je sestavni del skupne premije življenjskega zavarovanja in jo je potrebno plačati v skladu z določ- bami splošnih pogojev.

b) Pri dodatnemu zavarovanju k življenjskemu zavarovanju vezanemu na enote investicijskih skladov oz. k naložbenemu življenjskemu zavarovanju

Premija za dodatno zavarovanje se mesečno obračunava od stanja na osebnem računu na enak način, kot se obračunava premija za zavarovanje za primer smrti, in sicer celotno dogovorjeno dobo veljavnosti dodatnega zavarovanja.

4. Kdo je lahko zavarovanec?

(1) Xxxxxxxxxxx je lahko samo oseba starejša od 14. let. Osebo, ki je starejša od 60. let, se lahko zavaruje le z omejenim kritjem (posebna tarifa) oz. pod posebnimi pogoji.

(2) Zavarovanec je lahko le oseba s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

(3) Zavarovanec ne more biti oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, duševno motena oseba ali oseba z motnjami v živč- nem sistemu.

(4) Če oseba v smislu prejšnjega odstavka ne more biti zavarovana oseba oz. med trajanjem zavarovanja postane oseba, ki ne more biti zavarovanec, zanjo zavarovalno kritje ne velja oz. ne velja več. Istočasno se zanjo konča zavarovanje, zavarovalnica pa od dneva, ko je oseba postala nezmožna za zavarovanje, ni upravičena do zavarovalne premije. Prenehanje kritja za dodatno zavarovanje ne vpliva na kritje osnovnega zavarovanja.

(5) Izjemoma je lahko zavarovanec tudi oseba, ki ji je zmanjšana splošna delovna sposobnost zaradi težje bolezni, težjih telesnih hib ali drugih pomanjkljivosti (1 .odst. 9. člena) in oseba brez stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Za takega zavarovanca je predvidena višja premija oz. poseben dogovor.

5. Kaj šteje za nezgodo?

(1) Za nezgodo šteje vsak nenaden, nepredviden, od volje zava- rovanca neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na telo zavarovanca ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo, oškodovanje zdravja ali nastanek stroškov.

(2) Nezgodo predstavljajo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, zdrs, strmoglavljenje, ranitev z orožjem in raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali.

(3) Za nezgodo veljajo tudi naslednji nenadni, nepredvidljivi in od zava- rovančeve volje neodvisni dogodki:

- zastrupitev s hrano ali kemičnimi sredstvi, če se dokaže z bakteri- ološkim izkazom, razen če okužba nastane zaradi zaužitja bakterij (npr. salmonela);

- nenadna zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par, razen poklicnih obolenj;

- okužba rane, ki je nastala zaradi nezgode;

- opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami, lužinami in podobno;

- zadavitev in utopitev;

- dušitev in zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno), kakor tudi zaradi vdihavanja pare in plinov (razen poklicnih obolenj);

- pik mrčesa, razen če tak pik povzroči infekcijsko bolezen;

- prekomerni telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega vzroka, vendar le, če povzročijo najmanj pretrganje mišic, izpah sklepa, pretrganje sklepnih vezi, prelom zdravih kosti, zlom stalnih zdravih zob (ne velja za stalne zobe, ki so konzervativno ali protetično oskrbovani), in če so bili neposredno po poškodbi ugotovljeni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi;

- delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature, vendar samo, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je zgodila neposredno pred tem ali pri reševanju človeških življenj;

- delovanje rentgenskih in radijskih žarkov, vendar samo, če nezgo- da nastopi naglo in nenadno.

6. Kaj ne šteje za nezgodo?

(1) Za nezgodo po teh pogojih ne štejejo:

- vse navadne, nalezljive, poklicne in degenerativne bolezni ter tudi vse druge poškodbe oz. bolezni, ki nastanejo zaradi postopnega, dalj časa trajajočega škodljivega delovanja na zavarovančevo

zdravje oz. telo;

- bolezni, ki nastanejo zaradi psihičnih vplivov, kakor tudi poškodbe, ki nastanejo kot posledice teh bolezni;

- trebušne, popkovne, vodne in druge kile, razen tistih, ki nastanejo zaradi direktne poškodbe trebušne stene po neposrednem delo- vanju zunanje mehanične sile in je bila poleg kile klinično ugoto- vljena poškodba mehkih delov trebušne stene v tem področju;

- infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi raznih oblik alergij; infek- cijska obolenja zaradi rezanja ali trganja žuljev in drugih izrastkov kože ter zaradi pikov mrčesa, kakor tudi otroška paraliza ali menin- gitis, ki je posledica ugriza klopa;

- anafilaktični šok, razen če je nastal pri zdravljenju zaradi nezgode; - medvretenčne kile (Hernia disci intervertebralis), vse vrste lumbagij, diskopatij, sakralgij, miofascitisov, kokcigidinij, ishialgij, fibrozitisev in vse spremembe hrbtenice ali ledveno-križnega predela, ki so označene z analognimi termini kakor tudi ponavljajoči (habitualni) izpah ali izvin na istem sklepu - tudi če se njihova simptomatika pojavi šele po poškodbi;

- tri- ali večkrat ponavljajoča poškodba istega sklepa (npr. ponoven kompletni ali delni izpah/izvin na istem sklepu);

- poškodbe, nastale zaradi obrabljenosti kosti, xxxxxxx, vezi ipd. ali poškodbe kot posledica bolezenskih vplivov;

- odstop mrežnice (ablatio retinae), razen če odstopi po direktni

poškodbi zdravega očesa in je ugotovljena v bolnišnici; - posledice, ki nastopijo zaradi delovanja alkohola (npr. delirum tremens), zdravil ali delovanja mamil oz. drugih psihoaktivnih sub- stanc; tudi posledice kroničnega uživanja le-teh;

- posledice medicinskih, posebno operativnih posegov, ki se opra- vijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni;

- bolezenske spremembe na kosteh, hrustancu, skeletu in gibalnemu aparatu (mišice, vezi, sklepne ovojnice), zobovju ter bolezenske epifiziolize in apifiziolize;

- pretrganja tetiv, razen pri direktnih udarcih;

- telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega vzroka, ki ne povzročijo pretrganja mišic, izpaha sklepa, pretrganja sklepnih vezi, preloma zdravih kosti, zloma stalnih zdravih zob;

- poškodbe delov ali celih mišic ob hotenih gibih ali naporih (brez delovanja zunanjih vplivov);

- sistemne nevromuskularne bolezni in endokrine bolezni;

- možganska kap, srčni infarkt in epilepsija kakor tudi vse poškod- be, ki nastanejo kot posledica le-teh;

- poškodbe, nastale zaradi zdravniških napak ali zmot, medicinskih posegov ali posegov alternativne medicine;

- strganje degenerativno spremenjenih mišic, tetiv, hrustanca in meniskusov ter medvretenčnih ploščic in njihove posledice; - patološki zlomi kosti in spontani izolirani zdrsi v rastnih conah; - vse vrste sinkop, sinkopi podobnih stanj, kolapsi in posledice le- teh;

- namerno povzročene poškodbe ali smrt.

7. Kje in kdaj velja zavarovalno kritje?

(1) Obseg in veljavnost zavarovalnega kritja za dodatna zavarovanja sta določeni z zavarovalno pogodbo. Če s pogodbo ni dogovorjeno drugače, začne zavarovalno kritje ob 00.00 uri tistega dne, ki je

v zavarovalni pogodbi oz. na zavarovalni polici označen kot dan začetka veljavnosti zavarovalnega kritja, preneha pa ob 00.00 uri tistega dne, ki je označen kot dan konca zavarovanja.

(2) Zavarovalno kritje za dodatno zavarovanje preneha, ne glede na to, kako je v pogodbi dogovorjeno glede trajanja zavarovalnega kritja, ob 24.00 uri tistega dne, ko:

- preneha veljati osnovno zavarovanje;

- zavarovanec umre,

- zavarovanec postane nezmožen za zavarovanje kot to določa 4. člen teh pogojev;

- poteče rok za plačilo premije po določbah splošnih pogojev, v katerih so navedene posledice neplačevanja premije oz. nezago- tavljanja minimalne vrednosti premoženja na osebnem računu;

- je zavarovalno kritje za dodatno zavarovanje odpovedano po 16. členu teh pogojev.

8. Kakšen je obseg obveznosti zavarovalnice?

Obseg obveznosti zavarovalnice je določen z obsegom zavarovalnega kritja, ki je določen z zavarovalno pogodbo. Obveznost zavarovalnice nastopi, ko nastopi dogovorjeni zavarovalni primer in so izpolnjene vse

obveznosti zavarovalca, zavarovanca oz. upravičenca kot je določeno

v posebnih pogojih za dodatno zavarovanje. Višina obveznosti zavaro-

valnice se presoja glede na višino zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici.

9. Kakšne so omejitve obveznosti zavarovalnice?

(1) Za posamezne povečane nevarnosti nastanka zavarovalnega pri- mera zavarovanca mora biti v skladu s premijskim sistemom zava- rovalnice plačana višja premija. Za povečano nevarnost se šteje, če nastane zavarovalni primer:

- pri upravljanju in vožnji z zračnimi plovili vseh vrst, razen če je zavarovanec udeležen kot potnik v javnem prometu;

- ob izvajanju poklicnih dejavnosti v zvezi z vzdrževanjem in delom neposredno povezanim z zračnimi (tudi vesoljskimi) plovili; - pri treningu ali udeležbi na javnih športnih tekmovanjih v naslednjih športnih panogah: drsanje (hitrostno in umetnostno), gimnastika (orodna in športna), jahanje (jockey, ovire, učitelj jahanja), lahka atletika, mečevanje, odbojka, sabljanje, surfanje. Za naštete športne panoge predstavljajo povečano nevarnost tako športniki kot tudi trenerji. Zanje je ob povišani premiji omejeno tudi izplačilo zavarovalnin na največ 50.000 EUR za primer nezgodne smrti ter na največ 75.000 EUR za primer nezgodne invalidnosti. Kritje dnevnega nadomestila je v teh primerih izključeno;

- zavarovancu, ki zaradi osebnega stanja predstavlja povečano nevarnost zaradi tega, ker je prebolel kakšno težjo bolezen, ali je bil ob sklenitvi zavarovalne pogodbe težje bolan, ali ima prirojene ali pridobljene težje telesne hibe ali pomanjkljivosti.

(2) Obseg obveznosti zavarovalnice je pri povečanih nevarnostih iz 1. odstvka tega člena omejen, če o povečani nevarnosti pred nasto- pom zavarovalnega primera ni obstajal poseben dogovor in za to ni bila plačana ustrezna višja premija. V tem primeru se postopa v skladu z 11. členom teh pogojev.

(3) Če zavarovanec utrpi zavarovalni primer kot sopotnik pri vožnji z vozilom, ki ga vozi voznik, ki je imel ob zavarovalnem primeru v krvi več kot 10,855 milimolov (0,5 ‰) alkohola ali je bil pod vpli- vom mamil ali drugih psihoaktivnih substanc, zavarovalnica izplača zavarovalnino znižano za 50 %. Zavarovalnica zniža zavarovalnino za enak delež tudi, če zavarovanec ob zavarovalnem primeru ni uporabljal zaščitne čelade ali ni bil pripet z varnostnim pasom, kot to predpisuje ob nastopu zavarovalnega primera veljavna zakonodaja s področja varnosti v cestnem prometu.

(4) Če se zavarovanec ne drži navodil lečečega zdravnika, zavaro- valnica ni obvezana na izplačilo zavarovalnine v celoti, temveč v sorazmernem deležu, glede na povečane posledice, ki so zaradi tega nastale.

(5) V primeru, da se zavarovanec ne odloči za svetovano (npr. opera- tivno) zdravljenje, ki bi pričakovano izboljšalo njegovo zdravstveno stanje (npr. zmanjšalo stopnjo trajne invalidnosti), zavarovalnica prizna le 50 % ugotovljene stopnje invalidnosti in izplača le 50 % zavarovalnine za dogovorjena kritja.

(6) Če so na poškodbo, nastalo zaradi nezgode, vplivala tudi obolenja, degenerativne spremembe oziroma stanja ali hibe, se obveznost zavarovalnice zmanjša ustrezno deležu vpliva obolenja, degenera- tivne spremembe oziroma stanja ali hibe.

(7) Če so na razvoj bolezni vplivale tudi predhodne poškodbe, se obve- znost zavarovalnice zmanjša ustrezno deležu vpliva te predhodne poškodbe.

10. Kdaj je obveznost zavarovalnice izključena?

(1) Obveznost zavarovalnice je izključena za zavarovalne primere, ki nastanejo v čakalni dobi opredeljeni v 21. členu teh pogojev oz. v posebnih pogojih za dodatno zavarovanje.

(2) Obveznost zavarovalnice je izključena tudi, če je zavarovanec športnik, ki za svojo športno dejavnost dobiva plačo in/ali se udeležuje treningov oz. tekmovanj na državni ravni. Dodatno zavarovanje prav tako ni mogoče skleniti za športnike in/ali trenerje, ki so registrirani člani športne organizacije v naslednjih športnih panogah: akrobatika, alpinizem (odprave, plezanje, vzpenjanje, športno plezanje ipd.), alpsko smučanje, avtomobilizem, badminton, biatlon, bob, boks, borilne veščine (jiujitsu, judo, karate, rokoborba ipd.), deskanje na snegu, hokej na ledu in travi, jamarstvo, kolesarstvo, košarka, kotalkanje, motociklizem, nogomet, podvodni ribolov, potapljanje, rokomet, rolanje, rugby in ameriški nogomet, sankanje, skoki v vodo, smučarski skoki in poleti, smučarski tek, squash, športi na divjih vodah (kajak, rafting ipd.), tenis.

(3) Obveznost zavarovalnice ne nastane tudi, če pride do zavarovalnega primera:

- zaradi bolezni ali nezgode, ki je nastala pred začetkom jamstva za dodatno zavarovanje,

- zaradi potresa;

- zaradi vojne, vojnih operacij ali uporov;

- v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na zavarovalni primer skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo, in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideolo- ških ali podobnih namenov ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje se šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;

- zaradi udeležbe v oboroženih akcijah;

- pri upravljanju zračnih ali vodnih plovil, motornih ali drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje; šteje se, da zavarovanec ima predpisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi pod neposrednim nadzorstvom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje;

- pri uporabi motornih vozil vseh vrst pri poskusih doseganja rekordov in udeležbe na vozniških prireditvah, pri katerih gre za doseganje najvišje hitrosti, in na pripadajočih poskusnih vožnjah; - zaradi poskusa ali izvršitve samomora ne glede na razlog;

- zaradi tega, ker je zavarovalec, upravičenec ali zavarovanec namerno povzročil zavarovalni primer; če pa je več upravičencev, nima zavarovalnica nobene obveznosti do tistega upravičenca, ki je zavarovalni primer namerno povzročil;

- pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja, pri pobegu ali udeležbi pri takšnem dejanju, v primeru, ko je zavarova- nec ali upravičenec storilec, sostorilec, napeljevalec ali pomagač pri takih dejanjih;

- pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, pri katerem je zavarovanec sodeloval ali ga je povzročil z verbalnim ali drugačnim izzivanjem; - zaradi vpliva ionizirajočega sevanja, jedrskega orožja ali jedrske energije;

- zaradi okužbe z virusom HIV;

- zaradi nosečnosti in poroda;

- zaradi umetnega splava, umetne oploditve, zdravljenja neplo- dnosti, sterilizacije, spremembe spola, lepotne kirurgije, zobne protetike;

- zaradi zdravljenja in rehabilitacije kroničnih bolezni;

- zaradi psihičnih ali duševnih težav in bolezni;

- zaradi uporabe drog oz. drugih psihoaktivnih substanc ali zaradi prekomerne uporabe zdravil, v nasprotju z navodili lečečega zdravnika;

- zaradi delovanja alkohola ali mamil oz. psihoaktivnih substanc na zavarovanca ob zavarovalnem primeru. Po teh pogojih se šteje, da je zavarovalni primer nastal zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca, če je zavarovanec kot voznik motornega vozila imel ob zavarovalnem primeru v krvi več kot 10,855 milimolov (0,5 ‰) alkohola ali več kot 21,710 milimolov (1 ‰) ob drugih zavarovalnih primerih; če je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ni poskrbel, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, ali če je zavarovanec odklonil ali se izmaknil možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti.

Šteje se, da je zavarovalni primer nastal zaradi dokazane vzročne zveze delovanja mamil oz. psihoaktivnih substanc na zavaro- vanca, če se s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost teh substanc, ali če je zavarovanec odklonil ali se izmaknil možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil oz. psihoaktivnih substanc v njego- vem organizmu.

(4) Obveznost zavarovalnice je izključena tudi za nezgode:

- ki imajo za posledico poškodbe vratu ali vratne hrbtenice in te vrste poškodbe niso medicinsko dokumentirane najkasneje 48 ur po zavarovalnem primeru;

- za katere ne obstaja uradno potrdilo o vzroku in nastanku. Za ura- dno potrdilo šteje policijski zapisnik, izjave prič, razen prič prvega dednega reda (izjave prič morajo biti podane pred notarjem), in zdravniško potrdilo, ki izkazuje, da je prišlo do zavarovalnega primera.

(5) Zavarovalnica nima obveznosti izplačila zavarovalnine, če v času nastanka zavarovalnega primera zavarovalno kritje ni obstajalo.

11. Obveznost zavarovalca oz. zavarovanca ob sklenitvi dodatnega zavarovanja ter med trajanjem tega zavarovanja

(1) Zavarovalnica prevzame jamstvo v zaupanju, da je zavarovalec na vsa vprašanja na ponudbi in zdravstvenem vprašalniku odgovoril po resnici in ni ničesar zamolčal.

(2) Če se zavaruje ali sozavaruje življenje tretje osebe, je tudi ta dolžna odgovoriti na vsa vprašanja na ponudbi in zdravstvenem vprašalniku po resnici in popolno.

(3) Če zavarovalec oz. zavarovanec namenoma neresnično prijavi ali namenoma zamolči kakšno okoliščino take narave, da zavaro- valnica ne bi sklenila dodatnega zavarovanja, lahko zavarovalnica odstopi od dodatnega zavarovanja ali odkloni izplačilo zavarovalne vsote, če nastopi zavarovalni primer preden je zavarovalnica izve- dela ta tako okoliščino. Če je bilo dodato zavarovanje razveljavljeno iz navedenih razlogov, si zavarovalnica obračuna stroške, ima pa tudi pravico zahtevati plačilo premije za dodatno zavarovanje za zavarovalno dobo, v kateri zahteva razveljavitev pogodbe. Pravica zavarovalnice do razveljavitve dodatnega zavarovanja preneha, če v roku treh mesecev od dneva, ko je izvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanje, ne izjavi, da namerava dodatno zavarovanje raz- dreti.

(4) Če zavarovalec oz. zavarovanec kaj neresnično prijavi ali opusti dolžno obvestilo, pa tega ne stori namenoma, lahko zavarovalnica po izbiri v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, odstopi od dodatnega zavarovanja ali pre- dlaga zvišanje premije za dodatno zavarovanje v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha kritje po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je sporočila zavarovalcu svoj odstop od dodatnega zavarovanja; če predlaga zvišanje premije za dodatno zavarovanje pa je dodatno zavarovanje razdrto, če zavarovalec ne sprejme pre- dloga v štirinajstih dnevih od dneva, ko ga je prejel. V primeru, da se dodatno zavarovanje razdre, zavarovalnica obračuna s pogodbo nastale stroške. Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena neresničnost ali nepopolnost prijave, ali pozneje, vendar pred razdrtjem dodatnega zavarovanja oziroma pred dosegom spo- razuma o zvišanju premije za dodatno zavarovanje, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij za dodatno zavarovanje in stopnjo premij za dodatno zavarovanje, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.

(5) Ne glede na splošne določbe tega člena o posledicah neresničnih prijav in zamolčanju okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevar- nosti, veljajo za neresnične prijave starosti v pogodbah o življenj- skem zavarovanju naslednja pravila:

- če je bila ob njeni sklenitvi neresnično prijavljena starost zavaro- valca oziroma zavarovanca, njena resnična starost pa presega starostno mejo, do katere zavarovalnica po svojih pogojih in ceni- kih sklepa dodatno zavarovanje, je dodatno zavarovanje nično, zavarovalnica pa si lahko obračuna nastale stroške;

- če je bilo neresnično prijavljeno, da ima zavarovalec oziroma zavarovana oseba manj let, njena resnična starost pa ne presega meje, do katere zavarovalnica sklepa dodatno zavarovanje, je dodatno zavarovanje veljavno, zavarovalna vsota pa se zmanjša v sorazmerju med dogovorjeno premijo za dodatno zavarovanje in premijo za dodatno zavarovanje, predvideno za dodatno zavaro- vanje glede na resnično starost zavarovanca;

- če ima zavarovalec oziroma zavarovana oseba manj let, kot je bilo prijavljeno ob sklenitvi pogodbe, se premija zmanjša za ustrezen znesek, zavarovalnica pa mora vrniti razliko med obračunanimi premijami za dodatno zavarovanje in premijami za dodatno zava- rovanje, do katerih ima pravico.

(6) Zavarovalec oz. zavarovanec je dolžan nemudoma med trajanjem dodatnega zavarovanja obvestiti zavarovalnico o spremembi rednih delovnih nalog, ki jih opravlja zavarovanec, spremembi zavarovan- čevega poklica kot tudi spremembi njegove zaposlitve. Če je pove- čanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, lahko odstopi od dodatnega zavarovanja. Če pa je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi dodatno zavarovanje zavarovalnica sklenila samo proti večji premiji, lahko predlaga zavarovalcu novo višino premije za dodatno zavarovanje. Če zavarovalec ne privoli v novo višino premije za dodatno zavarovanje v štirinajstih dneh, ko prejme tak predlog, preneha dodatno zavarovanje.

Če nastane zavarovalni primer, preden je bila zavarovalnica obve-

ščena o povečanju nevarnosti, ali potem, ko je bila o tem obvešče- na, vendar prej, preden je odstopila od dodatnega zavarovanja ali se z zavarovalcem sporazumela o povečanju premije za dodatno zavarovanje, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačanimi premijami za dodatno zavarovanje in premijami za dodatno zavaro- vanje, ki bi morale biti plačane glede na povečano nevarnost.

Ne glede na prej navedeno, v primeru, da zavarovalec oz. zavaro- vanec namenoma neresnično prijavi ali namenoma zamolči kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, lahko zavarovalnica odstopi od dodatnega zavarovanja ali odkloni izplačilo zavarovalne vsote, če nastopi zavarovalni primer preden je zavarovalnica izvedela za tako okoliščino.

(7) Zavarovalec oz. zavarovanec je dolžan prijaviti zavarovalnici tudi vsako spremembo zavarovančevega stalnega ali začasnega bivali- šča v primeru, ko je novo stalno ali začasno bivališče izven območja države Republike Slovenije. V tem primeru obstaja polno zavarovalno kritje naprej le, če zavarovalnica po naznanitvi novega stalnega ali začasnega prebivališča potrdi obseg obstoječega zavarovalnega kritja. Če novo stalno ali začasno prebivališče izven območja Republike Slovenije zavarovalnici ni prijavljeno, ugasne zavarovalno kritje za dodatno zavarovanje z dnem spremembe stalnega ali zača- snega bivališča izven Republike Slovenije.

12. Kaj je potrebno storiti ob nastopu zavarovalnega primera?

(1) Zavarovalnica ne more izpolniti svojih obveznosti, ki so dogovorjene z zavarovalno pogodbo, brez sodelovanja zavarovalca, zavarovanca oz. upravičenca.

(2) Zavarovanec je dolžan:

- takoj, ko je to mogoče (najpozneje v 48 urah po nezgodi), iti k zdravniku oziroma poklicati zdravnika zaradi pregleda in nudenja pomoči;

- nemudoma ukreniti vse potrebno za zdravljenje ter glede načina

zdravljenja ravnati po zdravnikovih navodilih in nasvetih; - zavarovalnici pisno prijaviti nastop zavarovalnega primera, takoj ko mu zdravstveno stanje to omogoča;

- izpolniti obrazec zavarovalnice za prijavo zavarovalnega primera;

- v prijavi zavarovalnici podati vsa potrebna obvestila in podatke, zlasti o kraju in času, ko se je nezgoda pripetila, začetek bolezni, popoln opis dogodka, ime zdravnika, ki je zavarovanca pregledal neposredno po nezgodi ali začetku bolezni kot tudi ime zdravnika, ki ga je zdravil, izvid zdravnika o vrsti telesnih poškodb, diagnozi bolezni, o nastalih in morebitnih posledicah, kakor tudi vse podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je zavarovanec morebiti imel že pred nastopom zavarovalnega primera.

(3) Če je zavarovalni primer povzročil zavarovančevo smrt, mora upra- vičenec to takoj pisno prijaviti zavarovalnici in priskrbeti potrebno dokumentacijo (izpis iz knjige umrlih, zdravniško potrdilo o smrti in vzroku smrti oziroma obdukcijski zapisnik).

(4) Za ugotovitev pomembnih okoliščin, ki so povezane s prijavljenim zavarovalnim primerom, lahko zavarovalnica zahteva od zavarovanca, zavarovalca, upravičenca naknadna pojasnila, te osebe pa so zahtevana pojasnila dolžne dati oz. so dolžne pooblastiti zavaroval- xxxx za pridobitev vseh potrebnih podatkov in pojasnil od katerekoli druge pravne ali fizične osebe.

(5) Zavarovanec oz. upravičenec se obvezuje, da bo zahtevano medi- cinsko dokumentacijo pridobil sam na lastne stroške in jo predložil na vpogled zavarovalnici oz. zdravniku cenzorju zavarovalnice.

(6) Zavarovalnica ima pravico na svoje stroške ukreniti vse potrebno za pregled zavarovanca pri zdravniku, zdravniških komisijah ali zdravstvenih ustanovah, ki jih za to pooblasti sama. V primeru, da zavarovanec oz. upravičenec zavarovalnici to onemogoči, je zava- rovalnica prosta svojih obveznosti.

(7) Za povrnitev dogovorjenih stroškov je potrebno zavarovalnici pre- dložiti originalne račune, ki jih obdrži zavarovalnica.

(8) Dokler zavarovanec oz. upravičenec ne izpolni vseh obveznosti, določenih v tem členu, zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine in ne pride v zamudo.

13. Kako zavarovalnica izplača zavarovalnino?

(1) Zavarovalnica je dolžna plačati zavarovalnino oziroma povračilo stroškov samo, če zavarovalni primer nastane med trajanjem zava- rovalnega kritja in je bil medicinsko ugotovljen najkasneje v enem letu po nezgodi oz. nastanku bolezni.

(2) Zavarovalnica izplača zavarovalnino zavarovancu oziroma upravičencu v 14 dneh po tem, ko je prejela zadnji potrebni dokument,

s katerim je v skladu s 12. členom teh pogojev nesporno dokazan obstoj in višina njene obveznosti. Vse dokler upravičenec oziroma zavarovanec ne izpolni vseh obveznosti iz zavarovalne pogodbe, zavarovalnica ne more izpolniti svoje obveznosti, niti ne prične teči rok iz prejšnjega stavka.

(3) Če se zavarovalnina izplača po pošti ali banki se šteje, da je izplačilo izvršeno ob 24.00 uri tistega dne, ko je bilo na pošti ali banki potr- jeno vplačilo.

(4) Če zavarovalnica ne izvrši izplačila v navedenem roku, ima upraviče- nec pravico do zakonskih zamudnih obresti.

14. Kdo plača stroške povezane z uveljavljanjem zahtevka?

(1) Stroške medicinske dokumentacije ter potnih in drugih stroškov ali izgub, ki jih je imel zavarovanec ali upravičenec z uveljavljanjem in dokazovanjem svojih pravic, krije upravičenec oz. zavarovanec v celoti sam.

(2) Stroške odvetniških in drugih storitev zastopanja pri prijavljanju in uveljavljanju pravic iz zavarovalne pogodbe krije upravičenec oz. zavarovanec v celoti sam.

(3) Zavarovalnica povrne stroške samo za tisto medicinsko in drugo dokumentacijo, ki izhaja iz zdravniškega pregleda, na katerega je zavarovalnica zavarovanca izrecno napotila.

15. Izvedenski postopek

(1) Zavarovalnica in zavarovanec ali zavarovalec oz. upravičenec imajo pravico zahtevati, naj o določenih spornih dejstvih glede vrste in obsega obveznosti zavarovalnice odločajo zdravniki izvedenci.

(2) Enega izvedenca imenuje zavarovalnica, drugega pa nasprotna stranka. Imenovana izvedenca pred pričetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje strokovno mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.

(3) Vsaka stranka plača stroške izvedenca, ki ga je imenovala. Za tre- tjega izvedenca plača vsaka stranka polovico stroškov.

16. Kdaj se lahko odpove dodatno zavarovanje?

(1) Odpoved pred nastopom zavarovalnega primera; vsaka pogodbena stranka lahko dodatno zavarovanje odpove, če ni zavarovanje prenehalo že iz kakšnega drugega vzroka. Zavarovanje se odpove pisno, najmanj tri mesece pred potekom tekočega zava- rovalnega leta. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po poteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odpovedati dodatno zavarovanje, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.

(2) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zavaro- valca; dodatno zavarovanje lahko zavarovalec brez odpovednega roka odpove v roku enega meseca od:

- odklonitve izplačila zahtevka za izplačilo zavarovalnine s strani zavarovalnice;

- pravnomočnosti sodbe v primeru sodnega spora iz te zavarovalne pogodbe;

- zapadlosti obveznosti zavarovalnice pri zavlačevanju izplačila zavarovalnine s strani zavarovalnice.

(3) Odpoved ob nastopu zavarovalnega primera s strani zava- rovalnice; dodatno zavarovanje lahko zavarovalnica odpove z enomesečnim odpovednim rokom v roku enega meseca od:

- dneva, ko pripozna utemeljenost zahtevka za izplačilo zavarovalni- ne;

- dneva, ko izplača zavarovalnino;

- dneva, ko odkloni zahtevek po izplačilu zavarovalnine, ki je bil dan z goljufivim namenom (v tem primeru lahko odpove dodatno zavarovanje tudi brez odpovednega roka).

(4) Do prenehanja dodatnega zavarovanja pripada zavarovalnici ustre- zni del premije.

17. Zastaranje zahtevkov

(1) Terjatve zavarovalca oziroma upravičenca iz dodatnega zavarovanja zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

(2) Če upravičenec dokaže, da do dneva, ki je določen v prejšnjem odstavku, ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči od dneva, ko je za to zvedela; v vsakem primeru pa terjatev zastara v petih letih od dneva, določenega v prejšnjem odstavku.

18. Določanje zavarovalnih upravičencev

(1 Upravičenec se določi na polici. Če ni na polici ali v posebnih pogo- jih za dodatno zavarovanje drugače dogovorjeno, ali sploh ni ničesar določenega, veljajo kot upravičenci v primeru zavarovančeve smrti upravičenci, ki so določeni za primer smrti osnovnega zavarovanja, upravičenec za ostala dodatna zavarovanja pa je zavarovanec sam.

(2) Če je upravičenec mladoletna oseba, se zavarovalna vsota oziroma povračilo stroškov iz dodatnih zavarovanj izplača njegovim staršem oziroma skrbniku. Zavarovalnica lahko zahteva od teh oseb, da za ta namen predložijo pooblastilo pristojnega skrbstvenega organa.

(3) Do povrnitve xxxxxxxx je upravičen, če ni drugače dogovorjeno, predlagatelj računov.

19. Varstvo osebnih podatkov

Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene in druge osebne podatke zbirala, obdelovala, shranjevala, posredovala in uporabljala skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Zakonom o zdravstveni dejavnosti in Zakonom o zavarovalništvu.

20. Dodatna pojasnila za dodatna zavarovanja

1. Začasno takojšnje jamstvo

Začasno takojšnje jamstvo za dodatno zavarovanje ne velja.

2. Odkupna vrednost in brezpremijska zavarovalna vsota

(1) Sprememba dodatnega zavarovanja v zavarovanje brez plačevanja premije in odkup nista možni.

(2) V primeru, da se osnovno življenjsko zavarovanje spremeni v zava- rovanje brez plačevanja premije, dodatno zavarovanje preneha veljati.

3. Predujem in zdravstvena preventiva

Izplačilo predujma iz dodatnih zavarovanjih ni možno.

Prav tako ni možno izplačilo predujma zaradi zdravstvene preventive.

4. Udeležba pri dobičku

Dodatna zavarovanja niso upravičena do udeležbe pri dobičku

5. Ostale določbe splošnih pogojev veljajo le, če ni s temi ali posebnimi pogoji za dodatno zavarovanje drugače določeno.

21. Čakalna doba

Čakalna doba je obdobje, ko je zavarovalec dolžan plačevati premijo za dodatno zavarovanje, vendar za to zavarovanje nima zavarovalnega kritja.

Splošna čakalna doba je prvih 6 mesecev od sklenitve dodatnega zavarovanja, če ni v posebnih pogojih za dodatno zavarovanje določeno drugače. Zavarovalnica nudi za zavarovalne primere, ki nastanejo v čakalni dobi kritje le, če so le ti posledica nezgo

Pogoji so bili sprejeti s strani uprave zavarovalnice Generali d.d., Kržičeva 3, Ljubljana dne 5.10.2013 in veljajo od 05.11.2013 dalje.