in

1. OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, 4290 Tržič ki jo zastopa župan xxx. Xxxxx Xxxxxxx,

matična številka: 5883547000 ID za DDV: SI 23676264

transakcijski račun: 01331-0100006578, odprt pri UJP

(v nadaljevanju - KONCEDENT)

in

2. KOMUNALA TRŽIČ D.O.O., Pristava, Mlaka 6, 4290 Tržič ki jo zastopa direktor Xxxxxxxxxx Xxxxxx,

matična številka: 5145023000 ID za DDV: SI 45105138

transakcijski računi: XX00 0000 0000 0000 000, odprt pri Sparkasse d.d.; XX00 0000 0000 0000 000, odprt pri

ABANKA d.d.; XX00 0000 0000 0000 000, odprt pri GB d.d., Kranj

(v nadaljevanju - KONCESIONAR)

na podlagi

Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13), 5. člena Odloka o ustanovitvi podjetja »Komunala Tržič d.o.o.« (Uradni list RS, št. 18/14, 42/14), 16. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – ZCes - 1, 48/12 – ZCes - 1A, 36/14 – odl. US in 46/15 – ZCes – 1B), Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 78/12, 41/13), Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju občine Tržič (Uradni list RS, št. 54/15) ter 9. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13)

skleneta naslednjo

KONCESIJSKO POGODBO

O OPRAVLJANJU GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

VZDRŽEVANJE OBČINSKIH JAVNIH CEST NA OBMOČJU OBČINE TRŽIČ

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uvodne ugotovitve)

1) Pogodbeni stranki uvodoma ugotavljata, da:

1. je Občinska uprava Občine Tržič upravljavec občinskih cest na območju občine Tržič,

2. je Občinski svet Občine Tržič sprejel Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanje občinskih javnih cest na območju občine Tržič, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 54/15 (v nadaljevanju – koncesijski akt),

3. da se koncesija po tej pogodbi podelil brez javnega razpisa na podlagi drugega odstavka 3. člena koncesijskega akta gospodarski družbi Komunala Tržič d.o.o.,

4. da je Komunala Tržič d.o.o. gospodarska družba, katere ustanovitelj in edini lastnik je Občina Tržič, ter nad katero ima Občina enak nadzor kot nad svojimi lastnimi službami oziroma notranjimi enotami ter da Komunala Tržič d.o.o. večinski del svojih dejavnosti opravlja za Občino Tržič,

5. da je direktor občinske uprave Občine Tržič v skladu s 21. členom koncesijskega akta z upravno odločbo o izbiri koncesionarja            z dne           , ki je postala pravnomočna dne

       , odločil o izbiri koncesionarja za opravljanje javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju koncedenta,

6. da izbrani koncesionar v času izdaje odločbe o izbiri koncesionarja in podpisa te pogodbe izpolnjuje vse pogoje za koncesionarja v skladu s koncesijskim aktom ter

7. da je koncesionar koncedentu do podpisa te pogodbe predložil ustrezno zavarovalno pogodbo v skladu z

8. alinejo prvega odstavka 20. člena koncesijskega akta.

2. člen

(opredelitev izrazov)

1) Za namene te pogodbe imajo uporabljeni izrazi naslednje pomene:

1. »javna služba« je obvezna lokalna gospodarska javna služba rednega vzdrževanja občinskih cest na območju Občine Tržič, katere obseg in pogoji izvajanja izhajajo iz predpisov, navedenih v preambuli pogodbe in iz, v vsakem relevantnem trenutku, veljavnih evropskih, državnih in občinskih predpisov;

2. »koncedent« je Občina Tržič pri čemer se izraz koncedent uporablja v celotni pogodbi, ne glede na to, ali Občina Tržič nastopa kot pogodbeni partner po tej pogodbi, organ lokalne samoupravne skupnosti, samoupravna lokalna skupnost ali kako drugače, pri čemer je uporabo termina vedno potrebno razumeti v skladu z njenim namenom;

3. »koncesionar« je pravna oseba, Komunala Tržič d.o.o., ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi podjetja Komunala Tržič d.o.o. (Uradni list RS, št. 18/14 in 42/14), ki izvaja gospodarsko javno službo na podlagi podeljene koncesije po tej pogodbi in v skladu s predpisi;

4. »koncesija« je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest;

5. »koncesijsko razmerje« sestavljajo vse pravice in dolžnosti med koncesionarjem in koncedentom po tej koncesijski pogodbi;

6. »pogodba« je ta koncesijska pogodba, s katero koncedent in koncesionar urejata medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo; kadar je v koncesijski pogodbi uporabljen zgolj izraz pogodba brez poudarka (npr. ta pogodba, v skladu s to pogodbo), gre za tole koncesijsko pogodbo;

7. »koncesijski akti« je Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanje občinskih cest na območju občine Tržič (Uradni list RS, št. 54/15);

8. »odlok o načinu izvajanja GJS« je Odlok o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 78/12, 41/13 in 54/15);

9. »pogodbeni stranki« je izraz, ki se uporablja, v kolikor se besedilo koncesijske pogodbe nanaša hkrati na koncedenta in koncesionarja;

10. »občinska cesta« je cesta, ki jo Občina Tržič, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi in je namenjena povezovanju naselij v občini Tržič s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini Tržič,

11. »uporabniki« so vsi uporabniki občinskih cest na območju Občine Tržič,

12. »strokovna služba« je s strani koncedenta določena oseba ali osebe, za izvajanje nalog v skladu s predpisom, ki ureja vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest oziroma za izvajanje nalog v skladu s to pogodbo.

2) Opredelitve izrazov iz tega člena veljajo za celotno besedilo pogodbe in tudi za morebitne naknadno sklenjene anekse k pogodbi. Opredelitve izrazov se lahko spremenijo soglasno s pisnim aneksom, ki pa mora biti sklenjen v skladu z veljavnimi predpisi.

3) Vsebina vseh izrazov, ki so uporabljeni v pogodbi, je skladna z določbami kogentnih predpisov. Morebitna določba v pogodbi, ki nasprotuje kogentnim predpisom, ima pravni učinek zgolj v okviru in s ciljem, ki ga zasleduje kogentni predpis (delna ničnost).

3. člen

(razlage pojmov v pogodbi ter pravna celovitost pogodbe in prilog)

1) Naslovi določb v pogodbi imajo informativen pomen in ne determinirajo razlage posamezne določbe.

2) Pogodba skupaj z vsemi prilogami, na katere se sklicuje, tvori pravno celoto. Spremembe pogodbe in vsebine prilog morajo biti sprejete v skladu z veljavnimi predpisi in določili pogodbe.

3) Sestavni deli pogodbe so tudi vsi veljavni odloki in koncesijski akt koncedenta, veljavni v trenutku izdaje odločbe o izbiri koncesionarja in času podpisa pogodbe. V primeru kasnejših sprememb oblastnih aktov koncedenta, se neskladja med temi akti in pogodbo urejajo v skladu z veljavno zakonodajo, oziroma v skladu z določili te pogodbe.

4. člen

(sprememba koncesijskega akta)

1) Sprememba koncesijskega akta je vsaka sprememba besedila koncesijskega akta, pri kateri celoten akt še obdrži veljavo.

2) Po sklenitvi pogodbe in v obdobju veljavnosti pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt le, če je potrebno spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, v javnem interesu koncesijo odvzeti, odkupiti koncesijo ali akt spremeniti zaradi uskladitve z novo veljavno državno ali evropsko zakonodajo.

3) Spremembe koncesijskega akta po sklenitvi pogodbe so lahko podlaga za spremembo pogodbe v javnem interesu.

4) Pogodba se lahko v interesu uporabnikov ali v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo koncesijskega akta v skladu z zakonom, pri čemer morata stranki v skladu s predpisi spremeniti pogodbo z aneksom ali pa skleniti novo. V kolikor stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi pogodbe se uporabljajo neposredno določbe koncesijskega akta, kar pomeni, da se koncesionar za opustitev dolžnega ravnanja ne more sklicevati na pogodbo.

5. člen

(razveljavitev koncesijskega akta)

1) Če se koncesijski akt razveljavi po podpisu koncesijske pogodbe in je zaradi razveljavitve potrebno odvzeti koncesijo, se glede posledic uporabljajo določila o odvzemu koncesije v javnem interesu po 63. členu te pogodbe.

6. člen

(pristojni organ za izvajanje koncesije)

1) Organ koncedenta, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava koncedenta, če koncesijski akt ali pogodba ne določata drugače.

II. PREDMET POGODBE

7. člen

(glavna obveznost koncesionarja)

1) Na podlagi te pogodbe koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema izključno pravico in dolžnost, v skladu s predpisi in pogodbo opravljati obvezno lokalno gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja občinskih cest na območju koncedenta.

2) Koncesionar mora javno službo opravljati v rokih, na način in pod pogoji, v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo Republike Slovenije, pravom Evropske unije, mednarodnimi pogodbami, predpisi koncedenta, pogodbo, zahtevami koncedenta in v skladu s pravili stroke.

3) Koncesionar izjavlja, da mu je poznan predmet koncesije in vsi spremljajoči riziki v zvezi z izvedbo pogodbenih obveznosti in izvajanjem koncesije po tej pogodbi in da je seznanjen s koncesijskim aktom ter da so mu razumljivi in jasni pogoji in okoliščine za pravilno izvedbo vseh pogodbenih obveznosti.

8. člen

(vsebina javne službe)

1) Gospodarska javna služba rednega vzdrževanja občinskih cest obsega:

1. vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost občinskih cest,

2. nadzor nad stanjem občinskih cest in cestnega sveta ter

3. vzpostavitev prevoznosti teh cest ob naravnih in drugih nesrečah.

2) Vsebino javne službe določa odlok o načinu izvajanja GJS, koncesijski akt, zakon, ki ureja ceste ter drugi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.

3) Dela rednega vzdrževanja občinskih cest so:

1. pregledniška služba,

2. redno vzdrževanje prometnih površin,

3. redno vzdrževanje bankin,

4. redno vzdrževanje odvodnjavanja,

5. redno vzdrževanje brežin,

6. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,

7. redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,

8. redno vzdrževanje vegetacije,

9. zagotavljanje preglednosti,

10. čiščenje cest,

11. redno vzdrževanje cestnih objektov,

12. nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,

13. intervencijski ukrepi,

14. zimska služba.

4) Koncesionar je dolžan naloge iz prejšnjega odstavka tega člena izvajati v skladu z vsakokrat veljavnim predpisom, ki ureja vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, koncesionar izvaja 12. točko tretjega odstavka tega člena tako, da v okviru svojih pristojnosti posreduje prijave policiji oz. Medobčinskemu inšpektoratu Kranj.

6) Javna služba ne zajema gradnje, investicijsko vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist v skladu z zakonom, ki ureja ceste, kot tudi ne obnavljanja občinskih cest, ki je podrobneje opredeljeno v predpisu, ki ureja vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest. Gradnjo občinskih cest, investicijsko vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist na občinskih cestah ter obnovitvena dela na občinskih cestah, tj. zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste in se izvajajo občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa, izvaja koncedent.

9. člen

(intervencijski ukrepi)

1) Koncesionar je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na občinskih cestah. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj, ko je to mogoče, obvestiti pristojno strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo.

2) Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih, ali pa na zahtevo policije, je koncesionar dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode. V kolikor to ni mogoče, je koncesionar dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno (intervencijski ukrepi).

10. člen

(opredelitev, obseg in sprememba obsega javne službe ter medsebojne posledice)

1) Vsebina, obseg in pogoji za izvajanje javne službe po pogodbi so določeni v mednarodnih pogodbah, pravu Evropske unije, zakonu, ki ureja ceste ter drugimi zakoni, podrejenih državnih podzakonskih aktih, koncesijskem aktu, odloku o izvajanju GJS in drugih občinskih predpisih ter ostalih vsakokrat veljavnih predpisih.

2) Če predpis iz prejšnjega odstavka posamezna vprašanja glede dolžnosti koncesionarja v zvezi z opravljanjem javne službe, ki je predmet koncesije, ureja drugače kot je določeno v pogodbi, mora koncesionar neposredno ravnati po tem predpisu in se za opustitev izvrševanja predpisov ne more sklicevati na pogodbo. Ne glede na prejšnji stavek, se v primeru, kadar koncesijska pogodba nalaga za koncesionarja strožje oziroma več obveznosti kot predpisi, uporablja koncesijska pogodba.

3) V kolikor se kateri koli predpis iz prvega odstavka spremeni tako, da se pravice oziroma obveznosti pogodbenih strank v obdobju trajanja koncesije spremenijo in so koncesionarju naložene nove naloge in dolžnosti, pogodbeni stranki pristopita k uskladitvi koncesijskega razmerja.

III. OBMOČJE KONCESIJE IN KONCESIONARJEV PRAVNI MONOPOL

11. člen

(območje koncesije)

1) Koncesionar je na podlagi pooblastila koncedenta v skladu s pogodbo edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju koncedenta, ki je določeno v skladu s predpisi, ki veljajo v trenutku podpisa pogodbe (v nadaljevanju – območje koncesije).

2) Koncesija se izvaja na vseh občinskih cestah na območju koncesije, ki so kategorizirane z vsakokratno veljavnim odlokom, ki ureja področje kategorizacije občinskih cest v Občini Tržič.

3) Spremembe območja koncedenta, predvsem delitve in nastanki novih občin na ozemlju sedanjega koncedenta, do katerih pride po sklenitvi pogodbe, ne vplivajo na določitev območja izvajanja koncesije.

4) Če bi se obseg izvajanja javne službe po tej pogodbi, zaradi zmanjšanja območja zaradi delitve koncedenta in takšne odločitve morebitnih pravnih naslednic koncedenta, zmanjšal, morajo koncedent in primarno njegove pravne naslednice s koncesionarjem urediti medsebojno razmerje.

5) V primeru združitev občin, ki pomeni povečanje območja iz prvega odstavka tega člena, koncesionar ne pridobi avtomatično pravico izvajati javne službe na novem območju razširjene občine. Vprašanje izvajanja javne službe na morebitnem delu povečanega teritorija je predmet naknadne ureditve s koncesijskimi akti, odloki, morebitnimi javnimi razpisi in novo pogodbo ter v domeni pravne naslednice koncedenta. V primeru nepodelitve oziroma neširitve koncesije na nova območja, koncesionar od koncedenta nima pravice zahtevati nobene odškodnine, pri čemer pa mora območje izvajanja ostati enako tistemu iz trenutka pričetka veljavnosti te pogodbe.

12. člen

(izključnost pravice opravljanja javne službe)

1) Koncesionar ima na celotnem območju koncedenta izključno pravico in dolžnost kvalitetno in kontinuirano opravljati javno službo.

2) Koncesionar javno službo opravlja v svojem imenu in za svoj račun.

3) Prenos koncesije, razen v primerih, ki so predvideni z zakonom, ni dovoljen.

4) Koncesionar ne sme brez izrecnega pisnega soglasja koncedenta nobene izmed pravic in dolžnosti, ki izvirajo ali sestavljajo koncesijsko razmerje po pogodbi, prenesti na tretjo osebo.

5) Koncesija se lahko prenese na tretjo osebo skladno s pogodbo le, če skladno s koncesijskim aktom in pogodbo koncesijsko razmerje preneha.

6) Za prenos po pogodbi se ne šteje pridobitev izpolnitvenih pomočnikov koncesionarja, podizvajalcev ali kooperantov, oziroma pogodba o začasni pomoči na podlagi 69. člena te pogodbe.

7) Kršitev drugega do šestega odstavka tega člena je bistvena kršitev pogodbe.

13. člen

(izvajanje drugih dejavnosti pri koncesionarju)

1) Koncesionar lahko poleg javne službe opravlja tudi druge dopustne in registrirane dejavnosti, vendar pa njihovo izvajanje na noben način ne sme negativno vplivati na opravljanje javne službe, pri tem pa mora koncesionar upoštevati določbe predpisov in pogodbe glede ločenega računovodstva po dejavnostih.

2) Koncesionar lahko izvaja ostale dejavnosti, ki niso javne službe le v takšnem obsegu, da ne krši veljavnih predpisov in sodne prakse EU o »in-house« razmerju med koncesionarjem in koncedentom, ki je podlaga za neposredno podelitev koncesij.

IV. RAČUNOVODSTVO

14. člen

(ločeno računovodstvo in vpogled v poslovne knjige)

1) Koncesionar mora računovodstvo za javno službo voditi posebej in tudi ločeno od računovodstva za ostale dejavnosti, v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in veljavnimi računovodskimi standardi.

2) Splošni stroški morajo biti med javno službo, druge gospodarske javne službe, ki jih izvaja koncesionar in ostale dejavnosti porazdeljeni v skladu s predpisi. To razmerje preveri in potrdi koncedent vsako leto pri potrditvi letnega plana izvajanja javne službe, prav tako pa jih mora pregledati in potrditi revizor, če tako določa zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov. Ne glede na zahteve zakonodaje, lahko koncedent pred potrditvijo zahteva posebno revizijo ključev. Stroške morebitne revizije krije koncedent.

V. TRAJANJE KONCESIJE

15. člen

(začetek veljavnosti koncesijskega razmerja)

1) Pravice in dolžnosti koncedenta in koncesionarja po pogodbi oziroma koncesijsko razmerje nastane z dnem podpisa pogodbe zadnje izmed pogodbenih strank.

2) Koncesionar mora, če morebiti ne more takoj ob sklenitvi te pogodbe izpolnjevati vseh obveznosti po tej pogodbi, začeti izvajati javno službo v skladu z vsemi določili te pogodbe najkasneje v 30 dneh (tridesetih) dneh po sklenitvi pogodbe, razen če to objektivno ni mogoče.

3) V primeru, da koncesionar dejavnosti javne službe ne začne izvajati na način, kot določa prejšnji odstavek ter v roku iz prejšnjega odstavka, koncesijo koncedent koncesionarju lahko v skladu s 63. členom odvzame brez nadomestila oziroma odškodnine, koncesionar pa mu mora povrniti celotno škodo za obdobje, v katerem po krivdi koncesionarja ni bilo urejeno izvajanje javne službe.

16. člen

(rok koncesije)

1) Koncesija je podeljena za dobo 5 (pet) let (v nadaljevanju: koncesijska doba). Obdobje, za katero je podeljena koncesija, začne teči z dnem pričetka veljavnosti pogodbe v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena pogodbe, ne glede na dejanski pričetek izvajanja javne službe.

2) Koncesijska doba ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.

3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša v primeru, da koncedent pred iztekom koncesijske dobe ne izbere oziroma ne določi novega izvajalca javne službe. Trajanje koncesijske dobe se lahko podaljša do začetka izvajanja javne službe z novim izvajalcem, vendar največ za polovico koncesijske dobe.

17. člen

(prenehanje trajanja koncesije)

1) Koncesijsko razmerje preneha pred potekom koncesijske dobe iz razlogov, določenimi s predpisi ali pogodbo (predčasno prenehanje koncesije).

2) Če ne pride do predčasnega prenehanja koncesije, le-ta preneha po pogodbi z iztekom zadnjega dne obdobja njenega trajanja. Zadnji dan obdobja trajanja pogodbe je dan, ki je v 5. letu po datumu (dan in mesec) enak dnevu začetka koncesije, če takega datuma ni pa z iztekom prvega naslednjega dne.

3) Koncesija lahko predčasno preneha tudi za posamezno dejavnost, ki je v trenutku sklenitve pogodbe gospodarska javna služba, pa je kasneje na podlagi sprememb predpisov izvzeta iz sistema gospodarskih javnih služb in opredeljena kot tržna dejavnost oziroma dejavnost, ki ni v javnem interesu.

VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE

18. člen

(viri financiranja javne službe)

1) Javna služba se financira iz proračuna Občine Tržič.

2) Osnova za določitev vrednosti in obsega storitev javne službe na letni ravni je letni plan izvajanja javne službe.

3) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem javne službe druga sredstva, kot je določeno v prvem odstavku tega člena (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod, ipd.), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje javne službe.

4) Prejšnji odstavek tega člena velja za primer, ko koncesionar prejme odškodnino, plačilo zavarovalnih škod ipd. za sredstva, katerih lastnik oz. solastnik je koncedent.

19. člen

(cenik storitev javne službe)

1) Koncesionar je dolžan v okviru letnega plana izvajanja javne službe koncedentu v uskladitev in potrditev predložiti predlog cenika storitev javne službe.

2) Koncesionar je na koncedentovo zahtevo dolžan za posamezno/e predlagano/e ceno/e ali pa za vse cene v predlogu cenika storitev javne službe podati kalkulacijo cene ter njeno obrazložitev.

3) Cenik storitev javne službe, ki je sestavni del letnega plana izvajanja javne službe, sprejme občinski svet koncedenta, praviloma v okviru sprejemanja proračuna.

4) Izvedene storitve javne službe koncesionar obračunava na podlagi s strani občinskega sveta koncedenta potrjenega cenika storitev javne službe, ki velja v obdobju, ko so bile storitve izvedene. Vsakokrat veljavni cenik storitev javne službe je priloga te pogodbe.

20. člen

(obračun izvedenih storitev javne službe)

1) Koncesionar izvedene storitve javne službe obračunava mesečno z mesečnimi situacijami ter v skladu z vsakokratno veljavnim cenikom storitev javne službe.

2) Mesečne situacije izhajajo iz:

- dejansko izvedenih storitev javne službe, in sicer navedbe kraja, časa in vrste opravljene storitve (gradbeni dnevnik),

- dokazil o dejansko izvedenih storitvah javne službe (knjiga obračunskih izmer),

- dokazil o dejansko dobavljenem materialu, če gre za dela izven cenika storitev javne službe.

3) Koncesionar je dolžan tudi:

- sproti voditi evidenco izvedenih del rednega vzdrževanja, v skladu s predpisom, ki ureja vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest,

- v primeru, da katere od storitev, ki so bile določene v sprejetem mesečnem izvedbenem programu javne službe ni izvedel, k mesečni situaciji navesti razloge, zakaj storitev ni izvedel.

4) Koncesionar mora predlog mesečne situacije za pretekli mesec koncedentu predložiti v 3. dneh tekočega meseca.

5) Koncedent potrdi oziroma zavrne mesečno situacijo v roku 4 dni od njenega prejema. Koncedent lahko delno oziroma v celoti zavrne mesečno situacijo:

- v kolikor situacija ne vsebuje vseh navedb in dokazil, kot je določeno v drugem dostavku tega člena,

- v kolikor koncesionar ni izpolnil dolžnosti v skladu s 1. ali 2. alinejo tretjega odstavka tega člena,

- v kolikor izvedba storitve, ki ni bila potrjena v okviru sprejetega mesečnega izvedbenega programa javne službe, ni bila neodložljivo potreba oziroma nujna in bi koncesionar lahko od koncedenta pravočasno pridobil soglasje k izvedbi take storitve.

6) V kolikor koncedent mesečne situacije v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne zavrne niti ne potrdi, se šteje, da je situacija potrjena.

7) Potrditev situacije je pogoj za plačilo. V primeru delno potrjene situacije je koncesionar upravičen le do plačila za potrjeni del situacije.

8) Izvajalec se mora pri izstavitvi situacije po tej pogodbi sklicevati na številko te pogodbe in vsakokrat veljavni cenik storitev javne službe.

9) Koncedent se zaveže potrjene oziroma delno potrjene situacije plačati 30. (trideseti) dan od prejema situacije, na transakcijski račun izvajalca št. XX00 00000-0000000000, odprt pri Gorenjski banki d.d.

10) Skupna letna pogodbena vrednost storitev javne službe je določena v letnem planu izvajanja javne službe, ki ga sprejme občinski svet koncedenta.

11) Sredstva za izvedbo pogodbenih del so zagotovljena na proračunski postavki 60203 – tekoče vzdrževanje lokalnih cest, oziroma na proračunski postavki, kot je določeno v vsakokrat veljavnem letnem planu izvajanja javne službe.

VII. KONCESIJSKA DAJATEV

21. člen

(koncesijska dajatev)

1) Koncesijska dajatev se v času trajanja koncesijskega razmerja ne plačuje.

VIII. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

22. člen

(obveznosti koncesionarja)

1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.

2) Koncesionar je dolžan:

1. javno službo izvajati v javnem interesu, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, kvalitetno, pravočasno, v ustreznem obsegu, kontinuirano v skladu z zakonom, odloki in drugimi predpisi ter koncesijsko pogodbo,

2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,

3. po tej pogodbi na občinskih cestah izvajati zgolj storitve javne službe v skladu s to pogodbo,

4. storitve javne službe izvajati v skladu s sprejetim letnim planom izvajanja javne službe in mesečnim izvedbenim programom javne službe,

5. v primeru, da katere od storitev, ki so bile določene v sprejetem mesečnem izvedbenem programu javne službe ni izvedel, navesti razloge, zakaj storitev ni izvedel,

6. občinske ceste uporabljati in vzdrževati kot dober gospodarstvenik in dober strokovnjak,

7. občinske ceste vzdrževati tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije in življenjske dobe teh cest ohranja njihova vrednost in uporabnost, pri čemer se dopušča normalno tehnično staranje,

8. zagotavljati dežurno službo oziroma pripravljenost 24 ur na dan vse dni v letu tako, da je zagotovljeno kvalitetno in količinsko zadostno izvajanje javne službe,

9. v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela v okviru javne službe,

10. pravočasno pripravljati ustrezne predloge letnih planov izvajanja javne službe, predloge mesečnih izvedbenih programov izvajanja javne službe, letna poročila o izvajanju javne službe ter koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju,

11. sodelovati s koncendentom pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov,

12. sprotno voditi vse predpisane evidence (evidenca izvedenih del rednega vzdrževanja idr.), in jih v skladu s predpisi pravočasno predložiti koncedentu ali drugim pristojnim osebam,

13. ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,

14. obveščati pristojne organe o kršitvah,

15. nediskriminatorno obravnavati uporabnike storitev javne službe, razen v kolikor za objektivno diskriminacijo obstaja izrecna, nedvoumna in zakonita pravna podlaga v predpisih,

16. ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov,

17. zbirati podatke o stanju in prevoznosti občinskih cest ter sprotno obveščati javnost o pogojih za odvijanje prometa, zlasti kadar se zaradi vremenskih razmer, vzdrževalnih del na cesti, naravnih ali prometnih nesreč ali drugih dogodkov spremenijo pogoji za odvijanje prometa ter obveščati javnost o drugih zadevah v zvezi z izvajanjem javne službe,

18. uporabnikom zagotavljati ustrezne informacije v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način, da lahko učinkovito koristijo storitve (tudi pravočasno objavljati morebitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki bi lahko škodile premoženju ali zdravju uporabnikom),

19. koncedenta redno seznanjati z vsemi podatki s katerimi razpolaga in ki so takšne vrste, da jih koncedent potrebuje za pravilno in ažurno vodenje katastra in banke cestnih podatkov,

20. omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe, oziroma storitvami, povezanimi z izvajanjem javne službe,

21. obračunavati takse, pristojbine oz. druge prispevke, če so le-ti določeni s predpisom,

22. tekoče obveščati koncedenta o vseh okoliščinah izvajanja koncesije.

3) Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi z vsakokrat veljavnimi predpisi o javnih cestah.

23. člen

(letni plan izvajanja javne službe)

1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega plana izvajanja javne službe.

2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana izvajanja javne službe za prihodnje koledarsko leto in ga najkasneje do 30.9. vsakega tekočega leta predložiti koncedentu.

3) Letni plan izvajanja javne službe določa pogostnost in prioritete del javne službe, s finančnim ovrednotenjem. Predloga letnega plana izvajanja javne službe mora vsebovati:

1. navedbo vseh vrst storitev oziroma del, ki se izvajajo v okviru javne službe,

2. predlog cenika za vse storitve oziroma dela javne službe,

3. ocenjeno količino posamezne vrste storitve oziroma del za obdobje prihodnjega koledarskega leta z grobo lokacijsko opredelitvijo izvajanja posamezne storitve oziroma posameznega dela,

4. terminski plan izvedbe posamezne storitve oziroma dela v prihodnjem koledarskem letu,

5. ocenjeno vrednost vseh storitev oziroma del za prihodnje koledarsko leto, izračunano glede na ocenjen obseg storitev oziroma del ter glede na predlog cen storitev oziroma del.

4) Letni plan izvajanja javne službe sprejme občinski svet koncedenta, praviloma v okviru sprejemanja proračuna, predhodno pa mora biti usklajen s koncesionarjem v roku 30 dni po njegovem prejemu.

5) Koncedent si pridržuje pravico, da bo letne plane izvajanja javne službe uskladil skladno s potrebami in razpoložljivimi sredstvi v veljavnem proračunu.

6) Vsakokrat veljavni letni program javne službe je priloga te pogodbe.

24. člen

(mesečni izvedbeni program javne službe)

1) Koncesionar je dolžan vsak mesec, najkasneje do 20. dne v mesecu, pripraviti in koncedentu predložiti predlog mesečnega izvedbenega programa javne službe za prihodnji mesec.

2) Predlog mesečnega izvedbenega programa javne službe mora vsebovati:

- navedbo predlagane storitve oziroma dela,

- navedbo oznake občinske ceste, kjer se predvideva izvajanje storitve,

- navedbo odseka občinske ceste, kjer se predvideva izvajanje storitve,

- naziv odseka občinske ceste, kjer se predvideva izvajanje storitve,

- navedbo stacionaže,

- navedbo količine predvidene storitve,

- enota mere storitve,

- cena storitve po enoti mere glede na veljavni cenik storitev javne službe,

- stopnja davka,

- vrednost predvidene storitve,

- datum pričetka izvedbe storitve,

- datum končanja izvedbe storitve.

3) Mesečni izvedbeni program javne službe potrdi strokovna služba v roku 3. dni po njegovem prejemu, koncesionar pa ga je dolžan izvesti in objaviti na svoji spletni strani. V okviru mesečnega izvedbenega programa javne službe strokovna služba določi tudi razpored rednega pregleda občinskih cest.

4) Koncedent si pridržuje pravico, da bo mesečne izvedbene programe javne službe uskladil skladno s potrebami in razpoložljivimi sredstvi v veljavnem proračunu.

5) Strokovna služba vodi evidenco potrjenih mesečnih programov javne službe.

25. člen

(dolžnost nepretrganega izvajanja javne službe)

1) Javno službo mora koncesionar opravljati nepretrgano.

2) Dolžnost izvajanja javne službe nastane z dnem začetka koncesijskega razmerja in traja ves čas trajanja tega razmerja po tej pogodbi.

3) Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje javne službe le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, koncesijski akt, predpis ali ta pogodba.

26. člen

(skrb za pridobitev ustreznih dovoljenj in drugih aktov državnih organov)

1) Koncesionar mora ves čas trajanja pogodbe s skrbnostjo dobrega strokovnjaka skrbeti za to, da pridobi vsa potrebna dovoljenja, soglasja in druge akte državnih organov ali koncedenta, ki jih potrebuje za izvajanje javne službe in jih lahko pridobi sam.

2) Dolžnost iz prejšnjega odstavka, se nanaša tudi na potrebno podaljšanje ali obnovitev dovoljenj, soglasij in drugih aktov v obdobju trajanja koncesije.

27. člen

(oddaja pravnih poslov tretjim osebam in javna naročila)

1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo področje javnih naročil.

2) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.

3) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev prek pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

28. člen

(obveznost obveščati koncedenta)

1) Koncesionar je o okvarah, napakah ali pomanjkljivostih, ugotovljenih na občinskih cestah dolžan takoj, ko je to mogoče, obvestiti koncedenta, če gre za pomembnejšo okvaro, ga seznaniti z obsegom okvare, napake oz. pomanjkljivosti ter mu omogočiti vpogled v vso dokumentacijo, razen v kolikor gre za redna vzdrževalna dela, ki se izvajajo v skladu z mesečnim izvedbenim programom javne službe v skladu s to pogodbo.

2) Koncesionar mora v skladu s pogodbo poročati koncedentu in ga pisno obvestiti o vseh pomembnih okoliščinah izvajanja pogodbe ter izvajanja javne službe.

3) Koncesionar mora v posameznem koledarskem letu predložiti koncedentu poslovno poročilo z revidiranimi računovodskimi izkazi, izdelano v skladu s predpisi.

4) Koncesionar mora na izrecno zahtevo koncedenta koncedentu predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.

29. člen

(letno poročilo o izvajanju javne službe)

1) Koncesionar je dolžan najkasneje do 31.3. tekočega leta koncedentu predložiti letno poročilo o izvajanju javne službe v preteklem letu.

2) Letno poročilo o izvajanju javne službe mora vsebovati zlasti podatke o :

- ne/realizaciji letnega plana izvajanja javne službe s finančnim ovrednotenjem,

- stanju občinskih cest glede na tretji odstavek 8. člena te pogodbe,

- opravljenih in potrebnih delih, o eventuelnih organizacijskih in kadrovskih ukrepih in druge relevantne podatke glede izvajanja koncesije,

- izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,

- pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,

- xxxxxx xxxxxx podizvajalcem,

- škodnih dogodkih v skladu s tretjim in četrtim. odstavkom 18. člena te pogodbe,

- eventuelnih spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,

- koriščenju zavarovanj iz 31. člena te pogodbe,

- o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje javne službe oziroma koncesijske pogodbe.

30. člen

(odgovornost koncesionarja)

1) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.

2) Koncesionar je v razmerju do koncedenta, uporabnikov in tretjih oseb, v celoti odgovoren za izvajanje javne službe tudi v primeru, če dejavnost (deloma) izvaja preko pogodbe s podizvajalci.

3) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam povzročijo pri njem zaposleni ljudje, pogodbeni (pod)izvajalci, pomočniki na podlagi pogodbe o začasni pomoči ali druge osebe, ki izvirajo iz sfere koncesionarja, oziroma izvajajo storitve ali dejavnosti po naročilu koncesionarja.

31. člen

(zavarovanje dejavnosti)

1) Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti ustrezno/e zavarovalno/e pogodbo/e za zavarovanje rizikov, ki so kakorkoli povezani z izvajanjem dejavnosti podjetja, in sicer za škodo, ki jo koncesionar povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, oziroma škodo, ki jo koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri koncesionarju zaposlene osebe ali osebe, ki izvirajo iz sfere koncesionarja oziroma izvajajo storitve oziroma dejavnosti po naročilu koncesionarja.

2) Koncesionar je dolžan rizike oziroma škodo iz prejšnjega odstavka zavarovati v celotnem obdobju trajanja koncesije.

3) Zavarovalno pogodbo oziroma polico za zavarovanje rizikov iz prejšnjega odstavka je koncesionar dolžan skleniti za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote 200.000,00 EUR. Pogodba o zavarovanju mora vsebovati klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta, če pride do odškodninskih zahtevkov proti koncedentu.

32. člen

(menica za zavarovanje kvalitetnega in pravočasnega izvajanja storitev javne službe)

1) Koncesionar je koncedentu ob skleniti te pogodbe izročil bianco menico, menično izjavo ter pooblastilo za unovčenje menice za kvalitetno in pravočasno izvajanje storitev javne službe po tej pogodbi, in sicer v vrednosti 30.000,00 EUR, z veljavnostjo menice še 120 dni po poteku veljavnosti te pogodbe.

2) Koncedent ima pravico unovčiti menico v primeru:

- koncesionarjeve kršitve te pogodbe,

- koncesinarjeve zamude rokov po tej pogodbi, oziroma drugače dogovorjenih rokov,

- koncesinarjeve povzročitve škode v skladu s to pogodbo.

33. člen

(pravice uporabnikov)

1) Koncesionar mora na vsako pisno ali ustno pritožbo uporabnika storitev javne službe, ki se nanaša na naloge, ki jih je po predpisih in pogodbi dolžan izvajati koncesionar, v roku 15 dni podati odgovor. V kolikor je pritožbi ugodeno, jo mora koncesionar uvrstiti v prvi naslednji predlog mesečnega izvedbenega programa javne službe ter v kolikor predlagano storitev koncedent v okviru mesečnega izvedbenega programa javne službe potrdi, jo je koncesionar realizirati.

2) V kolikor koncesionar na pritožbo v roku 15 dni ne odgovori ali pa pritožbi ni ugodeno, se uporabnik storitev javne službe lahko pritoži koncedentu. V primeru, da koncedent pritožbi ugodi, jo mora koncesionar realizirati v skladu z drugim stavkom prejšnjega odstavka tega člena.

IX. JAVNA POOBLASTILA

34. člen

(javna pooblastila)

1) Koncesionar mora izvrševati javna pooblastila v skladu z zakonom in drugimi predpisi, koncesijskimi akti in odlokom o načinu izvajanja GJS.

2) Koncesionar mora zagotoviti, da zaposleni pri koncesionarju, ki izvršujejo javna pooblastila, izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisi zahtevajo za uradne osebe, ki vodijo upravni postopek.

3) Koncesionar mora v zvezi z javnimi pooblastili voditi predpisane evidence.

4) Pogodbeni stranki se o izvajanju javnih pooblastil dogovorita s posebno pogodbo.

X. OBVEZNOSTI KONCEDENTA

35. člen

(obveznosti koncedenta)

1) Koncedent mora zagotavljati:

- ustrezne pogoje za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom, koncesijskim aktom, odlokom o načinu izvajanja GJS in drugimi predpisi,

- sredstva za izvajanje javne službe v okviru veljavnega proračuna,

- potrjevanje letnega plana izvajanja javne službe in mesečnega izvedbenega programa javne službe,

- podajanje odgovorov koncesionarju v 30 dneh po prejemu njegovega pisnega obvestila ali predloga glede ureditve ugotovljenih pomanjkljivosti na cestah (npr. poškodbe vozišč, cestnih objektov in opreme, ipd.), ki so predmet izvajanja javne službe, ali glede njegovih predlogov glede organizacijskih sprememb pri izvajanju javne službe,

- sankcioniranje uporabnikov, ki bi onemogočali ali ovirali izvajanja dejavnosti javne službe,

- sankcioniranje nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med trajanjem koncesije izvajali storitve javne službe na območju koncedenta,

- pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov,

- redno in tekoče obveščanje koncesionarja o vseh okoliščinah, pomembnih za izvajanje koncesije.

-

36. člen

(vodenje katastra in banka cestnih podatkov)

1) Za celovitost izvajanja javne službe koncedent zagotovlja vodenje oziroma vzdrževanje in ažuriranje katastra in banke cestnih podatkov.

2) Vodenje katastra in banke cestnih podatkov v skladu z zakonodajo, veljavno v trenutku podpisa pogodbe, ni sestavni del storitev javne službe.

3) Katastri in banka cestnih podatkov sta last koncedenta.

4) Koncedent mora koncesionarju omogočati vpogled v kataster in banko cestnih podatkov zaradi kvalitetnega izvajanja javne službe, v primeru izvajanja javnih pooblastil pa tudi zaradi njihovega izvajanja.

XI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV

37. člen

(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)

1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo so določene z državnimi, evropskimi predpisi, odloki, koncesijskimi akti ter pogodbo.

38. člen

(pravice in dolžnosti uporabnikov)

1) Uporabniki imajo pravico od koncesionarja zahtevati, da storitve javne službe opravlja pod pogoji, določenimi z zakonom, koncesijskim aktom, odlokom o načinu izvajanja GJS, drugimi predpisi in to pogodbo, zlasti pa:

- da redno, kakovostno in trajno izvaja vse storitve javne službe, v skladu s predpisi in v okviru potrjenega letnega plana javne službi,

- da javno službo izvaja v javnem interesu in glede kakovosti in dostopnosti storitev enakopravno obravnava vse uporabnike,

- da v roku 15 dni pisno odgovori uporabniku na pritožbo v zvezi z izvajanjem javne službe.

2) Koncesionar ima pravico od uporabnikov zahtevati:

- da upoštevajo njegova navodila in omogočajo neovirano opravljanje storitev javne službe, v skladu s predpisi,

- da prijavijo vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočijo koncesionarju vsako spremembo (pisno, po telefonu, po elektronski pošti ali osebno).

3) Če uporabnik koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.

XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE

39. člen

(splošno o pravici nadzora)

1) Poleg nadzora nad izvajanjem koncesije, kot je določen v predpisih, imajo koncedent in osebe, ki jih pisno pooblasti, pravico izvajati nadzor, ki lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti finančni nadzor, nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja koncesije, nadzor poslovanja koncesionarja, nadzor vodenja predpisanih evidenc ter nadzor vseh drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem koncesije.

2) Koncedent ima pravico do nadzora nad izvajanjem koncesije in pravico vpogleda v koncesionarjevo dokumentacijo, ki se nanaša na izvajanje javne službe ves čas trajanja pogodbe.

3) Koncedent ima pravico opravljati nadzor nad izvajanjem vseh obveznosti koncesionarja po pogodbi kadarkoli, da bi ugotovil, ali koncesionar izvaja koncesijo v skladu s predpisi, koncesijskimi akti in to pogodbo.

4) Koncesionar je dolžan organom nadzora kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije in vpogled v oziroma nadzor nad izvajanjem dejavnosti, ki so predmet koncesije. Koncesionar je na zahtevo koncedenta le-temu dolžan predložiti poročila o opravljenih in potrebnih delih, o organizacijskih ukrepih in o okoliščinah v zvezi z izvajanjem koncesije.

5) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo poleg pogodbe tudi koncesijski akti ter odlok o načinu izvajanja GJS.

6) Stroške nadzora, razen stroškov revizij poslovanja in računovodskih izkazov koncesionarja, nosi koncedent.

40. člen

(organi nadzora)

1) Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe opravljajo župan, občinska uprava oziroma strokovna služba ter nadzorni odbor ali z njihove strani pooblaščene osebe.

2) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja tudi pristojna inšpekcija, ki je pristojna tudi za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

3) Koncedent in osebe, ki jih pooblasti, morajo nadzor iz tega člena izvajati tako, da kar najmanj motijo delovni proces in izvajanje storitev javne službe, oziroma uporabo občinskih cest. Kakovost storitev koncesionarja zaradi izvajanja nadzora ne sme biti zmanjšana.

4) Koncesionar nima pravice do povračila morebitnih stroškov v zvezi z nadzorom (stroški dela, morebitni zagotovljen prostor za nadzornike pri koncesionarju, morebitna strokovna pomoč; odvetniki, svetovalci, izvedenci itd.), razen v kolikor gre za dokumentacijo oz. aktivnosti, ki izhajajo iz izvajanja javne službe in niso po svojem nastanku informacije javnega značaja, katero zahteva nadzornik oziroma koncedent.

5) Koncesionar se ne more sklicevati na določbe o poslovni skrivnosti v zvezi s podatki, ki jih potrebujejo pristojni organi nadzora v skladu s tem členom, koncedent pa se zavezuje, da bo podatke obravnaval kot poslovno skrivnost, razen če gre za informacijo javnega značaja.

41. člen

(nadzor koncedenta nad zakonitostjo)

1) Koncedent ima pravico do napovedanega ali nenapovedanega nadzora.

2) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Napoved mora vsebovati predmet nadzora. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma pa se izvaja le v poslovnem času koncesionarja, v prisotnosti koncesionarja ali njegovega pooblaščenca.

3) V primeru nenapovedanega nadzora ima koncedent pravico izvesti nadzor brez kakršnega koli obvestila. V kolikor pred nadzorom sporoči, da bo izveden, lahko to sporočiti telefonsko ali pisno koncesionarju z navedbo nujnosti nenapovedanega nadzora. Nadzor je lahko nenapovedan samo v primeru, če je treba neposredno

ugotoviti bistvene kršitve pogodbe, oziroma v primeru, da koncedentu zaradi nekvalitetnega izvajanja javne službe grozi škoda (npr. razni zahtevki uporabnikov, za katere obstaja utemeljen dvom, da jih koncesionar ne bo upošteval).

4) Nenapovedan nadzor se izvaja na enaki podlagi in pod enakimi pogoji, kot napovedan.

5) Izvajalec nadzora se mora izkazati s pisnim pooblastilom koncedenta.

6) Nadzor v zvezi z vzdrževanjem občinskih cest je praviloma nenapovedan in se izvaja v skladu s tem členom in specialnimi določbami pogodbe.

42. člen

(zapisnik o nadzoru)

1) O vsakem opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik.

2) Zapisnik iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

- datum nadzora,

- navedbo prisotnih oseb obeh pogodbenih strank,

- ugotovitve v zvezi z opravljenim nadzorom,

- roki za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

3) Zapisnik iz prvega odstavka tega člena podpišejo prisotni predstavniki koncendenta in koncesionarja. V kolikor koncesionar ne želi podpisati zapisnika, mora pisno podati vsebinske pripombe na zapisnik v roku 8 dni od vročitve zapisnika. O utemeljenosti pripomb presoja skupna komisija, ki je sestavljena iz štirih članov, od katerih sta dva predstavnika koncesionarja in dva koncendenta. Če ne najdejo soglasja, skupno določijo sodnega izvedenca kot arbitra.

43. člen

(strokovni in finančni nadzor)

1) Glede strokovnega in finančnega nadzora se smiselno uporabijo določbe prejšnjih členov, pri čemer morajo strokovni in finančni nadzor izvajati usposobljeni nadzorniki (ustrezna izobrazba, delovne izkušnje ipd.).

44. člen

(nadzorni ukrepi)

1) Če pristojni organ iz drugega odstavka 40. člena, oziroma z njegove strani pooblaščena institucija ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz predpisov ali pogodbe.

XIII. KRŠITEV POGODBE

45. člen

(vrste kršitev)

1) Za kršitev pogodbe se šteje tako opustitev izvrševanja, nepravilno izvrševanje kot tudi nepravočasno izvrševanje dolžnosti po pogodbi in predpisih, ki urejajo javno službo, če je z opustitvijo izvrševanja ogrožen varnost in zdravje uporabnikov ali njihovo premoženje.

2) Za kršitev pogodbe se šteje tudi vsako ravnanje, ki je v nasprotju s pravili, ki so za tovrstne pogodbe oziroma naravo koncesijskega razmerja predpisana ali običajna.

3) Če je v kateri specialni določbi predpisana kršitev oziroma drugačna sankcija, se najprej upošteva specialno določbo in šele nato določbe tega poglavja pogodbe.

46. člen

(posledice kršitev)

1) Zaradi kršitve ima koncedent v skladu s pravili pogodbenega prava pravico:

1. zahtevati pravilno izvršitev dolžnosti, oziroma obveznosti,

2. sama izvršiti dolžnost, oziroma obveznost druge stranke na njene stroške,

3. odstopiti od pogodbe oziroma jo razdreti,

4. zahtevati odškodnino,

5. ne glede na uresničitev oziroma izvršitev pravice po katerikoli točki od 1 do 4 tega odstavka, tudi pravico da unovči menico iz 32. člena te pogodbe,

6. uveljaviti druge zahtevke, ki jih določata pogodba ali predpisi.

2) Pravice iz prejšnjega odstavka se uveljavljajo v skladu z določili in namenom pogodbe, pri tem pa morata pogodbeni stranki, če je to mogoče, smiselno in izvedljivo v razumnem roku, najprej zahtevati in nasprotni pogodbeni stranki omogočiti pravilno izvršitev dolžnosti oziroma obveznosti. V kolikor to ni mogoče oziroma glede na obliko kršitve ni smotrno, morata pogodbeni stranki poskusiti izvršiti dolžnost oziroma obveznost druge stranke na njene stroške.

3) Ne glede na navedeno v prejšnjem odstavku, ima koncedent, v kolikor pride do bistvene kršitve pogodbe, če je ta določena po tej pogodbi, pravico odstopiti od pogodbe.

4) V kolikor je odstop od pogodbe v poglavju, ki ureja razdrtje pogodbe urejen drugače kot v tem poglavju, se uporabijo določbe, ki urejajo razdrtje pogodbe.

A) Kršitve, za katere je odgovoren koncesionar

47. člen

(obvestilo o kršitvi)

1) Na obstoj kršitve mora koncedent pisno opozoriti koncesionarja takoj po tem, ko jo je opazil in od koncesionarja zahtevati izvršitev obveznosti in/ali odpravo kršitev oziroma odpravo posledic kršitve. V obvestilu o kršitvi se določi dodatni rok za izpolnitev obveznosti.

48. člen

(izvršitev obveznosti na stroške koncesionarja)

1) Glede pravice koncedenta, da sam izvrši obveznost koncesionarja na njegove stroške, se smiselno uporabljajo zakonska določila o odgovornosti za napake v okviru podjemne pogodbe v skladu s pravili obligacijskega prava. Pred izvršitvijo obveznosti na stroške koncesionarja mora koncedent koncesionarja o tem pisno obvestiti in mu dati okoliščinam primeren rok, da obveznost sam izvrši, če je to glede na naravo stvari mogoče. Če grozi nepopravljiva in nujna škoda, in na pisni ali ustni (če pisni glede na naravo kršitve ni mogoč) poziv koncesionar kršitve ne odpravi takoj, postavitev primernega roka ni potrebna.

49. člen

(odgovornost za škodo)

1) Koncesionar mora koncedentu povrniti vso škodo, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve predpisov in pogodbe.

50. člen

(odstop od pogodbe)

1) Koncedent lahko enostransko odstopi od pogodbe, če koncesionar v roku iz 47. člena te pogodbe kršitve ne odpravi ali če kršitve objektivno ni mogoče odpraviti.

2) Odstop od pogodbe je mogoč le, če je kršitev bistvena in je koncesionar na možnost odstopa od pogodbe v obvestilu o kršitvi opozorjen.

3) Za bistveno kršitev se šteje tista kršitev, ki je kot taka opredeljena v pogodbi, ali tista, ki resno ogrozi izvršitev namena pogodbe.

4) Bistvena kršitev je tudi večkratno ponavljanje nebistvenih kršitev kljub opozorilom koncesionarja o odpravi teh napak.

5) Odstop od pogodbe se izvede pisno.

6) Xxxxxxxxxxx odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, razen v kolikor je to izrecno predvideno v pogodbi.

51. člen

(bistvena kršitev pogodbe)

1) Poleg kršitev, ki so kot bistvene izrecno opredeljene v pogodbi ali so takšne po svoji naravi, se za bistvene vselej štejejo tudi v tem členu navedene kršitve koncesionarja, koncedent pa ima v takšnih primerih pravico odstopiti od pogodbe na način iz 50. člena pogodbe:

- če v nasprotju s pogodbo pride do odstopa ali drugačnega prenosa koncesionarjevih pravic oziroma obveznosti,

- če koncesionar pogodbo krši tako, da nastaja pomembnejša škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije (npr. prepoved izvajanja katere izmed dejavnosti javne službe),

- če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil bistvene obveznosti po pogodbi; šteje se, da je utemeljen dvom podan, zlasti če koncesionar ni solventen, če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, če je koncesionar kratkoročno ali dolgoročno plačilno nesposoben, če ponavljajoče ne spoštuje rokov, ki so določeni v pogodbi, ne ohranja v veljavi zavarovanj, kot to določa pogodba, neutemeljeno (brez ustreznih in s strani koncedenta potrjenih kalkulacij) odtujuje lastna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje koncesijske pogodbe in jih ne nadomešča oziroma ne zagotovi drugačne pravice do uporabe, če iz zaporednih poročil izhaja, da je izvajanje koncesije pomanjkljivo ali se koncesijska pogodba izvaja s ponavljajočimi prekinitvami.

B) Kršitve, za katere je odgovoren koncedent

52. člen

(obvestilo o kršitvi)

1) Na obstoj kršitve mora koncesionar pisno opozoriti koncedenta takoj po tem, ko jo je opazil in od koncedenta zahtevati izvršitev obveznosti in/ali odpravo kršitev oziroma odpravo posledic kršitev.

53. člen

(dolžnost koncesionarja izvajati dejavnost tudi v primeru kršitev)

1) Koncesionar mora svoje dolžnosti iz pogodbe izvrševati kljub morebitni kršitvi s strani koncedenta, razen v kolikor je narava kršitve takšna, da izvajanje koncesije zaradi nje ni mogoče.

2) Če ima s tem izvrševanjem koncesionar posebne stroške in druge odhodke, ki presegajo redne odhodke za izvajanje koncesije, mora koncedent koncesionarju povrniti vse dejanske stroške, ki jih je s tem utrpel.

54. člen

(odgovornost za škodo)

1) Koncedent mora koncesionarju povrniti škodo, ki jo je ta utrpel zaradi koncedentove kršitve pogodbe.

XIV. PREDPISI IN UKREPI KONCEDENTA

55. člen

(predpisi in ukrepi koncedenta)

1) Če koncedent s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar izvaja dejavnost po pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke pogodbeni stranki pristopita k uskladitvi koncesijskega razmerja.

2) V primeru sprejetja predpisa, posamičnega akta ali ukrepa organov koncedenta, ki pomenijo izvrševanje obveznih določb predpisov Republike Slovenije ali ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti, pogodbeni stranki pristopita k uskladitvi koncesijskega razmerja.

3) Akti oziroma ukrepi iz predhodnega odstavka lahko pod pogoji iz pogodbe predstavljajo višjo silo ali spremenjene okoliščine, vendar je v vsakem primeru potrebno upoštevati tretji odstavek 10. člena pogodbe.

XV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

56. člen

(splošna določba)

1) Koncesijsko razmerje preneha:

- s prenehanjem koncesijske pogodbe na tri načine:

• po preteku časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba,

• z razdrtjem koncesijske pogodbe (odstopom od koncesijske pogodbe),

• s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe;

- s prenehanjem koncesionarja;

- z odkupom koncesije;

- z odvzemom koncesije;

- v drugih primerih določenih v predpisih in pogodbi.

2) Ob prenehanju koncesijskega razmerja mora koncesionar predati koncedentu brezplačno in v uporabnem stanju vso opremo, naprave in objekte javne infrastukture, ki jih je za namen opravljanja storitev javne službe zagotovil koncedent.

A) Potek roka koncesije

57. člen

(prenehanje pogodbe po poteku roka koncesije)

1) Pogodba preneha veljati po poteku časa, za katerega je bila sklenjena (rok koncesije).

B) Razdrtje koncesijske pogodbe (odstop)

58. člen

(razlogi za koncedentovo razdrtje)

1) Pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem (odstopom) preneha:

- če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije v skladu s predpisi, ki urejajo zadevne postopke,

- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,

- če je izpolnjen kateri izmed razlogov za odstop po 50. oziroma 51. členu ali 64. členu;

- če je koncesionar kršil to pogodbo in gre za bistveno kršitev po določilih te pogodbe.

2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka tega člena lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen. Pravne posledice morebitnega začetka oziroma zaključka postopka stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave (potrditev oziroma sklenitev prisilne poravnave) za nadaljnje izvajanje oziroma veljavnost koncesijske pogodbe določajo predpisi, ki urejajo navedene postopke. Postopek za enostransko razdrtje koncedent lahko ustavi (če je to v skladu s predpisi, ki urejajo postopke iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena), če v postopkih, ki jih urejajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, morebitni pravni naslednik izkaže objektivno in utemeljeno pripravljenost ter kadrovsko, tehnično in finančno sposobnost nadaljnjega izvajanja koncesijske pogodbe.

3) Pogoji iz druge alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna oziroma dokončna, oziroma ko je koncesionarju onemogočeno pravilno izvajanje koncesije.

4) V primeru izpolnitve katerega od pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent začne s postopkom odstopa od koncesijske pogodbe, tako da koncesionarju priporočeno po pošti pošlje pisno izjavo o odstopu od koncesijske pogodbe, ki mora biti obrazložena (obrazloženost izpolnitve pogoja za odstop od pogodbe). Odstopna izjava začne učinkovati s prejemom odstopne izjave s strani koncesionarja, s tem dnem pa se koncesijska pogodba šteje za razvezano.

5) Kljub razvezi koncesijske pogodbe, je koncesionar dolžan opravljati javno službo dokler koncedent ne sklene nove koncesijske pogodbe po predpisanem postopku z novim koncesionarjem, oziroma dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug predpisan način, vendar največ 1 leto od dne razveze koncesijske pogodbe.

6) Enostransko razdrtje pogodbe ni dopustno, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, razen če pogodba določa drugače.

7) V primeru razdrtja pogodbe po tem členu, koncesionar ni upravičen do odškodnine.

59. člen

(razlogi za koncesionarjevo razdrtje)

1) Koncesionar lahko odstopi od pogodbe, kadar koncedent za daljši čas (več kot tri mesece) onemogoči izvajanje dejavnosti javne službe.

2) Odstop iz prejšnjega odstavka je dopusten le, če je koncesionar o nemožnosti opravljanja dejavnosti obvestil koncedenta in mu dal na voljo primeren rok za odpravo razlogov za nemožnost opravljanja dejavnosti.

3) V primeru izpolnitve pogoja iz prvega odstavka tega člena lahko koncesionar začne s postopkom odstopa od koncesijske pogodbe, tako da koncedentu priporočeno po pošti pošlje pisni poziv na odpravo ovir, ki koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe ter mu za to določi primeren rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev. V kolikor koncedent v postavljenem roku ne odpravi ovir, ki koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe, koncesionar koncedentu priporočeno po pošti pošlje izjavo o odstopu od koncesijske pogodbe, ki mora biti obrazložena (obrazloženost izpolnitve pogoja za odstop od pogodbe). Odstopna izjava začne učinkovati s prejemom odstopne izjave s strani koncedenta, s tem dnem pa se koncesijska pogodba šteje za razvezano.

4) Kljub razvezi koncesijske pogodbe, je koncesionar dolžan opravljati javno službo dokler koncedent ne sklene nove koncesijske pogodbe po predpisanem postopku z novim koncesionarjem, oziroma dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug predpisan način, vendar največ 1 leto od dne razveze koncesijske pogodbe

5) Enostransko razdrtje pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin

6) Koncedent mora ob razdoru pogodbe v roku enega leta povrniti koncesionarju neamortizirana vlaganja v sredstva, ki jih je uporabljal pri izvajanju javne službe, koncesionar pa mora ta sredstva izročiti koncedentu, v kolikor je to glede na njihovo naravo možno. V kolikor je koncesionar sredstva uporabljal deloma za izvajanje gospodarskih javnih služb deloma pa za izvajanje tržne dejavnosti, koncedent povrne le delež vlaganj, ki odpade na izvajanje javne službe po tej pogodbi.

C) Sporazumna razveza koncesijske pogodbe

60. člen

(sporazumna razveza)

1) Pogodbeni stranki se lahko kadarkoli med trajanjem koncesije sporazumno dogovorita za razvezo koncesijske pogodbe. V pisnem sporazumu o razvezi mora biti določen datum prenehanja pogodbe.

2) Pogodbena stranka, ki želi sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo predlaganih ekonomskih posledic.

3) Stranki se sporazumeta za razvezo pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, zahtev zakonodaje oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

4) Podrobnejše pogoje oziroma razmerja ob razvezi pogodbe se določi sporazumno s pisnim aktom o razvezi, v vsakem primeru pa je sporazumna razveza mogoča le tako, da se tudi v prehodnem obdobju, t.j. do zagotovitve izvajanja javne službe po drugem izvajalcu, zagotovi kontinuirano in v nezmanjšani kvaliteti izvajanje javne službe.

5) Odločitev o sporazumni razvezi koncesijske pogodbe mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti oziroma spremeniti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe.

6) V primeru sporazumne razveze pogodbe morata koncendent in koncesionar o tej nameri obvestiti reprezentativni sindikat v podjetju koncesionarja najmanj 60 dni pred izvedbo razveze.

D) Prenehanje koncesijskega razmerja zaradi prenehanja koncesionarja

61. člen

(prenehanje koncesionarja)

1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, v kolikor pogodba ni razdrta že zaradi drugih razlogov, določenih v pogodbi (npr. zaradi koncedentovega odstopa od pogodbe v primeru stečajnega postopka, postopka likvidacije koncesionarja ipd.).

2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje ...), če pogodba ne določa drugače. V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali pogodbe odstopi od pogodbe.

3) Do ureditve medsebojnih razmerij v skladu s poglavjem »prenos ob prenehanju koncesijskega razmerje« te pogodbe, morajo pravni nasledniki koncesionarja, ki na podlagi dejstva, ki je povzročilo pravno nasledstvo, vstopijo v koncesijsko razmerje, v celoti prevzeti vse pravice in obveznosti dotedanjega koncesionarja, še zlasti obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem koncesij izvajanja gospodarskih javnih služb po pogodbi.

E) Prenehanje koncesijskega razmerja zaradi odkupa koncesije

62. člen

(odkup koncesije)

1) Z odkupom preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha izvajati javno službo pred potekom časa trajanja koncesije.

2) Koncendent ima pravico do odkupa koncesije pred iztekom veljavnosti pogodbe, če ugotovi, da bi bilo javno službo mogoče bolj učinkovito opravljati na drug način (ustanovitev javnega podjetja, prevzem v režijo, ustanovitev javnega gospodarskega zavoda, podelitev ekonomsko ugodnejše koncesije itd.). V navedenem primeru lahko uveljavi takojšen odkup koncesije.

3) Odločitev o odkupu koncesije mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti oziroma spremeniti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe.

4) Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in na tej osnovi sklenjene pogodbe o odkupu koncesije, ki jo morata koncesionar in koncedent skleniti v roku 3 mesecev od pravnomočnosti odločbe.

5) V primeru odkupa koncesije mora koncedent v roku 6 mesecev povrniti koncesionarju neamortizirana vlaganja v sredstva, ki jih je uporabljal pri izvajanju javne službe, koncesionar pa mora sredstva izročiti koncedentu, v kolikor je to glede na njihovo naravo možno. V kolikor je koncesionar sredstva uporabljal deloma za izvajanje gospodarskih javnih služb deloma pa za izvajanje tržne dejavnosti, koncedent povrne le delež vlaganj, ki odpade na izvajanje javne službe po tej pogodbi.

6) Ne glede na prejšnje odstavke je odkup lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi. Odločitev o prisilnem odkupu koncesije mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti oziroma spremeniti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja gospodarske javne službe.

7) V primeru odkupa koncesije po tej pogodbi morata koncendent in koncesionar o tej nameri obvestiti reprezentativni sindikat v podjetju koncesionarja najmanj 60 dni pred izvedbo odkupa.

F) Prenehanje koncesijskega razmerja zaradi odvzema koncesije

63. člen

(odvzem koncesije)

1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu z določili pogodbe, oziroma na podlagi koncesijskega akta koncesionarju odvzame koncesijo.

2) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju v naslednjih primerih:

- če ne začne z opravljanjem javne službe v roku, določenem v pogodbi,

- če je v javnem interesu, da se dejavnosti javne službe prenehajo izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.

3) Koncedent lahko koncesionarju brez odškodnine odvzame koncesijo, če ta v roku 30 dni po sklenitvi te pogodbe ne začne z izvajanjem storitev javne službe, razen če izvajanje javne službe objektivno ni mogoče (kršitev 3. odstavka 15. člena).

4) Odvzem koncesije po 1. alineji prvega odstavka tega člena je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe, v smislu nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali večje škode na premoženju.

5) Koncedent lahko koncesijo zaradi kršitev po tretjem odstavku tega člena odvzame šele po izteku roka, določenega v obvestilu o kršitvi, ki začne teči s koncesionarjevim prejemom tega obvestila in ki vsebuje tudi opozorilo o odvzemu koncesije v primeru, da koncesionar zatrjevane kršitve ne odpravi v postavljenem roku.

6) Koncedent sme v skladu z 2. alinejo drugega odstavka tega člena odvzeti koncesijo v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu le, kadar je to nujno potrebno zaradi zadovoljitve tega javnega interesa. Odločitev o odvzemu koncesije v skladu z 2. alinejo drugega odstavka tega člena mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti oziroma spremeniti koncesijski akt oziroma sprejeti nove predpise o načinu izvajanja gospodarske javne službe.

7) V primeru odvzema koncesije po prejšnjem odstavku mora koncedent v roku 6. mesecev povrniti koncesionarju neamortizirana vlaganja v sredstva, ki jih je uporabljal pri izvajanju javne službe, koncesionar pa mora sredstva izročiti koncedentu, v kolikor je to glede na njihovo naravo možno. V kolikor je koncesionar sredstva uporabljal deloma za izvajanje gospodarskih javnih služb deloma pa za izvajanje tržne dejavnosti, koncedent povrne le delež vlaganj, ki odpade na izvajanje javne službe po tej pogodbi.

8) Odvzem koncesije je oblastno enostransko upravno ravnanje, s katerim koncedent z upravnim aktom odvzame koncesionarju koncesijo. Za ta akt, upravno odločbo, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

9) Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

10) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

11) V primeru odvzema koncesije po tej pogodbi morata koncendent in koncesionar o tej nameri obvestiti reprezentativni sindikat v podjetju koncesionarja najmanj 60 dni pred izvedbo odvzema.

XVI. POGOJI ZA OBVEZEN PRENOS KONCESIJE NA TRETJO OSEBO (VSTOPNA PRAVICA TRETJIH)

64. člen

(vstopna pravica tretjih)

1) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom ali drugimi predpisi določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih).

2) Koncedent lahko v skladu z drugim odstavkom 61. člena pogodbo razdre, če tretja oseba iz prejšnjega odstavka, pravni naslednik koncesionarja, ne izkaže objektivno in utemeljeno pripravljenost ter kadrovsko, tehnično in finančno sposobnost nadaljnjega izvajanja koncesijske pogodbe.

3) V primerih, ko vstopi v koncesijsko razmerje nov koncesionar, se izda odločba o prenosu koncesije v enaki obliki, kot je bila podeljena koncesija.

65. člen

(prenos koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike)

1) Koncesijsko razmerje ne preneha v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike v skladu s predpisi (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, ...).

XVII. DOLŽNOST IZVAJANJA KONCESIJE PO PRENEHANJU KONCESIJSKEGA RAZMERJA

66. člen

(izvajanje koncesije po prenehanju koncesijskega razmerja)

1) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred potekom trajanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar, v kolikor koncedent od njega to zahteva, pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati javno službo

do dneva, ko opravljanje javne službe prevzame drug izvajalec, vendar največ 1 leto od dne poteka koncesijske pogodbe, če zakon ne določa drugače, hkrati pa ima vse pravice in obveznosti po pogodbi.

2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru prenehanja koncesijskega razmerja iz razloga, zaradi katerega koncesionar objektivno ne more več izvrševati svoje obveznosti po pogodbi, ali bi bilo to v nasprotju z razlogom prenehanja.

3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora koncedent storiti vse, kar je v njegovi moči, da izvajanje javne službe po pogodbi čim prej prevzame drug izvajalec.

XVIII. XXXXX XXXX

67. člen

(višja sila)

1) Višja sila so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki jih ni bilo mogoče predvideti, se jim izogniti ali jih odvrniti in nastopijo po sklenitvi pogodbe ter so zunaj volje ali sfere pogodbenih strank (so v celoti tuje pogodbenim strankam).

2) Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, grožnja, teroristična dejanja, revolucija, upor, sabotaža, vandalizem, vojna ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju koncedenta ali na njenem delu na način in/ali obsegu, ki ga predpisuje pogodba in predpisi.

3) Za višjo silo štejejo tudi spremembe predpisov, posamičnih aktov in dejanja ter drugi ukrepi organov Evropske unije, držav, razen sprememb predpisov s strani koncedenta.

4) Za višjo silo se štejejo tudi spremembe predpisov, posamičnih aktov ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo izvrševanje obveznih določb predpisov Republike Slovenije ali ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti, in ki izpolnjujejo pogoje za višjo silo iz prvega odstavka.

68. člen

(posledice nastopa višje sile)

1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati storitve javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

2) O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki takoj, ko je to glede na okoliščine višje sile mogoče, medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. Pisno obvestilo mora vsebovati podatke o nastopu in naravi dogodka ter njegovih potencialnih posledicah.

3) Če za stranko nastopi nezmožnost izpolnjevanja obveznosti po pogodbi zaradi dogodka višje sile, pa o tem ne obvesti druge stranke, izgubi pravico, da bi uporabila višjo silo kot utemeljitev, opravičilo ali podlago za uveljavljanje drugih pravic, ki bi jih sicer imela zaradi dogodka višje sile.

4) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

5) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Štab civilne zaščite Občine Tržič ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru nadzor nad izvajanjem ukrepov prevzame Štab civilne zaščite.

6) Če postane izvršitev pogodbe zaradi višje sile nemogoča, sta obe stranki prosti svojih nadaljnjih pogodbenih obveznosti, razen v primeru sprememb predpisov. V tem primeru se smiselno uporabljajo določila o posledicah predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.

7) V primeru višje sile iz prejšnjega odstavka tega člena se koncesijsko razmerje lahko prekine samo na podlagi pisnega dogovora med koncendentom in koncesionarjem. V pisnem dogovoru pogodbeni stranki uredita razmerje po prenehanju in dogovorita odpovedni rok, ki pa ne more biti krajši od 8 mesecev, razen v kolikor je mogoče hitreje izvesti nov javni razpis oziroma izvajanje javne službe urediti drugače. V vsakem primeru mora koncesionar v skladu s pogoji iz pogodbe zagotoviti izvajanje javne službe bodisi do poteka odpovednega roka bodisi do prevzema koncesije s strani novega koncesionarja, oziroma do roka, dogovorjenega na drug način.

8) Nobena stranka ne more uveljavljati zahtevkov, ki ji po pogodbi ali po zakonu pripadajo zaradi kršitve druge stranke, če je kršitev nastala zaradi višje sile.

9) Če je zaradi višje sile začasno onemogočeno izvrševanje kakšne dolžnosti po pogodbi, se rok za izvršitev ustrezno podaljša, razen trajanja samega koncesijskega razmerja.

10) Med trajanjem dogodka višje sile se bosta pogodbeni stranki po najboljših močeh trudili zmanjšati vso škodo, izgube, zamude ali motnje, ki izvirajo iz takega dogodka. Če tega katerakoli izmed pogodbenih strank ne bo naredila, odgovarja za škodo, ki bi nastala zaradi tega.

69. člen

(pogodba o začasni pomoči)

1) V izjemnih primerih, (npr. višja sila) za najkrajše potrebno obdobje, lahko koncedent sam ali pa koncesionar, ob predhodnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju koncedenta. V primeru, da z izvajalcem ob soglasju koncedenta sklene pogodbo koncesionar, koncesionar v celoti odgovarja za tretjega izvajalca enako, kot da bi storitev izvajal sam. Pogodba o začasni pomoči ne pomeni prenosa koncesije.

XIX. SPREMENJENE OKOLIŠČINE

70. člen

(sprememba okoliščin)

1) Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi te pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima ta stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

2) Spremenjene okoliščine niso razlog za enostransko prenehanje pogodbe.

3) Ob nastopu spremenjenih okoliščin iz prvega odstavka tega člena se morata pogodbeni stranki nemudoma medsebojno obvestiti in se dogovoriti o izvajanju pogodbe v spremenjenih okoliščinah. Obvestilo mora biti podprto z dokumentacijo, ki je v tem času na razpolago in ki opisuje naravo okoliščine, znesek stroškov, ki so nastali ali naj bi nastali v zvezi s spremenjeno okoliščino. Obvestilo mora biti kasneje dopolnjeno z dodatno dokumentacijo.

4) Pogodbeni stranki se bosta, če je to potrebno, sestali, da bi se pogajali o potrebnih spremembah vsebine pogodbe z namenom, da se vzpostavi pogodbeno ravnotežje zaradi nastopa spremenjene okoliščine.

5) Ne glede na spremenjene okoliščine je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz pogodbe.

6) Za spremenjene okoliščine se štejejo tudi spremembe predpisov, posamičnih aktov ali ukrepi organov koncedenta, ki pomenijo izvrševanje obveznih določb predpisov Republike Slovenije ali ki pomenijo vključitev obveznih določb predpisov Evropske skupnosti v pravni red Republike Slovenije ali ki pomenijo izvrševanje neposredno uporabljivih pravil prava te skupnosti ali gre za spremembo predpisov države in ki izpolnjujejo pogoje za spremenjene okoliščine po prvem odstavku.

7) Ni mogoče zahtevati spremembe pogodbe, če bi morala prizadeta stranka ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim lahko izognila ali jih premagala ali če so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

8) Pravice koncesionarja po tem členu ne posegajo v njegove pravice do odstopa od pogodbe.

XX. ODGOVORNOST POGODBENIH STRANK ZA POVZROČENO ŠKODO TRETJIM

71. člen

(dolžnost obveščanja o zahtevkih)

1) Vsaka stranka je dolžna takoj obvestiti drugo stranko o morebitnem pomembnejšem zahtevku tretje osebe, ki se nanaša na izvrševanje pravic in dolžnosti po pogodbi.

72. člen

(odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih in ostalih podizvajalcev)

1) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, povzročeno koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvrševanjem pravic in dolžnosti po pogodbi povzročijo pri njem zaposleni ljudje, pogodbeni podizvajalci, pomočniki na podlagi pogodbe o začasni pomoči ali druge osebe, ki izvirajo iz sfere koncesionarja oziroma izvajajo storitve ali dejavnosti po naročilu koncesionarja.

2) Koncedent ima v primeru povzročitve škode po prejšnjem odstavku pravico unovčiti menico iz 32. člena te pogdobe.

XXI. PRENOS OB PRENEHANJU KONCESIJSKEGA RAZMERJA

73. člen

(prenos dokumentacije)

1) Koncesionar mora ob prenehanju koncesijskega razmerja koncedentu izročiti vso tehnično in drugo dokumentacijo o občinskih cestah v zvezi z opravljanjem javne službe.

74. člen

(vstop uporabnikov v razmerja z dosedanjimi izvajalci javne službe)

1) Z dnem pričetka izvajanja koncesije novi koncesionar vstopi v vsa razmerja in v celoti prevzame vse pravice in obveznosti v zvezi z nepretrganim izvajanjem javne službe.

XXII. SPOROČILA

75. člen

(sporočila)

1) Koncesionar je pooblaščen po svojih registriranih zastopnikih podpisovati vse listine in opravljati vse druge akte izraza volje v poslovnem prometu, ki so potrebni zaradi izvajanja obveznosti po pogodbi. Koncedent se s pogodbo obvezuje priznati veljavnost vseh pravnih aktov, ki jih bo opravil koncesionar na podlagi in v skladu s pogodbo in v skladu z veljavnimi predpisi, če je to v skladu z določbami in namenom pogodbe.

2) Za potrebe operativnega izvajanja pogodbe, brez izmenjave pravno relevantnih dejstev (izjav), zastopa

- koncedenta:                    ;

- koncesionarja:                  .

XXIII. REŠEVANJE SPOROV

76. člen

(reševanje sporov)

1) Pogodbeni stranki si bosta prizadevali morebitne spore, nastale pri izvrševanju pogodbe, reševati sporazumno s pogajanji in s konstruktivnim dogovarjanjem, izhajajoč iz načela vestnosti in poštenja.

2) V primeru spora, ki bi nastal v zvezi s pogodbo, bo vsaka stranka pisno obvestila o sporu drugo stranko. Obvestilo mora vsebovati opis narave in posledic spora, opis kršitve, ki je povzročila spor ter, če je to mogoče, škodo, ki je morda že nastala ali je pričakovati, da bo nastala.

3) Če do sporazumne rešitve spora ne pride ali se katera koli od strank pogajanjem izmika, je za vse morebitne spore in nesoglasja iz pogodbe ali v zvezi z njo, glede izpolnitve ali razlage pogodbe, vključno s takimi, ki se nanašajo na veljavnost, ničnost ali izpodbojnost pogodbe ali njenega posamičnega dela, na zahtevke, ki bi nastali v zvezi s pogodbo, kakor tudi v zvezi z neizpolnitvijo ali izpolnitvijo z napako pogodbe, v času trajanja pogodbe in po njenem prenehanju, stvarno pristojno sodišče v Kranju.

4) Kakršnokoli prenehanje, odstop, razveza ali razdor, odvzem koncesije ali njen prenos, neveljavnost pogodbe, pa naj gre za ničnost ali izpodbojnost, ne vplivajo na veljavnost stvarne pristojnosti sodišča v Kranju, ki ostane pristojno tudi če je ta pogodba neveljavna in tudi po prenehanju pogodbe.

5) Stranki se dogovorita, da se za rešitev spora lahko predlaga tudi uporaba arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Uporaba arbitraže je zaradi hitrejšega odločanja obvezna, če bi sodni spor lahko vplival na kakovost in količino izvajanja gospodarske javne službe.

77. člen

(prepoved arbitraže)

1) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb ni dopusten dogovor, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže), razen če katerikoli veljavni predpis to omogoča oziroma bi v času trajanja to omogočal. V takšnem primeru se morajo vpleteni subjekti o tem izrecno dogovoriti.

XXIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

78. člen

(uporaba prava)

1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

2) Glede vprašanj, ki jih pogodba ne ureja, se smiselno uporabljajo predpisi koncedenta, ostali veljavni predpisi, ki urejajo področje javne službe in določila zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

79. člen

(razlaga pogodbe)

1) Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank in pomen izrazov, kot so ga ti imeli v času sklenitve pogodbe.

2) S sklenitvijo pogodbe velja, da le-ta popolno in izključno izraža voljo pogodbenih strank.

3) Morebitne nejasne določbe pogodbe, je potrebno razlagati v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju.

4) Neveljavnost dela pogodbe ali posameznega določila ali če se pojavi pravna praznina v pogodbi, ne vpliva na veljavnost ostalih delov oziroma ostalih določil, razen če gre za takšen del pogodbe ali določbo, katerega oziroma katere neveljavnost ima za posledico, da skupni namen pogodbe ni dosežen.

5) Stranki se zavežeta, da namesto neveljavne pogodbene določbe ali za zapolnitev pravne praznine, skleneta za vnaprej pogodbeno določbo, ki še najbolj ustreza gospodarskemu namenu, ki sta ga stranki hoteli, če bi za neveljavnost pogodbene določbe ali za pravno praznino vedeli.

6) Ničesar tej pogodbi ni mogoče razumeti kot pravno podlago za ravnanje pogodbenih strank, ki bi bilo v nasprotju s koncesijskim aktom in veljavnimi predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji in predpisi koncedenta.

80. člen

(protikorupcijska klavzula)

1) Pogodbeni stranki zagotavljata, da v zvezi s sklenitvijo te pogodbe ter v zvezi z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti iz te pogodbe, nihče v imenu ali na račun koncesionarja, koncedentu, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja ni obljubil, ponudil ali dal kakršnekoli nedovoljene koristi za: pridobitev posla ali za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je koncedentu, organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi koncedentu, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku.

2) V primeru ravnanja, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena pogodbe, je ta pogodba nična.

3) V primeru, da koncedent ugotovi domnevni obstoj oz. nastanek dejanskega stanja iz 1. odst. tega člena pogodbe, je koncedent dolžan pričeti z ugotavljanjem pogojev ničnosti pogodbe ter pričeti z drugimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije.

81. člen

(roki)

1) Kadar je v pogodbi določeno, da mora ena stranka kaj storiti v določenem roku po sporočilu druge stranke, začne ta rok teči naslednji dan po prejemu sporočila, če ni v pogodbi izrecno določeno drugače.

2) Odgovor na sporočilo je pravočasen, če je s priporočeno pošto odposlan zadnji dan roka (oddajna teorija) in stranka to lahko dokaže.

82. člen

(predlog sprememb in dopolnitev pogodbe)

1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe ali dopolnitve pogodbe, ki se dogovorijo in uredijo pisno v obliki aneksov k pogodbi. Morebitne spremembe in dopolnitve pogodbe in njenih prilog veljajo le, če so sklenjene v pisni obliki.

2) Poskusi drugačne spremembe (npr. z ustnim dogovorom) so po izrecnem dogovoru strank in v skladu s predpisi v vseh primerih nedovoljeni in absolutno neveljavni.

3) Spremembe pogodb s pisnimi aneksi so mogoče, v kolikor ne gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo potrebno izvesti javni razpis.

83. člen

(izvodi pogodbe)

1) Pogodba je sestavljena v štirih(4) enakih izvodih, od katerih ima vsak značaj izvirnika in od katerih vsaka pogodbena stranka prejme po dva (2) izvoda.

84. člen

(začetek veljavnosti)

1) Pogodba je sklenjena in začne veljati, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki.

Številka:      

Tržič, dne	Tržič, dne
Koncesionar:	Koncedent:
KOMUNALA TRŽIČ d.o.o. Pristava, Mlaka 6 4290 Xxxxx Xxxxxxxxxx Xxxxxx direktor	OBČINA TRŽIČ Trg svobode 18 4290 Tržič xxx. Xxxxx Xxxxxxx župan