Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje
ŽZ-95/1
Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje
1. člen: UVODNA DOLOČILA
(1) Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu splošni - pogoji) so sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu zavarovalnica).
(2) Oseba, ki želi z zavarovalnico skleniti pogodbo o življenjskem zavarovanju in v ta namen predloži pisno ponudbo, se imenuje ponudnik; ko sklene zavarovalno pogodbo, se imenuje zavarovalec; oseba, od katere doživetja, smrti ali obolelosti je odvisno izplačilo zavarovalne vsote, se imenuje zavarovanec; oseba, v korist katere se sklene zavarovanje, pa se imenuje upravičenec.
(3) S pogodbo življenjskega zavarovanja se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval določena denarna sredstva (premije), zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob nastopu zavarovalnega primera upravičencu izplačala celo zavarovalno vsoto ali njen del.
(4) Življenjsko zavarovanje se lahko sklene z zdravniškim pregledom ali brez njega, in sicer:
1) za primer smrti,
2) za primer smrti in doživetja (v nadaljnjem besedilu mešano zavarovanje),
3) za primer smrti, doživetja in incidence (v nadaljnjem besedilu ugotovitve) ene od bolezni, ki so določene v (6) odstavku tega
člena (v nadaljnjem besedilu zavarovanje kritičnih bolezni).
(5) Življenjskemu zavarovanju se lahko priključi dodatno nezgodno zavarovanje oseb.
(6) Zavarovati se je mogoče za primer ugotovitve obolelosti za eno od naslednjih bolezni (v nadaljnjem besedilu kritične bolezni), definiranih kot sledi:
1) Srčni infarkt
Srčni infarkt je odmrtje dela srčne mišice, ki je nastalo kot posledica nenadne prekinitve zadostne oskrbe tkiva s krvjo tega dela srca.
Diagnoza mora temeljiti na:
a. zgodovini značilnih bolečin v prsnem košu,
b. svežih spremembah v EKG, značilnih za akutni miokardni infarkt, patoloških Q-valov kot znaka prebolelega infarkta in
c. porastu nivoja srčnih encimov v krvi (CK-MB, AST, LDH).
2) Rak
Rak je prisotnost nekontrolirane rasti in širitve malignih celic ter invazije v tkiva. Opravljena mora biti histologija maligne rasti in medicinsko dokazana invazija malignih celic v tkiva. Pojem "rak" vključuje levkemijo, limfome in Hodgkinovo bolezen.
Jamstvo ne vključuje neinvazivnih carcinoma in situ, vseh vrst kožnega raka (razen malignega melanoma), neinvazivnih tumorjev v zgodnji fazi maligne rasti, zgodnjega stadija Hodgkinove bolezni, kronične limfocitne levkemije, papilarnega raka mehurja in kakršnihkoli tumorjev v prisotnosti kateregakoli virusa HIV.
3) Možganska kap
Možganska kap je vsak cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico nevrološki izpad v trajanju več kot 24 (štiriindvajset) ur in povzroči odmrtje možganskega tkiva, zaradi:
a. krvavitve iz znotrajlobanjske žile ali
b. embolije izvenlobanjskega izvora.
Prisoten mora biti trajni nevrološki deficit. Šteje se, da je deficit trajen, če traja vsaj 3 (tri) mesece.
Jamstvo ne vključuje primera tranzitorne ishemične atake (TIA).
4) Popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči
Popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči je, če zavarovana oseba pred 55. letom svoje starosti zaradi posledic katerekoli bolezni postane popolno in trajno odvisna od tuje pomoči, brez kakršnekoli možnosti ozdravitve. Zavarovana oseba mora biti popolnoma nesposobna sama opravljati vsaj 3 (tri) izmed naslednjih osnovnih življenjskih opravil: uživanje hrane, oblačenje, pokretnost, vzdrževanje osebne higiene, kontinenco, uporabo sanitarij, oziroma mora biti popolnoma odvisna od tuje pomoči. Šteje se, da je popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči trajna, če traja brez prekinitve najmanj 6 (šest) zaporednih mesecev. V izjemnih primerih je ta doba lahko krajša. Zavarovalnica mora najkasneje v 12 (dvanajstih) mesecih po ugotovitvi obolelosti odločiti o priznanju zavarovalnega primera. O dolžini dobe odloči zavarovalnica v konkretnem škodnem primeru na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke.
Zavarovalnica jamči za zavarovalni primer samo, če so izpolnjeni vsi pogoji iz zgoraj navedenih definicij za določeno bolezen. Zavarovalnica jamči samo za prvo ugotovitev obolelosti za eno od zgoraj navedenih kritičnih bolezni v času trajanja zavarovanja, ne glede na število zavarovancev, ki so zavarovani na eni polici.
(7) Zavarovati je mogoče samo zdrave osebe, in sicer:
1) v primeru zavarovanja za primer smrti ali mešanega zavarovanja od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 65. leta starosti na tako zavarovalno dobo, da ob izteku zavarovanja niso starejše od 75 let.
Osebe, ki niso popolnoma zdrave, kakor tudi osebe, starejše kot 65 let, je mogoče zavarovati le po dopolnilnih pogojih. Nično je zavarovanje za primer smrti osebe, ki še ni stara 14 let in osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost;
2) v primeru zavarovanja kritičnih bolezni od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 60. leta starosti na tako zavarovalno dobo, da ob izteku zavarovanja niso starejše od 65 let.
Osebe, ki niso popolnoma zdrave, je mogoče zavarovati le po dopolnilnih pogojih. Zavarovanec mora biti ob sklenitvi zavarovanja redno zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
(8) Odnosi med zavarovalcem in zavarovalnico, kakor tudi vse njune pravice in dolžnosti, so določeni s pisno pogodbo. Sestavni deli pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, zdravniško spričevalo, polica, ti splošni pogoji, morebitne posebne pisne izjave zavarovalca, zavarovanca in zavarovalnice, kakor tudi druge priloge in dodatki k polici.
(9) Vsi dogovori veljajo samo, če so sklenjeni pisno. Vse prijave in izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka, ko jih prejme tisti, ki so mu namenjene. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti.
(10) Najnižja zavarovalna vsota za smrt za zavarovanje kritičnih bolezni, na katero je zavarovanec (oziroma vsak od zavarovancev) zavarovan, je 5.000 DEM, oziroma ustrezna protivrednost v drugi valuti.
(11) Zavarovanec je lahko zavarovan z zavarovanjem kritičnih bolezni z več policami, vendar skupna zavarovalna vsota za smrt vseh teh zavarovanj ne sme presegati 150.000 DEM, oziroma ustrezne protivrednosti v drugi valuti.
Če skupna zavarovalna vsota za smrt iz vseh zavarovanj kritičnih bolezni zavarovanca (oziroma vsakega od zavarovancev) presega 150.000 DEM, si zavarovalnica pridržuje pravico, da izplača zavarovalno vsoto iz naslova zavarovanj kritičnih bolezni v razmerju med 150.000 DEM in skupno zavarovalno vsoto za smrt iz vseh zavarovančevih zavarovanj kritičnih bolezni.
2. člen - PONUDBA
(1) Ponudba za življenjsko zavarovanje se predloži v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice. Ponudba vsebuje bistvene elemente pogodbe.
(2) Ponudba za sklenitev pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki je bila predložena zavarovalnici, obvezuje ponudnika osem dni od dne, ko je prispela k zavarovalnici, če ponudnik ni določil krajšega roka; če je potreben zdravniški pregled, pa trideset dni.Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudba sprejeta in da je pogodba sklenjena tistega dne, ko je ponudba prispela na zavarovalnico.
(3) Ponudba je sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki jo morata podpisati obe stranki.
(4) Če zavarovalec in zavarovanec nista ista oseba, je za veljavnost pogodbe potreben na ponudbi tudi podpis zavarovanca.
3. člen - POLICA
(1) Zavarovalnica izstavi polico v enem izvodu po podatkih iz ponudbe.
(2) V polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu, zavarovancu z njegovimi rojstnimi podatki, zavarovane nevarnosti, začetek in trajanje zavarovanja, zavarovalna vsota, premija, upravičenec (upravičenci), datum izstavitve police in podpis zavarovalnice.
(3) Če se polica bistveno razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko ta razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.
(4) Če je življenjskemu zavarovanju priključeno dodatno nezgodno zavarovanje oseb, so sestavni del pogodbe tudi splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb.
(5) Polica življenjskega zavarovanja se lahko glasi na določeno ime ali po odredbi, ne more pa če glasiti na prinosnika.
4. člen - TRAJANJE ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje se lahko sklene samo tako, da začne veljati prvi dan v mesecu. Zavarovanje se začne ob 00.00 uri tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice za primer smrti, če je ponudnik do takrat kot naplačilo položil vsaj znesek celotne prve premije, ali če je podpisal izjavo, da se sme premija odtegovati od njegovih prejemkov ali če je do takrat izdal trajni nalog banki za plačevanje premije s tekočega ali drugega računa, ali če je novo zavarovanje sklenjeno z začetkom najkasneje 3 (tri) mesece po doživetju prejšnjega življenjskega zavarovanja.
Če prva premija do začetka zavarovanja ni pokrita z naplačilom iz (1) odstavka, oziroma se novo zavarovanje ni začelo najkasneje v 3 (treh) mesecih po doživetju prejšnjega zavarovanja, se jamstvo zavarovalnice za primer smrti začne ob
24.00 uri tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti, s pogojem, da se zavarovančevo zdravstveno stanje od podpisa ponudbe ni poslabšalo.
(2) Začetek, trajanje in potek zavarovanja so določeni na ponudbi in polici.
(3) Jamstvo zavarovalnice za primer kritičnih bolezni se začne 6 (šest) mesecev po izpolnitvi pogojev za jamstvo za primer smrti iz (1) odstavka tega člena.
(4) Zavarovanje poteče ob 00.00 uri tistega dne, ki je na polici naveden kot potek zavarovanja ali ob smrti zavarovanca oziroma enega od zavarovancev.
5. člen - OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica je pri zavarovanju brez zdravniškega pregleda dolžna izplačati določenemu upravičencu:
1) pri zavarovanju za primer smrti:
a) 50 % zavarovalne vsote za smrt takoj po zavarovančevi smrti, če zavarovanec umre v prvih 6 (šestih) mesecih trajanja zavarovanja;
b) xxxxxxxxxxx vsoto za smrt takoj po zavarovančevi smrti, če zavarovanec umre po 6 (šestih) mesecih trajanja zavarovanja;
2) pri mešanem zavarovanju:
a) zavarovalno vsoto po 1. točki a) ali b) tega odstavka takoj po zavarovančevi smrti;
b) zavarovalno vsoto za doživetje, če zavarovanec doživi dogovorjeno dobo;
3) pri zavarovanju kritičnih bolezni:
a) zavarovalno vsoto za primer prve ugotovitve obolelosti za eno od kritičnih bolezni, ko kateri od zavarovancev prvič zboli za eno od kritičnih bolezni in se to zgodi po začetku jamstva zavarovalnice za primer kritičnih bolezni;
b) 50 % zavarovalne vsote za smrt takoj po zavarovančevi smrti, če zavarovanec umre v prvih 6 (šestih) mesecih trajanja zavarovanja;
c) xxxxxxxxxxx vsoto za smrt takoj po zavarovančevi smrti, če zavarovanec umre po 6 (šestih) mesecih trajanja zavarovanja in če upravičenec še ni uveljavil izplačila iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni;
d) razliko med xxxxxxxxxxx vsoto za smrt in že uveljavljenim izplačilom iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni takoj po zavarovančevi smrti, če je upravičenec že uveljavil izplačilo iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni;
e) xxxxxxxxxxx vsoto za doživetje, če zavarovanec doživi dogovorjeno zavarovalno dobo in če upravičenec še ni uveljavil izplačila iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni;
f) razliko med zavarovalno vsoto za doživetje in že uveljavljenim izplačilom iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni, če zavarovanec doživi dogovorjeno zavarovalno dobo in če je upravičenec že uveljavil izplačilo iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni.
(2) Pri zavarovanju, sklenjenem z zdravniškim pregledom, izplača zavarovalnica v primerih pod točkama 1.a) in 3.a) (1) odstavka tega člena takoj celo zavarovalno vsoto za smrt, v ostalih primerih pa veljajo določbe (1) odstavka tega člena.
(3) Zavarovalnica izplača celo zavarovalno vsoto tudi za zavarovanje brez zdravniškega pregleda, če zavarovanec umre v prvih 6 (šestih) mesecih trajanja zavarovanja zaradi:
1) nezgode, kot je določena v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb;
2) nosečnosti in poroda.
(4) Zavarovalnica izplača celo zavarovalno vsoto za smrt v prvih 6 (šestih) mesecih trajanja zavarovanja tudi pri novem zavarovanju, sklenjenem brez zdravniškega pregleda, z začetkom najkasneje 3 (tri) mesece po odkupu ali doživetju prejšnjega zavarovanja.
(5) Upravičenec lahko zahteva, da se dospela zavarovalna vsota izplačuje kot mesečna renta. Pri tem se upoštevajo pogoji za zavarovanje dosmrtne rente s plačilom zavarovalne premije v enkratnem znesku, ki veljajo na dan vložitve zahteve.
6. člen - OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote, temveč do tedaj zbrano matematično rezervo, zmanjšano za začetne stroške:
1) če je zavarovanec v prvih dveh letih trajanja zavarovanja napravil samomor ali ga je poskusil napraviti, ne glede na to, kdaj je za njegovimi posledicami umrl;
2) če je zavarovanec umrl zaradi izvršitve smrtne kazni ali vojnih dogodkov.
(2) Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote, če je zavarovančevo smrt namerno povzročil upravičenec. Če pa je bila do tedaj premija plačana najmanj za tri leta, izplača zavarovalnica matematično rezervo zavarovalcu oziroma njegovim dedičem.
(3) Izključeno je jamstvo zavarovalnice za primer kritičnih bolezni, če je zavarovanec zbolel za katero od kritičnih bolezni zaradi okužbe z virusom HIV.
7. člen - ZAVAROVALČEVE OBVEZNOSTI IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE TEH OBVEZNOSTI
(1) Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za pomembne veljajo zlasti tiste okoliščine, za katere je zavarovalnica pisno vprašala v zavarovalni ponudbi.
(2) Če je zavarovalec namenoma netočno prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica:
1) pri zavarovanju za primer smrti in pri mešanem zavarovanju
v prvih dveh letih trajanja zavarovanja pri zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 12 let oziroma v prvih treh letih trajanja zavarovanja pri zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 12 let zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zavarovalne vsote, če zavarovanec umre, preden je izvedela za tako okoliščino;
2) pri zavarovanju kritičnih bolezni
med trajanjem zavarovanja - po svoji izbiri - zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zavarovalne vsote ali zavarovanje kritičnih bolezni pretvori v mešano zavarovanje, če zavarovanec zboli za katero od kritičnih bolezni, preden je izvedela za tako okoliščino. V primeru smrti zavarovanca velja določilo 1) tega odstavka.
(3) Če je bila pogodba razveljavljena iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.
(4) Pravica zavarovalnice, da zahteva razveljavitev zavarovalne pogodbe, preneha, če v treh mesecih od dneva, ko je zvedela za neresničnost prijave ali za zamolčanje, zavarovalcu ne izjavi, da jo namerava uporabiti.
(5) Če je zavarovalec kaj prijavil netočno ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica v prvih dveh letih trajanja zavarovanja pri zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 12 let oziroma v prvih treh letih trajanja zavarovanja pri zavarovanjih z zavarovalno dobo nad 12 let - po svoji izbiri - v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga povečanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo.
V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica zavarovalcu sporočila, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec predloga ne sprejme v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.
(6) Če se pogodba razdre po določilih (5) odstavka tega člena, je zavarovalnica dolžna vrniti matematično rezervo.
(7) Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost prijave ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalna vsota zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.
(8) Zavarovalnica, ki so ji bile tedaj, ko je bila sklenjena pogodba, znane ali ji niso mogle ostati neznane okoliščine, pomembne za ocenitev nevarnosti, zavarovalec pa jih je netočno prijavil ali zamolčal, se ne more sklicevati na neresničnost prijave ali zamolčanje.
(9) Zavarovalec je dolžan zavarovalnici takoj sporočiti spremembo stanovanja ali plačilnega mesta.
8. člen - NERESNIČNA PRIJAVA ZAVAROVANČEVE STAROSTI
(1) Pogodba o življenjskem zavarovanju je nična, če je bila ob njeni sklenitvi neresnično prijavljena zavarovančeva starost, njegova resnična starost pa presega starostno mejo, do katere zavarovalnica po svojih pogojih in premijskih sistemih sklepa življenjska zavarovanja. Zavarovalnica je v takem primeru dolžna vrniti vse prejete premije.
(2) Če je zavarovanec starejši, kot je navedel, njegova resnična starost pa ne presega starosti, do katere zavarovalnica sklepa življenjska zavarovanja, je pogodba veljavna, zavarovalna vsota pa se zmanjša v sorazmerju med dogovorjeno premijo in premijo, predvideno za življenjsko zavarovanje pri resnični zavarovančevi starosti.
(3) Če je zavarovanec mlajši, kot je navedel ob sklenitvi pogodbe, se premija zmanjša na ustrezni znesek, zavarovalnica pa mora vrniti razliko med prejetimi premijami in premijami, do katerih ima pravico. Na zahtevo zavarovalca lahko zavarovalnica poveča zavarovalno vsoto na tako, ki ustreza pravi zavarovančevi starosti z veljavnostjo od začetka trajanja zavarovanja.
9. člen - DOGOVOR O PREMIJI IN ZAVAROVALNI VSOTI TER PLAČEVANJE PREMIJE
(1) Zavarovalno vsoto in premijo določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi, zlasti glede na izbrani premijski sistem, zavarovančevo starost in zavarovalno dobo.
(2) Dogovorjeno premijo je treba plačevati vnaprej, in sicer 1. (prvega) v mesecu, v katerem zapade v plačilo. Če sta premija in zavarovalna vsota navedeni v tuji valuti, se obračuna tolarska protivrednost premije po srednjem valutnem tečaju Banke Slovenije, ki velja 8. dan pred zapadlostjo premije, vendar le takrat, če je sprememba tečaja od zadnje spremembe tolarske protivrednosti premije večja od odstotka, ki ga določi zavarovalnica, sicer ostaja tolarska protivrednost enaka kot za pretekli mesec. Zavarovalnici pripada premija do konca meseca, v katerem nastopi zavarovalni primer. Če je zavarovalec v zaostanku s plačilom ene ali več premij, se s plačilom premije poravnajo najprej neplačane zapadle premije.
(3) Premija se plačuje pooblaščenemu predstavniku zavarovalnice ali se nakazuje po pošti ali preko banke. Če se nakazuje po pošti ali preko banke, velja, da je zavarovalnici plačana ob 24. uri tistega dne, ko je na pošti ali banki potrjeno vplačilo.
(4) Ponudnik lahko ob predložitvi ponudbe plača naplačilo v enkratnem ali večkratnem znesku predlagane mesečne premije. To naplačilo se šteje za plačilo premije, če je zavarovalna pogodba sklenjena, v nasprotnem primeru se v celoti vrne.
(5) Zavarovalec je dolžan zavarovalnici plačevati premijo, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsake osebe, ki ima pravni interes, da je plačana.
(6) Zavarovalec je oproščen plačila nadaljnjih premij za zavarovanje kritičnih bolezni, če je zavarovanec, zavarovan z zavarovanjem kritičnih bolezni, zbolel za katero od vnaprej predpisanih kritičnih bolezni, z naslednjim mesecem, šteto od meseca priznanja zavarovalnega primera dalje.
10. člen - POSLEDICE ZARADI NEPLAČILA PREMIJE
(1) Če premija ni plačana 2 (dva) meseca po zapadlosti, lahko zavarovalnica zavarovalca pozove, naj plača premijo. Če ta na zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, zapadle premije ne plača v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni, šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica, če so ji bile dotlej plačane premije najmanj za dve polni leti pri zavarovanjih z zavarovalno dobo do vključno 12 let oziroma najmanj za tri polna leta pri zavarovanjih z zavarovalno dobo od 13 do 29 let oziroma štiri polna leta pri zavarovanju z dogovorjeno dobo plačevanja premije nad 29 let, izjaviti zavarovalcu, da znižuje dogovorjeno zavarovalno vsoto brez nadaljnjega plačevanja premije (kapitalizacija), sicer pa, da pogodbo razdira. Premij, ki so bile plačane do razdrtja pogodbe, zavarovalnica ne vrne.
(2) Znižana zavarovalna vsota v smislu (1) odstavka tega člena se po metodah zavarovalne matematike izračuna tako, da se matematična rezerva, ki ustreza plačani premiji, šteje kot enkratna premija, na osnovi katere se nato izračuna znižana zavarovalna vsota.
(3) Če zavarovanec umre ali zboli za katero od kritičnih bolezni, preden so potekli 3 (trije) meseci od plačila zadnje premije, je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalno vsoto v skladu z določili 5. člena, zmanjšano za neplačane premije.
(4) Če zavarovanec umre ali zboli za katero od kritičnih bolezni, preden je bila pogodba razdrta ali zavarovalna vsota zmanjšana, dospela premija pa ni plačana za več kot 3 (tri) mesece, se šteje, da je zavarovalna vsota zmanjšana oziroma pogodba razdrta, pač glede na to, ali so bile premije plačane najmanj za čas iz (1) odstavka tega člena ali ne.
(5) Pri zavarovanju za primer smrti zavarovalnica nima obveznosti iz (1) odstavka tega člena (kapitalizacija), ne glede na čas, za katerega so bile premije plačane.
(6) Pri zavarovanju kritičnih bolezni ob kapitalizaciji zavarovanja preneha tudi jamstvo za kritje rizika kritičnih bolezni.
11. člen - VALORIZACIJA PREMIJ IN ZAVAROVALNIH VSOT
(1) Pri zavarovanjih, sklenjenih v DEM oziroma ATS, ima v primeru, če se med trajanjem zavarovanja, šteto od sklenitve do največ 5 (pet) let pred iztekom dogovorjene dobe plačevanja premije, razvrednoti DEM oziroma ATS po uradnih domicilnih statistikah za več kot 10%, zavarovalec v naslednjem koledarskem letu pravico zahtevati valorizacijo zavarovalnih vsot na začetno realno vrednost. Pri tem se zviša mesečna premija glede na povišanje zavarovalnih vsot, preostali čas obveznosti plačevanja premije in starost zavarovanca, brez dodatnih pogojev sprejema v zavarovanje. Pod enakimi pogoji lahko predlaga valorizacijo zavarovalnih vsot in povišanje premije tudi zavarovalnica. Če zavarovalec v 1 (enem) mesecu po prejemu pisnega predloga za valorizacijo ne sporoči zavarovalnici, da ga sprejme, se šteje, da ga je zavrnil.
Če se po že opravljeni valorizaciji DEM oziroma ATS ponovno razvrednoti za več kot 10%, ima zavarovalec pravico do nadaljnje valorizacije pod enakimi pogoji.
Zavarovalec, ki drugič odkloni valorizacijo, izgubi pravico do nadaljnje valorizacije.
(2) Pri zavarovanjih, sklenjenih v SIT, se 1.4. in 1.10. vsakega leta valorizirajo zavarovalne vsote in mesečna premija, če indeks cen na drobno v Sloveniji od zadnje valorizacije kumulativno presega 5%. Valorizacija se izvede skladno s stopnjo ustvarjenega
letnega oziroma polletnega pozitivnega rezultata na zbrano matematično rezervo, vendar ne za višji odstotek, kot znaša porast cen na drobno, in če je na dan valorizacije preteklo od začetka zavarovanja vsaj 6 (šest) mesecev.
12. člen - XXXXX XXXXXXXXXXX
(1) Na zahtevo zavarovalca mešanega zavarovanja ali zavarovanja kritičnih bolezni mora zavarovalnica izplačati odkupno vrednost police, če sta od začetka zavarovanja do odkupa potekli:
1) pri zavarovanjih z dogovorjeno dobo plačevanja premije do vključno 12 let vsaj 2 (dve) leti in so premije plačane najmanj za 2 (dve) leti;
2) pri zavarovanjih z dogovorjeno dobo plačevanja premije od 13 do 29 let vsaj 3 (tri) leta in so premije plačane najmanj za 3 (tri) leta;
3) pri zavarovanjih z dogovorjeno dobo plačevanja premije nad 29 let vsaj 4 (štiri) leta in so premije plačane najmanj za 4 (štiri) leta.
(2) Odkupna vrednost police po (1) odstavku tega člena se izračuna tako, da se ob dosegu minimalnih pogojev plačevanja premije za pridobitev pravice do izplačila odkupne vrednosti police izplača 95% matematične rezerve, izračunane po metodah zavarovalne matematike. Če je premija plačana za daljšo dobo, se odstotek izplačila matematične rezerve sorazmerno poveča, tako da ob izteku dogovorjene dobe plačevanja premije znaša 100%.
Odkupna vrednost zavarovalnih vsot, za katere se ne plačuje premija, se po (1) odstavku 10. člena izračuna tako, da se zavarovalne vsote diskontirajo na dan odkupa po letni stopnji 5,5%.
(3) Odkup zavarovanja po (1) odstavku tega člena se lahko zahteva v naslednjih primerih:
1) izselitev iz Republike Slovenije,
2) smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana,
3) 100% trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težja bolezen zavarovanca,
4) razveza zakonske zveze pri vzajemnem zavarovanju zakoncev.
(4) Odkup zavarovanja pa je možen tudi iz drugih razlogov, ki jih določi zavarovalnica.
(5) Odkup zavarovanja po (1) odstavku tega člena ni možen, če je zavarovalec zavarovanja kritičnih bolezni po (6) odstavku 9. člena oproščen plačevanja nadaljnjih premij, ne glede na (3) in (4) odstavek tega člena.
(6) Pravice odkupa ne morejo uveljaviti upniki zavarovalca in tudi ne zavarovalni upravičenec.
(7) Odkup zavarovanja pa sme zahtevati upnik, ki mu je bila polica izročena v zastavo, če z zastavo zavarovana terjatev ob zapadlosti ni poravnana.
(8) Jamstvo zavarovalnice pri odkupu zavarovanja preneha ob 00.00 uri tistega dne, ko je odkupna vrednost izplačana, oziroma najkasneje po izteku meseca, za katerega je plačana zadnja premija.
13. člen - OBNOVITEV IN PRETVORBA ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje, ki je po (1) odstavku 10. člena teh pogojev prenehalo veljati oziroma je spremenjeno v zavarovanje z znižano zavarovalno vsoto, se na pisno zahtevo zavarovalca lahko obnovi.
(2) Jamstvo zavarovalnice se pri obnovljenem zavarovanju začne ob 24. uri tistega dne, ko je pisno potrdila, da sprejme zahtevo za obnovitev, s pogojem, da so plačane vse do tistega dne dospele premije in če je zavarovančevo zdravstveno stanje ugodno za sprejem v zavarovanje. Sprejem ali odklonitev zahteve za obnovitev mora zavarovalnica zavarovalcu sporočiti v 8 (osmih) dneh od dneva, ko je tak zahtevek prejela oziroma v 8 (osmih) dneh, ko je izpolnjen tudi zadnji pogoj za obnovitev. Če zavarovalnica v tem roku ne sporoči svoje odklonitve, se šteje, da je zahteva za obnovitev sprejeta.
(3) Če zavarovanec umre v prvem letu po obnovitvi zavarovanja zaradi katerekoli bolezni, ki jo je imel ob predložitvi zahteve za obnovitev, pa jo je tedaj zamolčal, je zavarovalnica dolžna izplačati znižano zavarovalno vsoto v smislu (1) odstavka 10. člena splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje samo, če je bila premija pred obnovitvijo zavarovanja plačana najmanj za dve, tri oziroma štiri leta. Če premija ni plačana za dve, tri oziroma za štiri leta, zavarovalnica nima nobene obveznosti.
(4) Če zavarovanec, ki je zavarovan z zavarovanjem kritičnih bolezni, zboli za katero od kritičnih bolezni po obnovitvi tega zavarovanja zaradi katerekoli bolezni, ki jo je imel ob predložitvi zahteve za obnovitev, pa jo je tedaj zamolčal, veljajo glede obveznosti zavarovalnice določila 2) točke (2) odstavka 7. člena.
(5) Če zavarovalec zahteva obnovitev zavarovanja v 3 (treh) mesecih po prenehanju jamstva, mora zavarovalnica sprejeti zahtevo za obnovitev ne glede na zavarovančevo zdravstveno stanje. Za ta primer ne veljajo določbe (2), (3) in (4) odstavka tega člena.
(6) Zavarovalnica izplača matematično rezervo, če zavarovanec v prvem letu po obnovitvi zavarovanja napravi samomor.
(7) Zavarovanja za primer smrti ni mogoče obnoviti.
(8) Zavarovanje kritičnih bolezni se lahko na zahtevo zavarovalca in s soglasjem zavarovanca pretvori v mešano zavarovanje pod pogojem, da se zavarovalna vsota za smrt življenjskega zavarovanja ne poveča.
(9) Zavarovanja kritičnih bolezni, ki je po (6) odstavku 9. člena oproščeno plačila nadaljnjih premij, ni mogoče pretvoriti v mešano zavarovanje.
14. člen - RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA
(1) Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo zavarovalcu vse pravice iz zavarovanja.
(2) Če zavarovalec in zavarovanec nista ista oseba, je potrebno zavarovančevo pisno soglasje za razpolaganje s pravicami v smislu določil prejšnjega odstavka.
(3) Vse zavarovalčeve izjave in odločitve po prejšnjih odstavkih so obvezne za zavarovalnico samo, če so ji predložene, preden nastopi zavarovalni primer.
(4) Če upravičenec umre pred nastankom zavarovalnega primera, zavarovalna vsota pripada naslednjemu upravičencu; če ta ni določen, pa premoženju zavarovalca.
(5) Pravico do zavarovalne vsote sme upravičenec prenesti na drugega tudi pred nastopom zavarovalnega primera, vendar mu je za to potrebna pisna privolitev zavarovalca, v kateri mora biti navedeno ime tistega, na katerega prenaša pravico; če pa se zavarovanje nanaša na življenje koga drugega, je potrebna tudi njegova privolitev.
15. člen - IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI
(1) Oseba, ki zahteva izplačilo po pogodbi o življenjskem zavarovanju, mora, ko nastopi s pogodbo predvideni primer, o tem takoj pisno obvestiti zavarovalnico in čimprej na svoje stroške priskrbeti in ji predložiti naslednje listine:
1) polico in dokaz o zadnjem plačilu premije;
2) izpisek iz matične knjige umrlih, če gre za smrt oziroma dokaz o doživetju, če gre za doživetje;
3) v primeru zavarovanja kritičnih bolezni od lečečega zdravnika na obrazcu zavarovalnice izpolnjeno in potrjeno zdravniško spričevalo;
4) listino, iz katere so razvidni zavarovančevi rojstni podatki, če ti niso bili predloženi že prej;
5) dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;
6) zavarovalnica sme zahtevati še druge dokaze, ki so potrebni za ugotovitev pravice do izplačila.
(2) Zavarovalnica mora svojo obveznost izpolniti v štirinajstih dneh, oziroma do dneva, ki je kot pogoj naveden v definicijah kritičnih bolezni iz (6) odstavka 1. člena, če gre za zahtevek iz naslova zavarovanja kritičnih bolezni, šteto od dneva, ko je dobila obvestilo, da je zavarovalni primer nastal in ko je dobila dokaze o obstoju in višini svoje obveznosti. Rok začne teči od predložitve zadnjega dokaza.
(3) Kadar zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto nekomu, ki bi imel do nje pravico, če zavarovalec ne bi bil določil upravičenca, je prosta obveznosti iz zavarovalne pogodbe, če ob izplačilu ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je upravičenec določen v oporoki ali v kakšnem drugem aktu, ki ji ni bil poslan, upravičenec pa ima pravico zahtevati povračilo od tistega, ki je zavarovalno vsoto prejel. To velja tudi pri spremembi upravičenca.
(4) Če je dogovorjena zavarovalna vsota v tuji valuti, se izplača obveznost v tolarski protivrednosti po srednjem valutnem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila.
16. člen - DOLOČANJE UPRAVIČENCA ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalec lahko s pogodbo ali s kakšnim poznejšim pravnim poslom, pa tudi z oporoko, določi osebo, ki bo imela pravice iz pogodbe.
(2) Če se zavarovanje nanaša na življenje koga drugega, je za določitev upravičenca potrebno tudi njegovo pisno soglasje.
17. člen - UDELEŽBA NA DOBIČKU
Upravičenec je udeležen pri vsakoletnem dobičku življenjskega zavarovanja po kriterijih, ki jih sprejme zavarovalnica v skladu z merili o oblikovanju in uporabi matematične rezerve življenjskih in rentnih zavarovanj.
Zavarovalnica vsakoletni delež udeležbe na dobičku pretvori v dodatno zavarovalno vsoto, ki se izplača v primeru smrti ali doživetja ob izplačilu zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja.
Dodatna zavarovalna vsota pa se v primeru odkupa izplača v skladu z odkupnimi pogoji.
18. člen - DVOJNIK POLICE
(1) Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom tedaj, ko prejme pravnomočen sodni sklep, s katerim je izginula izvirna polica razglašena za neveljavno.
(2) Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica do določene zavarovalne vsote nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa.
19. člen - PLAČILO STORITEV ZAVAROVALNICE
Zavarovalec mora za vse storitve, ki jih posebej zahteva od zavarovalnice, kot so sprememba zavarovanja, izdaja dvojnika polic, vinkulacija in drugo, plačati.
20. člen - BREZPLAČNO DODATNO ZAVAROVANJE ZAVAROVANČEVIH OTROK
(1) Če imata starša sklenjeno vzajemno mešano zavarovanje oziroma vzajemno zavarovanje kritičnih bolezni, ali sta zavarovana vsak s svojo polico mešanega življenjskega zavarovanja oziroma zavarovanja kritičnih bolezni, ali če je s takim zavarovanjem zavarovana samo mati samohranilka, bo zavarovalnica izplačala dodatno zavarovalno vsoto za opremo otroka, ki znaša 10 % zavarovalne vsote za doživetje osnovnega življenjskega zavarovanja, s katerim je zavarovana mati, vendar ne več, kot je tolarska protivrednost 1500 DEM po srednjem valutnem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila. Dodatna zavarovalna vsota se izplača samo enkrat med trajanjem zavarovanja, in to za prvega otroka, ki se rodi po prvem letu trajanja zavarovanja, s katerim so zavarovani starši otroka. Če se rodijo dvojčki, trojčki itd., se izplača dodatna zavarovalna vsota za vsakega otroka.
(2) Zavarovančevi otroci od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenega 14. leta starosti so brezplačno zavarovani za pogrebne stroške. Zavarovalna vsota znaša 10 % zavarovalne vsote za doživetje osnovnega življenjskega zavarovanja, vendar ne več, kot je tolarska protivrednost 2000 DEM po srednjem valutnem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila. Za to zavarovanje veljajo Dopolnilni pogoji za zavarovanje pogrebnih stroškov otrok zavarovancev.
21. člen - DOPOLNILNI POGOJI K DODATNEMU NEZGODNEMU ZAVAROVANJU OSEB
(1) Z dodatnim nezgodnim zavarovanjem oseb se je mogoče zavarovati za nezgodno smrt, za popolno ali delno trajno invalidnost zaradi nezgode in za dnevno odškodnino, če je bil zavarovanec zaradi nezgode prehodno nesposoben za delo.
(2) Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb veljajo tudi za dodatno nezgodno zavarovanje oseb, če je priključeno mešanemu zavarovanju oziroma zavarovanju kritičnih bolezni, z naslednjimi spremembami:
1) za začetek in konec zavarovanja ter jamstva zavarovalnice veljajo določbe splošnih pogojev življenjskega zavarovanja; toda nezgodno zavarovanje oseb preneha tudi pred potekom življenjskega zavarovanja, če zavarovanec postane poslovno nesposoben, 100% invalid ali če je zavarovanje kritičnih bolezni po (6) odstavku 9. člena oproščeno plačila nadaljnjih premij. Za odpoved veljajo določbe splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb;
2) osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi prirojenih ali pridobljenih telesnih hib in pomanjkljivosti ter bolezni zmanjšana, štejemo za anormalni riziko. Take osebe je možno zavarovati po povečanih premijskih stopnjah po določilih premijskega sistema za življenjsko zavarovanje in posebnih pogojih za zavarovanje povečanih rizikov;
3) za plačevanje premije in posledice neplačila premije veljajo določbe splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje. Premija za življenjsko in dodatno nezgodno zavarovanje oseb je nedeljiva;
4) pri poznejši priključitvi dodatnega nezgodnega zavarovanja oseb pripada zavarovalnici premija od priključitve tega zavarovanja dalje; pri obnovitvi tega zavarovanja pa ji pripada premija za čas njenega jamstva;
5) v primeru povečanja ali zmanjšanja zavarovalnih vsot tega zavarovanja jamči zavarovalnica z novimi zavarovalnimi vsotami od 00.00 ure tistega dne, ki je določen na polici;
6) za dodatno nezgodno zavarovanje oseb ne veljajo določbe o kapitalizaciji in ne o odkupu zavarovalne vsote;
7) glede upravičencev veljajo določbe v polici oziroma ponudbi.
(3) Če sta premija in zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja dogovorjeni v tuji valuti, velja to tudi za dodatno nezgodno zavarovanje oseb. Določila splošnih pogojev za življenjsko zavarovanje glede preračuna v tolarsko protivrednost premije in izplačila po zavarovalni pogodbi veljajo tudi za dodatno nezgodno zavarovanje oseb.
(4) Če znaša invalidnost zaradi ene nezgode po tabeli invalidnosti 100% ali več, se zavarovalna vsota za trajno invalidnost podvoji.
Ti splošni pogoji z oznako ŽZ-95/1 se uporabljajo od 1. oktobra 1995.