PG-Z-ZZK

PG-Z-ZZK

19-7

Splošni pogoji za Življenjsko zavarovanje kreditojemalcev

1.člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Življenjsko zavarovanje kreditojemalcev (v nadaljevanju »življenjsko zavarovanje«) je zavarovanje z namenom, da se v primeru smrti zavarovane osebe med pogodbenim trajanjem zavarovanja upravičencu izplača zavarovalna vsota za primer smrti.

[2] Splošni pogoji za življenjsko zavarovanje kreditojemalcev (v nadaljevanju »splošni pogoji«) so sestavni del pogodbe o življenjskem zavarovanju, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d. (v nadaljevanju »zavarovalnica«).

[3] S pogodbo življenjskega zavarovanja se zavarovalec obvezuje, da bo zavarovalnici plačeval določena denarna sredstva (premije), zavarovalnica pa se obvezuje, da bo ob nastopu zavarovalnega primera izpolnila z zavarovalno pogodbo določene obveznosti. S pogodbo o življenjskem zavarovanju sta lahko zavarovani dve osebi (vzajemno življenjsko zavarovanje).

[4] Izrazi, navedeni v teh splošnih pogojih, pomenijo:

- ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici;

- zavarovalec - fizična oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;

- upravičenec - oseba, v korist katere se sklene zavarovanje;

- zavarovana oseba - oseba, od katere smrti je odvisno izplačilo zavarovalne vsote;

- zavarovalna vsota - je pogodbena obveznost zavarovalnice, ki se izplača v enkratnem znesku ali v večkratnih zneskih;

- osnovno zavarovanje - je sklenjena pogodba življenjskega zavarovanja;

- dodatno zavarovanje - je zavarovanje, ki je priključeno osnovnemu

zavarovanju.

[5] Življenjsko zavarovanje se lahko sklene za primer smrti, in sicer

z zdravniškim pregledom ali brez njega.

[6] Z življenjskim zavarovanjem je mogoče zavarovati samo zdrave osebe, in sicer od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 65. leta starosti na tako zavarovalno dobo, da ob izteku zavarovanja niso starejše od 75 let. Osebe, ki niso popolnoma zdrave, kakor tudi osebe, starejše kot 65 let, je mogoče zavarovati le po dopolnilnih pogojih. Nično je zavarovanje za primer smrti osebe, ki še ni stara 14 let in osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.

[7] Odnosi med zavarovalcem in zavarovalnico, kakor tudi vse njune pravice in dolžnosti, so določeni s pisno pogodbo. Sestavni deli pogodbe so: ponudba z dopolnili in izjavami, polica, ti splošni pogoji, dopolnilni pogoji za dodatna zavarovanja, morebitne posebne pisne izjave zavarovalca, zavarovane osebe in zavarovalnice, kakor tudi druge priloge in dodatki k polici.

[8] Vsi dogovori veljajo samo, če so dogovorjeni pisno in je bila ob sklenitvi oziroma spremembi zavarovanja opravljena osebna identifikacija. Vse izjave, ki jih zavarovalnica ali zavarovalec predložita drug drugemu, veljajo od trenutka, ko jih prejme tisti, ki so mu namenjene. Če se pošiljajo po pošti, se kot dan prejema šteje dan, ko je bilo priporočeno pismo oddano na pošti. Vse spremembe, ki imajo za posledico spremembo jamstva zavarovalnice, začnejo veljati najprej prvega v naslednjem mesecu po prejemu zahteve.

[9] Zavarovalnica lahko pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, določi, da je zavarovanje sklenjeno s samim plačilom premije.

2.člen: PONUDBA IN POLICA

[1] Ponudba za življenjsko zavarovanje se predloži v pisni obliki na obrazcu zavarovalnice. Ponudba vsebuje bistvene elemente pogodbe.

[2] Ponudba za sklenitev zavarovalne pogodbe, ki je bila predložena zavarovalnici, obvezuje ponudnika osem dni od dne, ko je prispela k zavarovalnici; če je potreben zdravniški pregled, pa trideset dni. Če zavarovalnica v tem roku ne odkloni ponudbe, ki se ne odmika od pogojev, po katerih sklepa predlagano zavarovanje, se šteje, da je ponudba sprejeta in da je pogodba sklenjena.

[3] Ponudba je sestavni del zavarovalne pogodbe in jo morata podpisati obe stranki. Če zavarovalec in zavarovana oseba nista ista oseba, je za veljavnost pogodbe na ponudbi potreben tudi podpis zavarovane osebe.

[4] Zavarovalnica izstavi polico v enem izvodu po podatkih iz ponudbe. V polici morajo biti navedeni podatki o zavarovalnici, zavarovalcu, zavarovani osebi z njenimi rojstnimi podatki, zavarovane nevarnosti, začetek in trajanje zavarovanja, tabela letnih vrednosti zavarovalne vsote za primer smrti, premija, upravičenci, datum izstavitve police in podpis zavarovalnice. Če se polica bistveno razlikuje od ponudbe in drugih pisnih izjav zavarovalca, lahko ta razlikam pisno ugovarja v enem mesecu po prejemu police. Če tega ne stori, velja vsebina police.

3.člen: TRAJANJE ZAVAROVANJA

[1] Zavarovanje se lahko sklene, če ni drugače dogovorjeno, tako, da začne veljati prvi dan v mesecu. Zavarovanje se začne ob 00.00 tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja. Takrat se začne tudi jamstvo zavarovalnice, če je do takrat plačana celotna prva premije.

[2] Če prva premija ni plačana do začetka zavarovanja, zavarovalnica podeli začasno jamstvo in sicer od začetka zavarovanja do zadnjega dne v mesecu začetka zavarovanja. Zavarovalno jamstvo v vsakem primeru preneha, če celotna prva premija ni plačana do poteka začasnega jamstva. V tem primeru se jamstvo ponovno začne ob

24.00 tistega dne, ko je prva premija plačana v celoti, s pogojem, da se zdravstveno stanje zavarovane osebe od podpisa ponudbe ni poslabšalo.

[3] Zavarovanje poteče ob 00.00 tistega dne, ki je na polici naveden kot potek zavarovanja, ob smrti zavarovane osebe oziroma ene od zavarovanih oseb ali v primerih, določenih z dopolnilnimi pogoji za dodatna zavarovanja.

[4] V primeru, če zavarovana oseba doživi dogovorjeno dobo trajanja zavarovanja, je zavarovalnica prosta vseh obveznosti.

[5] Začetek, trajanje in potek zavarovanja so določeni na ponudbi in polici.

[6] Zavarovalec ima pravico, da v roku 30 dni od sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje, da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti. Zavarovalnica je upravičena obračunati dejanske stroške, povezane z odstopom od pogodbe, v višini kot so določeni v veljavnem ceniku na dan sklenitve pogodbe, kot tudi do povračila stroškov opravljenega zdravniškega pregleda zavarovane osebe, ki jih je zavarovalnica plačala zdravstvenemu zavodu po ceni, veljavni na dan izvedbe pregleda.

4.člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] V primeru smrti zavarovane osebe ali ene izmed zavarovanih oseb med trajanjem zavarovanja se zavarovalnica obvezuje, da bo upravičencu izplačala zavarovalno vsoto za primer smrti.

[2] Zavarovalna vsota za primer smrti se med trajanjem zavarovanja postopno znižuje v skladu s tabelo letnih vrednosti zavarovalne vsote tako, da je ob preteku dogovorjene zavarovalne dobe enaka nič.

[3] Višina zavarovalne vsote za primer smrti ob začetku vsakega zavarovalnega leta je določena na zavarovalni polici. Med trajanjem posameznega zavarovalnega leta se višina zavarovalne vsote za primer smrti določi z linearno interpolacijo sosednjih letnih vrednosti.

[4] Če zavarovana oseba pri zavarovanju, sklenjenem brez zdravniškega pregleda, umre v prvih šestih mesecih od začetka jamstva, je zavarovalnica dolžna izplačati upravičencu polovico zavarovalne vsote za primer smrti.

[5] Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena zavarovalnica jamči s celotno zavarovalno vsoto:

1/ če je zavarovanje sklenjeno z zdravniškim pregledom;

2/ v primeru smrti zavarovane osebe zaradi nezgode, nosečnosti ali

poroda.

1

[6] V kolikor pride do prekinitve zavarovanja zaradi predčasnega celotnega odplačila kredita ali zaradi odstopa od kreditne pogodbe, in je zavarovalna premija plačana v enkratnem znesku, zavarovalcu pripada izplačilo 90 % matematične rezerve na zadnji dan v mesecu, v katerem je prekinjeno zavarovanje, pri čemer znesek izplačila ne more biti nižji od 10 EUR.

5.člen: OMEJITEV IN IZKLJUČITEV JAMSTVA ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote, temveč do tedaj zbrano matematično rezervacijo:

1/ če je zavarovana oseba v prvih dveh letih trajanja zavarovanja napravila samomor ali ga je poskusila napraviti, ne glede na to, kdaj je za njegovimi posledicami umrla;

2/ če je zavarovana oseba umrla zaradi vojnih dogodkov.

[2] Zavarovalnica ne izplača zavarovalne vsote, če je smrt zavarovane osebe namerno povzročil upravičenec. Če pa je bila do tedaj premija plačana najmanj za tri leta, izplača zavarovalnica matematično rezervacijo zavarovalcu oziroma njegovim dedičem.

6.člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE TEH OBVEZNOSTI

[1] Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Za pomembne veljajo zlasti tiste okoliščine, za katere je zavarovalnica pisno vprašala v ponudbi.

[2] Če je zavarovalec namenoma netočno prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica v celotnem času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe ali odkloni izplačilo zavarovalne vsote, če nastopi zavarovalni primer, preden je izvedela za tako okoliščino. Če je bila pogodba razveljavljena, zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.

[3] Če je zavarovalec kaj prijavil netočno ali je opustil dolžno obvestilo, lahko zavarovalnica v celotnem času trajanja zavarovanja po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga povečanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru pogodba preneha po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica zavarovalcu sporočila, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec predloga ne sprejme v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel. Če se pogodba razdre, je zavarovalnica prosta vseh obveznosti.

[4] Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost prijave ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalna vsota zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.

7.člen: DOGOVOR O PREMIJI IN ZAVAROVALNI VSOTI TER PLAČEVANJE PREMIJE

[1] Zavarovalno vsoto in premijo določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi, zlasti glede na izbrani premijski cenik, vračunano letno obrestno mero, starost zavarovane osebe, dobo trajanja zavarovanja in dobo plačevanja zavarovalne premije. Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita, da je doba plačevanja zavarovalne premije krajša od dogovorjene dobe trajanja zavarovanja.

[2] Dogovorjena premija se plačuje mesečno vnaprej, in sicer prvega v mesecu, v katerem zapade v plačilo. Zavarovalec in zavarovalnica se lahko dogovorita tudi za drugačno dinamiko plačevanja premije. Zavarovalnici pripada premija do konca meseca, v katerem nastopi zavarovalni primer. Če je zavarovalec v zaostanku s plačilom ene ali več premij, se s plačilom premije najprej poravnajo neplačane zapadle premije. Zavarovalec mora za zapadle neplačane premije plačati zamudne obresti.

[3] Pri zavarovanjih s plačilom premije v enkratnem znesku zavarovalnica ob nastopu zavarovalnega primera obdrži celotno plačano premijo, ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena.

[4] Premija se lahko plačuje preko banke ali po pošti. Zavarovalec je dolžan zavarovalnici plačevati premijo, zavarovalnica pa je dolžna sprejeti premijo od vsake osebe, ki ima za to pravni interes.

8.člen: POSLEDICE ZARADI NEPLAČILA PREMIJE

[1] Če premija ni plačana dva meseca po zapadlosti, lahko zavarovalnica zavarovalca pozove, naj plača premijo. Če ta na zahtevo zavarovalnice, ki mu mora biti vročena s priporočenim pismom, zapadle premije ne

2 plača v roku, ki je določen v pismu in ne sme biti krajši kot mesec dni,

šteto od takrat, ko mu je bilo pismo vročeno, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, sme zavarovalnica zavarovalcu izjaviti, da odstopa od pogodbe. Premij, ki so bile plačane do razveze pogodbe, zavarovalnica ne vrne.

[2] V primeru odstopa od pogodbe prenehajo veljati tudi dodatna zavarovanja, ki so priključena osnovnemu zavarovanju.

9.člen: RAZPOLAGANJE S PRAVICAMI IZ ZAVAROVANJA

[1] Dokler ne nastopi zavarovalni primer, pripadajo zavarovalcu vse pravice iz zavarovanja, razen če se je zavarovalec odpovedal pravici do spremembe upravičenca.

[2] Vse zavarovalčeve izjave in odločitve so obvezne za zavarovalnico samo, če so ji predložene, preden nastopi zavarovalni primer.

[3] Če upravičenec umre pred nastankom zavarovalnega primera, zavarovalna vsota pripada naslednjemu upravičencu, če ta ni določen, pa premoženju zavarovalca.

[4] Če se zavarovanje nanaša na življenje koga drugega, je za določitev upravičenca potrebno tudi njegovo pisno soglasje.

10.člen: IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI

[1] Oseba, ki zahteva izplačilo po zavarovalni pogodbi, mora, ko nastopi s pogodbo predvideni primer, o tem takoj pisno obvestiti zavarovalnico in čim prej na svoje stroške priskrbeti in ji predložiti naslednje listine: 1/ polico;

2/ izpisek iz matične knjige umrlih;

3/ listino, iz katere so razvidni rojstni podatki zavarovane osebe, če tiniso bili predloženi že prej;

4/ dokaz, da ima pravico zahtevati izplačilo, če to ni razvidno že iz police;

5/ potrdilo kreditojemalca o višini neodplačanega posojila na dan smrti zavarovane osebe;

6/ zavarovalnica sme zahtevati še druge dokaze, ki so potrebni za ugotovitev pravice do izplačila.

[2] Če ni določeno drugače, mora zavarovalnica svojo obveznost izpolniti v štirinajstih dneh od dneva, ko je dobila vse dokaze o obstoju zavarovalnega primera in je hkrati znana višina obveznosti zavarovalnice. Pri določitvi svoje obveznosti zavarovalnica upošteva višino zavarovalne vsote za primer smrti, ki je veljala v mesecu nastanka zavarovalnega primera.

[3] Življenjskega zavarovanja ni možno odkupiti.

11.člen: XXXXXXX XXXXXXXXXXX

[1] Osnovnemu zavarovanju so lahko priključena dodatna zavarovanja, ki se urejajo z dopolnilnimi pogoji za dodatna zavarovanja in s posebnimi določili na zavarovalni polici. Pri tem veljajo naslednje omejitve:

1/ dodatna zavarovanja prenehajo veljati v trenutku prenehanja osnovnega zavarovanja oziroma lahko prenehajo veljati tudi pred potekom osnovnega zavarovanja, če zavarovana oseba postane poslovno nesposobna ali 100 % invalid ali to določajo dopolnilni pogoji za dodatna zavarovanja;

2/ premija za osnovno zavarovanje in za dodatna zavarovanja je nedeljiva. Če ni drugače določeno, veljajo za plačevanje premije in posledice neplačila premije dodatnih zavarovanj določbe teh splošnih pogojev.

12.člen: STORITVE ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalec mora zavse storitve, ki jih posebej zahteva od zavarovalnice, kot so sprememba zavarovanja, izdaja dvojnika polic, zastava in drugo, plačati po ceniku, ki velja ob vsakokratni spremembi.

[2] Zavarovalnica nadomesti izgubljeno polico z dvojnikom tedaj, ko prejme pravnomočen sodni sklep, s katerim je izginula izvirna polica razglašena za neveljavno. Zavarovalnica lahko določi, da se izgubljena polica do določene zavarovalnine nadomesti z dvojnikom tudi brez sodnega sklepa.

13.člen: ZASTARANJE ZAHTEVKOV

[1] Terjatve zavarovalca oziroma upravičenca iz pogodbe o življenjskem zavarovanju zastarajo v petih letih, terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb pa v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

[2] Če oseba dokaže, da do dneva izteka zastaralnega roka iz prvega odstavka tega člena ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči, ko je za to izvedela; v vsakem primeru pa je terjatev iz življenjskega zavarovanja zastara v desetih letih, iz drugega zavarovanja pa v petih letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

14.člen: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

[1] Zavarovalnica v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavi, vodi in vzdržuje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zavarovalništvo, obdeluje naslednje osebne podatke svojih strank:

(a) podatke, navedene v zavarovalni pogodbi in dokumentih, ki so z njo neločljivo povezani (npr. priloge, ponudbe, vprašalniki);

(b) podatke o zavarovalnih primerih ter za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine;

(c) podatke, ki jih zavarovalnica pridobi v drugih stikih z zavarovalcem, zavarovano osebo ali tretjimi osebami (npr. pri nagradnih igrah, dogodkih, ki jih organizira zavarovalnica, registraciji in uporabi mobilnih in spletnih aplikacij);

(d) podatke o danih privolitvah in podatke, posredovane s strani povezanih družb v Skupini Triglav na podlagi privolitve.

[2] S soglasjem stranke lahko zavarovalnica njene osebne podatke obdeluje tudi za namene, za katere le-ta posebej privoli.

[3] Osebne podatke iz zbirk zavarovalnice lahko obdelujejo tudi družbe, s katerimi ima zavarovalnica sklenjene pogodbe o obdelovanju osebnih podatkov. Če se pogodbeni obdelovalci osebnih podatkov nahajajo zunaj območja držav članic Evropske unije, se zagotavlja enak standard varstva osebnih podatkov, kot če bi obdelavo izvajala zavarovalnica sama. Prav tako lahko zavarovalnica za namen izvajanja zavarovalne in pozavarovalne pogodbe osebne podatke posreduje pozavarovalnici. Informacija o kategorijah pogodbenih obdelovalcev je dostopna v Politiki zasebnosti na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx.

[4] Zavarovalnica obdeluje osebne podatke tudi za potrebe izvajanja bonitetnih programov, t.j. nudenja raznih bonov ugodnosti in dodatnih popustov (npr. vključitev v Triglav komplet). Vključitev v bonitetni program je za stranko popolnoma prostovoljna.

[5] Zavarovalnica osebne podatke, pridobljene na podlagi zakona ali sklenjene pogodbe, hrani do poteka zakonskega roka hrambe. Osebne podatke, ki jih obdeluje na podlagi osebne privolitve, pa hrani do preklica privolitve. Enako velja tudi za obdelavo teh podatkov v družbah, katerim so bili s privolitvijo osebni podatki posredovani.

[6] Stranka lahko kadarkoli začasno ali trajno prekliče privolitev za obdelavo osebnih podatkov za namene iz (2) odstavka tega člena, ugovarja obdelavi osebnih podatkov za neposredno trženje ali zahteva dostop, dopolnitev, popravek, omejitev obdelave, prenos ali izbris osebnih podatkov, ki se obdelujejo v zvezi z njo, s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Xxxxxxxxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx, ali xxxx@xxxxxxx.xx ali s pomočjo spletnega obrazca dostopnega na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx. Preklic privolitve ne vpliva na zakonitost obdelave, ki se je na podlagi privolitve izvajala do njenega preklica.

[7] Pooblaščena oseba za varstvo podatkov v zavarovalnici je dostopna na naslovu: xxx@xxxxxxx.xx.

[8] Stranka ima pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, če meni, da se njeni osebni podatki obdelujejo v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

[9] Več informacij o varstvu osebnih podatkov v zavarovalnici je objavljenih v Politiki zasebnosti na spletni strani xxx.xxxxxxx.xx.

[10] V primeru sozavarovanja so na strani Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., kontaktni naslovi za preklic privolitve, ugovore in druge zahteve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov: Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., Xxxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxx, ali xxxx@xxxxxxxxxxxxxx.xx ali spletni obrazec na strani xxx.xxxxxxxxxxxxxx.xx. Xxxxxxx, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., ima Politiko zasebnosti objavljeno na svoji spletni strani xxx.xxxxxxxxxxxxxx.xx, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov pa je dostopna na naslovu: xxx@xxxxxxxxxxxxxx.xx.

00.xxxx: PRITOŽBENI POSTOPEK

[1] Zoper odločitev ali ravnanje zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, kjer je nastala domnevna kršitev. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali na spletnih straneh xxx.xxxxxxx.xx.

[2] Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek.

[3] Odločitev pritožbene komisije je dokončna.

16.člen: PRISTOJNOSTI V PRIMERU SPORA

[1] V sporih, v katerih je tožena zavarovalnica, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožnik stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.

[2] V sporih, v katerih je tožen zavarovalec ali upravičenec, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima zavarovalec ali upravičenec stalno ali začasno prebivališče ali sedež.

[3] Za spore v zvezi z zavarovalno pogodbo je poleg sodišča na podlagi posebnega sporazuma pristojna Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav, d.d., e-naslov: xxxxxxxxx@xxxxxxx.xx, tel. x000 0 0000 000.

[4] V skladu z Zakonom o izvensodnem reševanju potrošniških sporov lahko potrošnik vloži pobudo za rešitev spora z zavarovalnico tudi pri izbranem izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov pri Slovenskem zavarovalnem združenju (mediacijski center). Kontaktni podatki na dan 30.05.2019: xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx, e-naslov: xxxx@xxx-xxxxxxxxx.xx, tel. x000 0 0000 000. Pobudo lahko vloži, če je predhodno vložil pritožbo pri zavarovalnici, ki ji ni bila ugodena ali zavarovalnica o pritožbi ni odločila v 30 dneh. Zavarovalnica si pridržuje pravico do spremembe izbranega izvajalca, ki ga objavi na spletni strani www. xxxxxxx.xx.

[5] Za obravnavanje kršitev dobrih poslovnih običajev zavarovalnic je pristojen Xxxxx dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, ki deluje pri Slovenskem zavarovalnem združenju.

17.člen: SPREMEMBA PODATKOV IN OBVEŠČANJE S STRANI ZAVAROVALNICE

[1] Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.

[2] Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča oziroma sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.

[3] Vročitev priporočenega obvestila, poslanega s strani zavarovalnice, se šteje za opravljeno petnajsti dan po tem, ko je pošiljka oziroma sporočilo o pošiljki dostavljeno zavarovalcu na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča oziroma sedeža ali na njegovo zadnje znano ime oziroma firmo.

18.člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA

[1] Če ima zavarovalec bivališče v RS oziroma je državljan RS, se za zavarovalno pogodbo življenjskega zavarovanja uporabi pravo RS.

[2] Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg Republike 3, Ljubljana.

[3] Za odnose med zavarovalnico in zavarovalcem, ki niso urejeni s temi splošnimi pogoji, se uporabljajo zakonska določila, ki urejajo obligacijska razmerja. Kolikor se vsebina teh splošnih pogojev razlikuje od vsebine dopolnilnih pogojev za dodatna zavarovanja ali prospekta, veljajo določila dopolnilnih pogojev oziroma prospekta.

[4] Zavarovalnica bo zavarovalca obveščala tudi o vseh ostalih spremembah v skladu z Zakonom o zavarovalništvu.

[5] Zavarovalec je zavezan aktivno sodelovati z zavarovalnico v postopkih, ki jih določajo predpisi s področja davkov ter preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma.

[6] Zavarovalnica ne zagotavlja zavarovalnega kritja in zato nima obveznosti poplačila zahtevka ali plačila kakršne koli druge koristi, ne glede na določila zavarovalne pogodbe, v primeru, če bi takšno poplačilo zahtevka ali plačilo kakršne koli druge koristi izpostavilo zavarovalnico kakršnim koli sankcijam, prepovedim ali omejitvam na podlagi resolucij Združenih narodov ali trgovinskim ali ekonomskim sankcijam, kršitvam zakonov ali predpisov Evropske Unije, Združenega kraljestva ali Združenih držav Amerike.

[7] Če se v zvezi s sklenitvijo ali izvajanjem zavarovalne pogodbe ugotovi, da je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec neposredno ali prek svojih zastopnikov ali posrednikov kateri od oseb, ki delujejo za račun zavarovalnice, ali članom organov vodenja in nadzora zavarovalnice ali predstavnikom pravnih oseb javnega prava ponudil, obljubil ali izročil nedovoljeno korist za pridobitev ali ohranitev pravic iz zavarovalne pogodbe, sklenitev ali izvajanje zavarovalne pogodbe pod ugodnejšimi pogoji, opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem zavarovalne pogodbe ali drugo ravnanje oziroma opustitev, ki je prepovedano, lahko zavarovalnica pogodbo odpove oziroma uveljavlja ničnost zavarovalne pogodbe.

3

Ti splošni pogoji z oznako PG-Z-ZZK/19-7 se uporabljajo od 1. julija 2019

PG-D-BZP

19-7

Dopolnilni pogoji za Dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti

1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljevanju

»dodatno zavarovanje«) krije določeno število obrokov po sklenjeni kreditni pogodbi z banko, v obsegu in pod pogoji, dogovorjenimi z zavarovalno pogodbo, če zavarovanec (zavarovana oseba po osnovnem zavarovanju) v času trajanja zavarovanja postane brezposeln.

[2] Če je Dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti priključeno osnovnemu življenjskemu zavarovanju, so sestavni del pogodbe življenjskega zavarovanja s priključenim Dodatnim zavarovanjem za primer brezposelnosti, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Triglav, d.d., (v nadaljevanju »zavarovalnica«), tudi Dopolnilni pogoji za Dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti (v nadaljevanju »dopolnilni pogoji«).

[3] Izrazi, navedeni v teh dopolnilnih pogojih, pomenijo:

- zavarovalnina - znesek, ki ga mora zavarovalnica plačati po zavarovalni pogodbi;

- zavarovanec - oseba, od katere brezposelnosti je odvisno izplačilo obrokov in ima sklenjeno kreditno pogodbo z banko;

- obrok - obrok oz. anuiteta kredita, ki jo je zavarovanec dolžan plačevati v mesečnih intervalih, skladno s kreditno pogodbo. Obrok vključuje del glavnice in pogodbene obresti.

[4] Z Dodatnim zavarovanjem za primer brezposelnosti je mogoče zavarovati samo fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali države članice EU, in sicer od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 60. leta starosti na tako zavarovalno dobo, da ob izteku zavarovanja niso starejše od 65 let.

[5] Zavarovanec je lahko oseba, ki je ob sklenitvi zavarovanja v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji za določen ali nedoločen čas. Zavarovanec ne more biti oseba, ki je samozaposlena, upokojenec ali kmet ali je poslovodna oseba v osebni družbi, enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ali zavodu oziroma ima status študenta, vajenca ali dijaka.

[6] Zavarovanec ob sklenitvi zavarovanja ne sme biti v odpovednem roku iz delovnega razmerja ali zaposlen pri delodajalcu, ki je v prisilni poravnavi, stečajnem postopku ali postopku likvidacije.

[7] Pogoj za veljavnost zavarovanja je veljavna kreditna pogodba, v kateri mora biti dogovorjeno mesečno plačevanje obrokov. Če je zavarovanje sklenjeno, preden je sklenjena kreditna pogodba, začne veljati ob 24. uri tistega dne, ko je sklenjena kreditna pogodba.

[8] Zavarovanje velja v času trajanja kreditne pogodbe in poteče ob 24.00 tistega dne, ki je na polici naveden kot potek zavarovanja, ob smrti zavarovanca ali ob 24.00 uri tistega dne, ko kreditna pogodba preneha veljati zaradi odstopa, razdora ali odpovedi kreditne pogodbe ali predčasnega celotnega odplačila kredita. Zavarovanje preneha tudi z izplačilom maksimalnega števila obrokov, dogovorjenih v zavarovalni pogodbi oziroma ko skupna višina izplačil doseže 20 % glavnice kredita, odvisno kateri pogoj je dosežen prej.

2. člen: ZAVAROVANE NEVARNOSTI

[1] Zavarovanje krije določeno število obrokov po sklenjeni kreditni pogodbi z banko, če zavarovancu med trajanjem kreditne pogodbe preneha veljati pogodba o zaposlitvi in je izdana odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju »zavod«) o pravici do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Število obrokov, ki jih krije zavarovalnica, je opredeljeno v zavarovalni pogodbi. Maksimalna višina izplačanega obroka znaša 1.000 EUR, skupni izplačani znesek zavarovalnine pa lahko znaša največ 20 % zneska glavnice kredita.

[2] Zavarovalno kritje je podano, če zavarovancu preneha veljati pogodba o zaposlitvi kot posledica enega izmed navedenih primerov po zakonu, ki ureja delovna razmerja:

- redne odpovedi delodajalca, podane zavarovancu iz poslovnega razloga;

1

- odpovedi v postopku zaradi insolventnosti, prisilnega prenehanja ali v drugih postopkih prenehanja delodajalca (prisilna poravnava, stečaj, likvidacija);

- izredne odpovedi delavca zaradi delodajalčevih kršitev delovnopravne zakonodaje;

- če sodišče s sodno odločbo ugotovi nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi in zavarovancu prizna pravice iz delovnega razmerja;

- smrti delodajalca - fizične osebe, če z zapustnikovo dejavnostjo nihče ne nadaljuje.

[3] Zavarovanje v nobenem primeru ne krije škode:

- če je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma takrat, ko je dogovorjeno delo opravljeno, ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena;

- če je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi pisnega sporazuma;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane zavarovancu iz krivdnega razloga;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane zavarovancu iz razloga nesposobnosti;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, v primerih, ko zavarovanec ni sprejel predloga delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in nedoločen čas;

- zaradi delodajalčeve redne odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela;

- v vseh drugih primerih prenehanja delovnega razmerja, ki niso določeni v 2. odstavku 2. člena teh dopolnilnih pogojev.

3. člen: JAMSTVO ZAVAROVALNICE

Jamstvo zavarovalnice za primer brezposelnosti se začne 6 mesecev po izpolnitvi pogojev za začetek jamstva osnovnega življenjskega zavarovanja.

4. člen: ZAVAROVALNA PREMIJA

[1] Zavarovalno premijo določita ponudnik in zavarovalnica po podatkih v ponudbi, zlasti glede na premijski cenik, starost zavarovanca, znesek obroka, število dogovorjenih obrokov, dobo trajanja zavarovanja in dobo plačevanja zavarovalne premije. Za plačevanje premije se uporabljajo določila splošnih pogojev osnovnega življenjskega zavarovanja.

[2] Zavarovalna premija se določi na začetku vsakega zavarovalnega leta za to zavarovalno leto. Zavarovalnica za vsako zavarovalno leto določi višino premije, pri čemer se zdravstveno stanje zavarovane osebe pri določitvi premije ob vsakokratni obnovitvi ne upošteva.

5. člen: SPREMEMBA DOPOLNILNIH POGOJEV IN ZAVAROVALNE PREMIJE

[1] Zavarovalnica bo najmanj 60 dni pred naslednjim zavarovalnim letom zavarovalca pisno obvestila o spremembi višine zavarovalne premije za naslednje zavarovalno leto.

[2] Šteje se, da se zavarovalec strinja z zvišanjem premije, če v 30 dneh od dneva prejema obvestila iz prvega odstavka tega člena ne odstopi od te pogodbe.

[3] Če zavarovalec zavarovalno premijo iz prvega odstavka tega člena plača, se šteje, da se strinja s spremembo, in zavarovanje se nadaljuje.

[4] Če zavarovalnica v roku 60 dni pred iztekom zavarovalnega leta zavarovalca ne obvesti o spremembi zavarovalne premije iz 4. člena teh pogojev se šteje, da sprememb ni in da za naslednje zavarovalno leto veljajo enake premije in zavarovalne vsote kot v obdobju zadnjega zavarovalnega leta pred obnovitvijo. V tem primeru se zavarovalno jamstvo avtomatično molče podaljša.

[5] V času trajanja zavarovalne pogodbe si zavarovalnica pridržuje pravico spremeniti dopolnilne pogoje, pri čemer spremembe veljajo

PG-D-BZP/19-7

Dopolnilni pogoji za Dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti

z začetkom novega zavarovalnega leta. Zavarovalnica o spremembah na primeren način obvesti zavarovalca, ki ima zavarovanje sklenjeno za obdobje več kot eno leto, najmanj 60 dni pred uveljavitvijo spremembe. Če se zavarovalec s spremembo ne strinja, ima pravico, da v 30 dneh po obvestilu z izjavo odstopi od zavarovalne pogodbe za to dodatno zavarovanje, pri čemer odstop od zavarovalne pogodbe učinkuje s potekom tekočega zavarovalnega leta. Če zavarovalec v tem roku ne odstopi od zavarovalne pogodbe, se šteje, da se s spremembami strinja.

6. člen: ZAVAROVALNI PRIMER

[1] Zavarovalni primer nastopi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

- zavarovancu je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi iz razlogov, navedenih v 2. členu teh dopolnilnih pogojev;

- zavarovanec je brezposelna oseba in je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu;

- zavarovancu je izdana odločba zavoda o pravici do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti;

- kreditna pogodba je veljavna v trenutku prenehanja zaposlitve (ni prenehala zaradi veljati zaradi poteka, odstopa, razdora, odpovedi ali predčasnega celotnega odplačila).

[2] Če zavarovanec v času odplačevanja kredita uveljavlja več zavarovalnih primerov, morajo biti tudi ob ponovnem nastopu zavarovalnega primera izpolnjeni vsi pogoji, našteti v prejšnjem odstavku.

[3] Tudi če zavarovanec prijavi več zavarovalnih primerov, lahko uveljavlja zavarovalnino iz vseh zavarovalnih primerov skupaj le za toliko obrokov, kot je največ dogovorjeno v zavarovalni pogodbi.

7. člen: PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

[1] Prijava za vsak zavarovalni primer mora biti vložena najpozneje v enem letu po prenehanju zaposlitve.

[2] K prijavi mora zavarovanec predložiti:

- kopijo odločbe delodajalca o prenehanju zaposlitve ali odločbo sodišča;

- potrdilo zavoda o vpisu v evidenco brezposelnih oseb;

- kopijo odločbe zavoda o pravici do prejemanja denarnega nadomestila;

- kopijo kreditne pogodbe in morebitnih aneksov;

- izpis prometa po računu, na katerem se vodijo plačane obveznosti

in iz katerega sta razvidna stanje dolga in višina obroka kredita.

[3] Po prijavi zavarovalnega primera je zavarovanec dolžan zavarovalnici vsak mesec najpozneje do 10. dne v mesecu dostaviti potrdilo zavoda, da je vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Če tega ne predloži, zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine za kritje posameznega obroka.

8. člen: IZPLAČILA PO ZAVAROVALNI POGODBI

[1] Zavarovalnica krije obroke po kreditni pogodbi, ki so zapadli v plačilo v obdobju od vključno meseca, ko je bil zavarovanec vpisan v evidenco brezposelnih oseb, do vključno meseca, ko ga je zavod prenehal voditi v omenjeni evidenci, vendar največ toliko obrokov, kot je določeno v zavarovalni pogodbi v skladu z omejitvami, navedenimi v 1. odstavku

2. člena teh dopolnilnih pogojev.

[2] Zavarovalnica v posameznem mesecu izplača zavarovalnino, ki je enaka znesku obroka iz kreditne pogodbe, ki zapade v plačilo v mesecu, za katerega se izplačilo izvrši, vendar ne več kot 1.000 EUR.

[3] Zavarovalnica s prvim izplačilom zavarovalnine pokrije tiste obroke, ki so zapadli v plačilo od meseca, ko je zavarovanec vpisan v evidenco brezposelnih oseb, do tekočega meseca. Prvo izplačilo zavarovalnica izvede najpozneje v 14 dneh po prijavi zavarovalnega primera oziroma po prejemu popolne dokumentacije, navedene v 6. členu teh dopolnilnih pogojev.

[4] Zavarovalnica izvede izplačilo zavarovalnine v višini posameznega obroka za vse naslednje mesece vsak mesec posebej, in to najpozneje do zadnjega dne v mesecu, razen če je v zavarovalni pogodbi določeno drugače.

[5] Zavarovalnica z izplačevanjem zavarovalnine preneha, ko je izplačano maksimalno število obrokov, dogovorjenih v zavarovalni pogodbi, oziroma ko skupna višina izplačil doseže 20 % glavnice kredita, odvisno kateri pogoj je dosežen prej.

[6] Če zavarovalnica ni izplačala maksimalnega števila obrokov, ker niso več izpolnjeni pogoji za izplačilo, ima zavarovanec pri morebitnem novem uveljavljanju zavarovalnega primera pravico uveljavljati razliko med številom izplačanih obrokov in maksimalnim številom obrokov kritja, dogovorjenih v zavarovalni pogodbi.

[7] Znesek zavarovalnine ne krije morebitnih zamudnih obresti, pogodbenih kazni ali drugih stroškov (npr. stroški opominov, vodenja, izterjave), ki jih je zavarovanec dolžan plačati v primeru neplačanih obveznosti po kreditni pogodbi.

[8] Zavarovalnica nakaže zavarovalnino neposredno na račun, po katerem se vodijo kreditne obveznosti pri kreditodajalcu.

[9] Če je bil posamezni obrok, za katerega bi zavarovalnica morala nakazati zavarovalnino, že plačan, zavarovalnica izplačilo zavarovalnine izvede na račun zavarovanca.

9. člen: PRENEHANJE IN IZKLJUČITEV ZAVAROVALNEGA JAMSTVA

[1] Zavarovalnica ne izplača zavarovalnine, če:

- zavarovanec ni ali ni več vpisan v evidenci brezposelnih oseb;

- zavarovanec sklene pogodbo o zaposlitvi;

- zavarovanec začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti;

- se zavarovanec vpiše v register kot samozaposlena oseba;

- zavarovanec vpiše v register gospodarsko družbo ali zavod in kot edini družbenik prevzame njeno vodenje ali se v njej zaposli;

- zavarovanec dopolni 65. leto starosti oziroma pridobi status upokojenca;

- zavarovanec ni več brezposelna oseba po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja;

- se zavarovanec sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb;

- je z odločbo pristojnega organa ugotovljeno, da je zavarovanec odklonil vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali kršil obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program;

- zavarovanec ni dal resničnih podatkov o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa brezposelne osebe;

- pristojni organ ugotovi, da zavarovanec dela oziroma je delal ali bil zaposlen na črno.

[2] Zavarovanje ne krije škode zaradi vojnih in političnih dogodkov v Republiki Sloveniji ter neposrednih ali posrednih posledic katastrofalnih naravnih nesreč, kot so potresi, orkani in podobno, katerih posledica je izguba zaposlitve zavarovanca.

10. člen: PRAVICA DO POVRAČILA ZAVAROVALNINE

[1] Zavarovalnica zahteva od zavarovanca povračilo neupravičeno izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški, če ugotovi, da je zavarovanec predložil nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih je odvisna pridobitev pravice, višina ali izplačevanje zavarovalnine.

[2] Zavarovalnica ima pravico preveriti oziroma pridobiti od zavoda podatke o zaposlitvi zavarovanca, prijavi pri zavodu, vpisu v evidenco brezposelnih oseb, uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila ter druge podatke, ki jih ima zavod o zavarovancu v svojih evidencah.

[3] Zavarovanec je seznanjen, da lahko zavarovalnica od zavoda pridobi podatke o njegovi zaposlitvi, prijavi pri zavodu, vpisu v evidenco brezposelnih oseb, uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila ter druge podatke, ki jih ima zavod o njem v svojih evidencah. Zavarovanec je seznanjen, da lahko zavarovalnica pridobi podatke o njegovi zaposlitvi tudi od delodajalca, pri katerem mu je prenehala zaposlitev, drugih državnih organov ali javnih ustanov, ki vodijo evidence o zaposlitvah. Pravica zavarovalnice se izvaja z namenom preverjanja upravičenosti zavarovanca glede uveljavljanja pravic po teh dopolnilnih pogojih ali upravičenosti do prejema morebitnih zavarovalnin, izplačanih po teh dopolnilnih pogojih.

11. člen: ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE

Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, lahko po preteku tega roka vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopi od pogodbe tako, da to pisno sporoči drugi stranki.

12. člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA

Dopolnilni pogoji za Dodatno zavarovanje za primer brezposelnosti veljajo poleg splošnih pogojev za osnovno zavarovanje. Če se njihova vsebina razlikuje od splošnih pogojev, veljajo ti dopolnilni pogoji.

2

Ti dopolnilni pogoji z oznako PG-D-BZP/19-7 se uporabljajo od 1. julija 2019

PG-D-INV

22-11

Dopolnilni pogoji za zavarovanje nezgodne invalidnosti

1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] V primeru sklenitve dodatnega zavarovanja za primer nezgodne invalidnosti kot posledice nezgode so sestavni del zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx,

d.d. (v nadaljnjem besedilu zavarovalnica), tudi dopolnilni pogoji za dodatno zavarovanje nezgodne invalidnosti (v nadaljevanju dopolnilni pogoji) in splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb.

[2] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb veljajo tudi za dodatno

zavarovanje nezgodne invalidnosti, z naslednjimi spremembami:

1/ za začetek in konec zavarovanja ter jamstva zavarovalnice veljajo določbe splošnih pogojev osnovnega življenjskega zavarovanja;

2/ glede upravičencev veljajo določbe v polici oziroma ponudbi.

[3] Z dodatnim zavarovanjem za primer nezgodne invalidnosti kot posledice nezgode je mogoče zavarovati samo zdrave osebe, in sicer od dopolnjenega 18. do dopolnjenega 65. leta starosti na tako zavarovalno dobo, da ob izteku zavarovanja niso starejše od 75 let. Osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi prirojenih ali pridobljenih telesnih hib in pomanjkljivosti ter bolezni zmanjšana, je možno zavarovati po povečanih premijskih stopnjah po določilih premijskega cenika in posebnih pogojih za zavarovanje povečanih rizikov. V primeru povečane nevarnosti nastanka zavarovalnega primera zaradi opravljanja poklica ali zaradi dejavnosti športa se v skladu s premijskim cenikom obračuna doplačilo zavarovalne premije.

2. člen: ZAVAROVANE NEVARNOSTI

[1] S temi dopolnilnimi pogoji se je mogoče zavarovati samo za primer nastopa nezgodne invalidnosti zaradi nezgode, kot je opredeljena v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb.

[2] Stopnja invalidnosti zavarovane osebe ali ene izmed zavarovanih oseb se določi po Xxxxxx za določanje nezgodne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, ki je sestavni del splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni položaj ali delovno področje (profesionalna sposobnost) se pri določanju stopnje invalidnosti ne upoštevajo.

3. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Če znaša stopnja invalidnosti zaradi nezgode zavarovane osebe ali ene izmed zavarovanih oseb po tabeli invalidnosti 50% (odstotkov) ali več, je zavarovalnica dolžna kot predplačilo izplačati zavarovalno vsoto za primer smrti osnovnega življenjskega zavarovanja. V tem primeru dodatno zavarovanje nezgodne invalidnosti ter osnovno življenjsko zavarovanje prenehata.

[2] Zavarovalnica nima nobene obveznosti po teh dopolnilnih pogojih, če znaša stopnja invalidnost zaradi nezgode zavarovane osebe ali ene izmed zavarovanih oseb po tabeli invalidnosti manj kot 50 % (odstotkov). V primeru vzajemnega zavarovanja se stopnja invalidnosti zavarovanih oseb ne sešteva.

4. člen: ODPOVED IN ZASTARANJE ZAVAROVALNE POGODBE

[1] Če je zavarovanje sklenjeno na več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.

[2] Zahtevki iz zavarovalne pogodbe o nezgodnem zavarovanju zastarajo v treh letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

[3] Če oseba dokaže, da do dneva izteka zastaralnega roka iz prvega odstavka tega člena ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil, začne zastaranje teči, ko je za to izvedela; v vsakem primeru pa terjatev zastara v petih letih, šteto od prvega dne po preteku koledarskega leta, v katerem je terjatev nastala.

5. člen: ZAKLJUČNA DOLOČILA

Dopolnilni pogoji za dodatno zavarovanje nezgodne invalidnosti veljajo poleg splošnih pogojev za osnovno življenjsko zavarovanje in splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Če se njihova vsebina razlikuje od splošnih pogojev, veljajo dopolnilni pogoji.

1

Ti dopolnilni pogoji z oznako PG-D-INV/22-11 se uporabljajo od 17. novembra 2022

22-11

Splošni pogoji

PG-NE

za nezgodno zavarovanje oseb

1. člen: SPLOŠNE DOLOČBE

[1] Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) so sestavni del pogodbe o nezgodnem zavarovanju oseb, sklenjene med zavarovalcem in Zavarovalnico Xxxxxxx, d.d. (v nadaljnjem besedilu: zavarovalnica).

[2] S temi splošnimi pogoji se urejajo odnosi med zavarovalnico in zavarovalcem za sledeče zavarovane nevarnosti, ki so posledica nezgode:

- smrt,

- invalidnost - trajna izguba splošne delovne sposobnosti (popolna ali delna),

- invalidnost z izplačilom mesečne nezgodne rente,

- zlom, izpah in opekline,

- prehodna nesposobnost za redno delo,

- nastanek stroškov zdravljenja,

- nastanitev in zdravljenje v bolnišnici.

Ostali primeri se urejajo s posebnimi in dopolnilnimi pogoji ali s

posebnimi določili na zavarovalni polici.

[3] Izrazi, navedeni v teh pogojih, pomenijo:

- zavarovalec - fizična ali pravna oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo z zavarovalnico;

- zavarovanec - oseba, od katere smrti, invalidnosti ali zdravljenja zaradi telesne poškodbe je odvisno izplačilo zavarovalnine;

- ponudnik - oseba, ki želi skleniti zavarovanje in v ta namen predloži pisno ponudbo zavarovalnici;

- ponudba - obrazec zavarovalnice, ki vsebuje bistvene elemente zavarovalne pogodbe;

- upravičenec - oseba, ki ji zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali nadomestilo;

- zavarovalna vsota - najvišji možni znesek, ki ga zavarovalnica izplača po posameznem zavarovalnem primeru;

- zlom - prelom kosti, kot tudi poka ali odlom kosti (fisura in abrupcija);

- izpah - popolni izpah kosti v sklepu.

2. člen: SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE

[1] Zavarovalna pogodba je sklenjena s podpisom police ali potrdila o kritju. Lahko se sklene tudi na podlagi pisne ponudbe. Pri tem ima zavarovalnica pravico v roku 8 dni po prejemu ponudbe postaviti posebne pogoje za sprejem ponudbe.

[2] Zavarovalec ima pravico, in sicer le v primeru, ko gre za pogodbo na daljavo, sklenjeno za več kot 30 dni, da v roku 14 dni od dneva sklenitve zavarovanja odstopi od zavarovalne pogodbe. Odstop mora biti pisen in vložen na zavarovalnico do izteka roka, pri čemer se šteje, da je vložen v roku, če je do izteka roka priporočeno oddan na pošti. Zavarovalnica je v tem primeru upravičena obdržati zavarovalno premijo za vsak dan zavarovalnega kritja.

[3] Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil, če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne zavarovalcu.

[4] Zavarovalna pogodba in vsi dodatki te pogodbe so veljavni le, če so

sklenjeni v pisni obliki.

3. člen: OBVEZNOSTI ZAVAROVALCA IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE OBVEZNOSTI

[1] Zavarovalec je ob sklenitvi pogodbe dolžan prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Če je zavarovalec namenoma netočno prijavil ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko zavarovalnica zahteva razveljavitev pogodbe. Če je bila pogodba razveljavljena, zavarovalnica obdrži že plačane premije in ima pravico zahtevati plačilo premije za zavarovalno dobo, v kateri je zahtevala razveljavitev pogodbe.

[2] Če je zavarovalec kaj neresnično prijavil ali je opustil dolžno obvestilo, pa tega ni storil namenoma, lahko zavarovalnica po svoji izbiri, v enem mesecu od dneva, ko je zvedela za netočnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da odstopi od pogodbe ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. V takem primeru preneha pogodba po izteku štirinajstih dni od dneva, ko je zavarovalnica zavarovalcu sporočila, da razdira pogodbo. Če predlaga zvišanje premije, pa je pogodba po samem zakonu razdrta, če zavarovalec predloga ne sprejme v štirinajstih dneh od dneva, ko ga je prejel.

[3] Če se pogodba razdre po določbi prejšnjega odstavka, je zavarovalnica dolžna vrniti del premije, ki odpade na čas do konca zavarovalne dobe.

[4] Če je zavarovalni primer nastal prej, preden je bila ugotovljena netočnost ali nepopolnost prijave ali pozneje, vendar pred razvezo pogodbe oziroma pred dosego sporazuma o zvišanju premije, se zavarovalna vsota zmanjša v sorazmerju med stopnjo plačanih premij in stopnjo premij, ki bi morale biti plačane glede na resnično nevarnost.

4. člen: OSEBE, KI JIH JE MOGOČE ZAVAROVATI

[1] Zavarujejo se lahko osebe od 14. do 75. leta starosti. Xxxxx, mlajše kot 14 let in starejše kot 75 let, se lahko zavarujejo po posebnih ali dopolnilnih pogojih.

[2] Osebe, katerih splošna delovna sposobnost je zaradi težje bolezni, težjih telesnih hib in pomanjkljivosti v smislu 5. tč., 1. odst., 8. člena zmanjšana, se zavarujejo s plačilom povišane premije.

[3] Xxxxx, katerim je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, so v vsakem primeru izključene iz zavarovanja, razen če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno.

[4] Oseba pri kateri je zavarovalnica že ugotovila 100 % invalidnost in ji je bila izplačana zavarovalnina, ne more skleniti nezgodnega zavarovanja, razen če z zakonskimi predpisi ni drugače določeno.

5. člen: NEZGODA

[1] Za nezgodo se šteje nenaden, nepredviden in od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter povzroči njegovo smrt, invalidnost, zlom, izpah in opekline, prehodno nesposobnost za redno delo, nastanitev in zdravljenje v bolnišnici ali nastanek stroškov zdravljenja.

[2] Nezgodo v smislu prejšnjega odstavka predstavljajo zlasti: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, zdrs, ranitev z orožjem, drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom, udarec ter ugriz ali pik živali.

[3] Za nezgodo se štejejo tudi naslednji nenadni, nepredvideni in od zavarovančeve volje neodvisni dogodki:

1/ zastrupitev zaradi zaužitja strupa ali kemičnih sredstev in zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par;

2/ okužba rane, ki je nastala zaradi nezgode;

3/ opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami in lužinami;

4/ zadavitev ali utopitev;

5/ dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno), kakor tudi zaradi vdihavanja pare ali plinov;

6/ prekomerni telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega dogodka, vendar le, če povzročijo najmanj popolno pretrganje mišic, popoln izpah sklepa, popolno pretrganje sklepnih vezi, ugotovljenih z artroskopijo ali MRI, popoln prelom zdravih kosti, odlom ali izgubo stalnih - zdravih zob (zob, ki še niso bili zdravljeni), ki so bili po poškodbi ugotovljeni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi;

7/ delovanje svetlobe, sončnih žarkov ali temperature, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je zgodila neposredno pred tem ali zaradi reševanja človeškega življenja.

1

[4] Za nezgodo se po splošnih pogojih ne štejejo:

1/ vse navadne, nalezljive in poklicne bolezni, kakor tudi bolezni, ki se prenašajo z ugrizom ali pikom živali (klopni meningitis, borelioza, malarija in podobno);

2/ stanja psihičnih disfunkcij (postravmatska stresna motnja, depresivna in anksiozna stanja, organske osebnostne motnje in podobno) ne glede na vzrok;

3/ trebušne, popkovne, vodne in druge kile, razen tistih, ki nastanejo zaradi direktne poškodbe trebušne stene po neposrednem delovanju zunanje mehanične sile in je bila poleg kile klinično ugotovljena poškodba mehkih delov trebušne stene v tem področju;

4/ infekcije in obolenja, ki nastanejo zaradi rezanja ali trganja žuljev in drugih izrastkov kože ter aktinično povzročene bolezni;

5/ vse oblike alergije in anafilaktični šok;

6/ prekomerni telesni napori, nagle telesne kretnje, do katerih pride brez zunanjega dogodka, ki ne povzročijo posledic, navedenih v

6. tč., 3. odst. tega člena in niso bile po poškodbi ugotovljene v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi;

7/ medvretenčne kile (hernie disci intervertebralis), vse vrste lumbalgij, diskopatij, sakralgij, cervicobrahialgij ter drugih oblik draženja živčnih korenin, miofascitisov, kokcigidinij, ishialgij, fibrozitisov in vse spremembe ledveno-križnega predela, ki so označene z analognimi termini ne glede na vzrok nastanka;

8/ ponavljajoči (habitualni ali recidivni) izpah ali izvin na istem sklepu, ne glede na vzrok nastanka;

9/ odstop mrežnice (ablatio retinae) ne glede na vzrok nastanka; 10/posledice, ki nastanejo zaradi delirium tremensa in delovanja

mamil, drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil;

11/posledice medicinskih posegov, ki se opravijo zaradi zdravljenja ali preprečevanja bolezni;

12/patološke spremembe na kosteh, zobovju, hrustancu, kot tudi posledice nezgode na pataloško spremenjenih kosteh, zobovju, hrustancu;

13/okužba z virusi ali salmonelo ter okužba zaradi zaužitja ostalih patogenih bakterij.

6. člen: TRAJANJE ZAVAROVANJA IN JAMSTVA

Zavarovanje za vsakega posameznega zavarovanca preneha, ne glede na dogovorjeno trajanje zavarovanja, ob 24. uri tistega dne, ko:

1/ zavarovanec umre, ali se pri njem ugotovi 100 % invalidnost; 2/ zavarovanec postane poslovno nesposoben;

3/ poteče zavarovalno leto, v katerem je zavarovanec izpolnil 75. xxxx xxxxxxxx;

4/ je odpovedana pogodba.

7. člen: OBSEG OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnica:

1/ xxxxxxxxxxx vsoto za smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl in je le ta nastopila v 180 dneh po nezgodi;

2/ zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode pri zavarovancu nastopila 100% invalidnost;

3/ odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku invalidnosti po Tabeli invalidnosti. Za posledice poškodb, ki niso eksplicitno navedene v Tabeli invalidnosti, zavarovalnica nima obveznosti;

4/ mesečno nezgodno rento skladno s 6. odst. 14. člena splošnih pogojev;

5/ nadomestilo za zlom, izpah in opekline, ki ustreza odstotku od zavarovalne vsote za zlome, izpahe in opekline določenemu v Tabeli zlomov, izpahov in opeklin, če je zavarovanec zaradi nezgode utrpel posledice določene v Tabeli zlomov, izpahov in opeklin. Za posledice nezgode, ki niso eksplicitno navedene v Tabeli zlomov, izpahov in opeklin, zavarovalnica nima obveznosti;

6/ dnevno nadomestilo skladno s 13. in 14. odst. 14. člena teh pogojev, če je bil zavarovanec zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje svojih rednih delovnih nalog;

7/ povračilo stroškov zdravljenja skladno s 15. in 16. odst. 14. člena teh pogojev;

8/ nadomestilo za bolnišnični dan skladno s 17. odst. 14. člena teh pogojev;

9/ ostale pogodbene obveznosti po posebnih ali dopolnilnih pogojih.

[2] Obveznost zavarovalnice je podana za nezgode, nastale med trajanjem zavarovalnega jamstva in le za tiste posledice nezgode, ki so bile ugotovljene v medicinski dokumentaciji v prvem letu po nezgodi.

8. člen: OMEJITVE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Če ni izrecno dogovorjeno in če ni plačana ustrezna večja premija, se

dogovorjene zavarovalne vsote zmanjšajo v razmerju med dejansko

2 plačano premijo in premijo, ki bi jo bilo treba plačati, kadar nastane nezgoda:

1/ pri opravljanju posebno nevarnih opravil, kot so: demontiranje min, granat in drugih eksplozivnih sredstev, gonjenje pri lovu, kaskaderstvo in nastopanje v posebno nevarnih filmskih vlogah, izvajanje profesionalnih in vrhunskih športnih aktivnosti, poklicno potapljanje;

2/ pri upravljanju in vožnji z letali in letalnimi napravami vseh vrst, razen za potnike v javnem prometu;

3/ pri dirkah z motornimi vozili ne glede na kategorijo vozila in pri treningih za njih;

4/ pri športnem udejstvovanju na individualnih ali organiziranih treningih ter javnih športnih tekmovanjih, na katerih zavarovanec sodeluje kot registriran član športne organizacije ali društva;

5/ pri osebah, ki so prebolele kakšno težjo bolezen, ali so ob sklenitvi zavarovalne pogodbe težje bolne, ali imajo prirojene ali pridobljene težje telesne hibe ali pomanjkljivosti, zaradi česar je njihova splošna delovna sposobnost po splošnih pogojih zmanjšana za več kot 50 %.

[2] V primeru nezgode, ki se zavarovancu pripeti kot sopotniku pri vožnji z vozilom, katerega voznik je ob nezgodi pod vplivom alkohola, mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil, izplača zavarovalnica 75 % zavarovalnine, in sicer ne glede na vzročno zvezo. Enak delež zavarovalnine izplača zavarovalnica, če zavarovanec ob nezgodi ni uporabljal zaščitne čelade, ni bil pripet z varnostnim pasom v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa ali se je nezgoda zavarovancu pripetila kot sopotniku pri vožnji z vozilom, katerega voznik je brez predpisanega veljavnega vozniškega dovoljenja, razen če zavarovanec dokaže, da ni podana vzročna zveza. V primeru, če je omejitev obveznosti zavarovalnice podana po dveh ali več kriterijih tega odstavka, izplača zavarovalnica 55 % zavarovalnine.

[3] Če se zavarovanec ne drži navodil lečečega zdravnika, zavarovalnica ni dolžna izplačati zavarovalnine v celoti, temveč v sorazmernem deležu, glede na povečane posledice, ki so zaradi tega nastale.

[4] Če so na obseg posledic nezgode ali na dolžino zdravljenja vplivala tudi predhodna obolenja, degenerativne spremembe, stanja ali hibe, se obveznost zavarovalnice zmanjša. V primeru prisotnih obolenj, degenerativnih sprememb, stanj ali hib zavarovalnica izplača 50 % zavarovalnine.

9. člen: IZKLJUČITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE

[1] Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo: 1/ zaradi potresa, obsežnih naravnih nesreč, onesnaženja okolja ali

radioaktivnega sevanja;

2/ neposredno ali posredno zaradi delovanja jedrske energije;

3/ zaradi vojnih dogodkov, invazij, dejanj oboroženih skupin, vstaj, sovražnih dejanj druge države in drugih oboroženih akcij, ugrabitev, sabotaž, državljanske vojne, revolucij, uporov ali poskusov teh dejanj, nemirov, demonstracij in zlonamernih dejanj v zvezi s temi dogodki, zasegov, zaplemb, zarubitev, ali dejanj s strani pristojnih oblasti in terorističnih dejanj;

4/ zaradi aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, razen če je zavarovanec v njih sodeloval pri opravljanju svojih del in delovnih nalog, ali na poziv pooblaščenih organov države zavarovalca;

5/ pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala, plovnega objekta, motornega in drugega vozila. Šteje se, da zavarovanec ima predpisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi pod neposrednim nadzorstvom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje. Posledic po tej točki ni, če dejstvo, da zavarovanec ni imel predpisanega veljavnega dovoljenja, ni vplivalo na nastanek nezgode;

6/ kot posledica vseh oblik žarčenja, višinske in potapljaške bolezni, kot tudi pretirani izpostavljenosti svetlobi, sončnim žarkom in spremembi temperature, razen v primeru reševanja tujega življenja;

7/ zaradi motnje zavesti, epileptičnega napada, kapi, infarkta, bolezenskega stanja zavarovanca, kot tudi za vse posledice nezgode, ki nastanejo zaradi vseh vrst slabosti;

8/ zaradi poskusa ali izvršitve samomora;

9/ zaradi namerne povzročitve nezgodnega dogodka s strani zavarovalca, zavarovanca ali upravičenca. Če je upravičencev več, nima zavarovalnica nobene obveznosti do tistega upravičenca, ki je namerno povzročil nezgodo;

10/pri pripravi, poskusu ali izvršitvi kaznivega dejanja, kakor tudi pri pobegu po takšnem dejanju;

11/kadar je zavarovanec sodeloval pri fizičnem obračunavanju ali sprožil napad nanj z verbalnim izzivanjem, razen v primeru uradno dokazanega silobrana. Zavarovanec mora sam dokazovati

okoliščine silobrana in zavarovalnici predložiti ustrezna dokazila oziroma listine;

12/zaradi delovanja alkohola, mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovanca ob nezgodi.

Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca:

- če je kot voznik motornega vozila ob nezgodi imel več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka - (0,5 ‰ alkohola v krvi) ali več kot 0,48 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (1 ‰ alkohola v krvi) ob drugih nezgodah;

- če je alkotest pozitiven, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja alkohola v krvi;

- če se po nezgodi izmakne ugotavljanju stopnje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni, uživa alkohol oziroma drugače onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi v času nezgodnega dogodka;

Šteje se, da je nezgoda nastala zaradi delovanja mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil na zavarovanca:

- če se s strokovnim pregledom ali toksikološko preiskavo pri zavarovancu ugotovi prisotnost mamil ali drugih narkotikov ob nezgodi;

- če je s toksikološko preiskavo potrjena vsebnost psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil v urinu ali krvi v koncentraciji višji od terapevtskih doz;

- če odkloni ali se izmakne ugotavljanju prisotnosti mamil ali narkotikov oziroma drugih psihoaktivnih snovi ali psihoaktivnih zdravil v njegovem organizmu.

[2] Izključene so obveznosti zavarovalnice za posledice nezgode, ki niso bile znane ali ugotovljene v medicinski dokumentaciji v prvem letu po nezgodi.

10. člen: VRAČILO OZIROMA DOPLAČILO PREMIJE

[1] Premija za celotno tekoče zavarovalno leto pripada zavarovalnici, če je zavarovanje prenehalo pred dogovorjenim potekom zaradi izplačila zavarovalne vsote za primer smrti ali 100 % invalidnosti. V ostalih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred dogovorjenim potekom, pripada zavarovalnici premija samo do konca dneva, do katerega je trajalo zavarovalno jamstvo.

[2] Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste (višje) premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala

11. člen: SPREMEMBA NEVARNOSTI MED TRAJANJEM ZAVAROVANJA

[1] Zavarovalec oziroma zavarovanec je dolžan prijaviti zavarovalnici spremembo svojih rednih delovnih nalog in del.

[2] Če se je zaradi te spremembe povečala nevarnost, ima zavarovalnica pravico povišati premijo, če pa se je nevarnost zmanjšala, mora zavarovalnica predlagati znižanje premije ali povečanje zavarovalnih vsot. Tako določene zavarovalne vsote in premija veljajo od dneva spremembe delovnih nalog.

[3] Če zavarovalec ne prijavi spremembe delovnih nalog, ali ne pristane na povečanje oziroma zmanjšanje premije v roku 14 dni od prejema predloga zavarovalnice, se v primeru nastanka zavarovalnega primera zavarovalne vsote povečajo ali zmanjšajo v razmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana.

12. člen: PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA

[1] Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode, je dolžan:

1/ takoj, ko je to mogoče, iti k zdravniku oziroma poklicati zdravnika zaradi pregleda in pomoči, nemudoma ukreniti vse potrebno za zdravljenje ter se glede načina zdravljenja ravnati po zdravnikovih navodilih in nasvetih;

2/ zagotoviti ustrezna dokazila o nastanku in poteku nezgode;

3/ zavarovalnici pisno prijaviti nezgodo, brž ko mu zdravstveno stanje to omogoča;

4/ v prijavi nezgode podati zavarovalnici vsa potrebna obvestila in podatke, ki jih zavarovalnica zahteva za rešitev zavarovalnega primera, zlasti: kraj in čas, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis nezgodnega dogodka, ime zdravnika, ki ga je pregledal ali ga zdravil, zdravniške izvide, fotokopijo evidence bolezni pri osebnem zdravniku, fotokopijo potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list), fotokopije napotil na preglede (napotnice), dokazilo o bivanju v bolnišnici (odpustno pismo), originalni račun za povrnitev stroškov zdravljena (v kolikor je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno kritje le tega) in drugo dokumentacijo o poteku zdravljenja, vrsti telesnih poškodb, o nastalih in o morebitnih

posledicah, kakor tudi podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je imel že pred nezgodo.

[2] Če je nezgoda povzročila zavarovančevo smrt, mora upravičenec zavarovanja to takoj pisno prijaviti zavarovalnici in priskrbeti potrebno dokumentacijo.

[3] Zavarovalnica ne krije odvetniških stroškov oziroma stroškov drugega zastopanja v postopku prijave in reševanja zavarovalnega primera ter v pritožbenem postopku. Zavarovalnica le izjemoma prizna odvetniške stroške za sestavo pritožbe v kolikor je navkljub popolni prijavi zavarovalnega primera (z vso potrebno dokumentacijo) odvetnikova pravna argumentacija odločilno prispevala k spremembi predhodne odločitve zavarovalnice v korist zavarovanca in sicer do največ 500 točk po odvetniški tarifi.

13. člen: UGOTAVLJANJE UPRAVIČENČEVIH PRAVIC

[1] Če je zavarovanec umrl zaradi nezgode, mora upravičenec predložiti polico in dokazila, da je bila smrt posledica nezgode. Če oseba, ki nastopa kot upravičenec, ni kot taka izrecno navedena v zavarovalni pogodbi, mora dokazati pravico do pridobitve zavarovalnine.

[2] V primeru uveljavljanja pravic iz sklenjenega zavarovanja mora zavarovanec predložiti polico, dokazilo o plačilu zadnje premije, dokazila o okoliščinah nastanka nezgode in dokaze o poteku in zaključku zdravljenja ter ustaljenih posledicah za določitev končne stopnje invalidnosti.

[3] Stopnja invalidnosti se določi po Tabeli invalidnosti, višina nadomestila za zlom, izpah ali opekline pa po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin, ki sta navedeni v splošnih pogojih, glede na ugotovljeno in z zdravstveno dokumentacijo izkazano diagnozo. Zavarovančeve individualne sposobnosti, socialni položaj ali delovno področje (profesionalna sposobnost) se pri določanju stopnje invalidnosti ne upoštevajo.

[4] Ob izgubi več udov ali organov zaradi ene nezgode se odstotki

invalidnosti za vsak posamezni ud ali organ seštevajo.

[5] Če znaša seštevek odstotkov invalidnosti za izgubo ali poškodbo več udov ali organov zaradi ene nezgode po tabeli več kot 100 %, zavarovalnica ni dolžna izplačati več kot znaša zavarovalna vsota za popolno invalidnost.

[6] Za večkratne poškodbe na istem udu ali organu je zavarovalnica dolžna izplačati največ tisti odstotek invalidnosti, ki je po tabeli določen za popolno izgubo uda ali organa oziroma dela uda ali organa.

[7] Če je bila zavarovančeva splošna delovna sposobnost že pred nezgodo zmanjšana, se obveznost zavarovalnice določa po novi invalidnosti, neodvisno od prejšnje, razen v primeru, če zavarovanec izgubi ali poškoduje že prej poškodovan ud, organ ali sklep. V takem primeru izplača zavarovalnica le razliko med prejšnjo in novo stopnjo invalidnosti, vendar največ razliko do invalidnosti, ki je po tabeli predvidena za negibnost sklepa oziroma popolno izgubo uda ali organa oziroma dela uda ali organa.

[8] Zavarovalnica ne krije stroškov pridobivanja medicinske dokumentacije, vključno s prevodi in kopijami te dokumentacije, ki jih je zavarovanec dolžan predložiti kot dokazilo o nastanku, obstoju in obsegu zavarovalnega primera. Zavarovalnica ima pravico na svoje stroške ukreniti vse potrebno za pregled zavarovanca pri zdravniku, zdravniških komisijah ali zdravstvenih ustanovah.

14. člen: IZPLAČILO ZAVAROVALNINE

[1] Zavarovalnica izplača zavarovalnino upravičencu ali zavarovancu v 14 dneh po prejemu vseh dokazov o obstoju in višini svoje obveznosti. Če se zavarovalnina izplača po pošti ali banki, se šteje, da je izplačilo izvršeno ob 24. uri tistega dne, ko je bilo na pošti ali banki potrjeno vplačilo.

[2] Zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto za smrt zaradi nezgode, če zavarovanec umre zaradi posledic nezgode najkasneje v 180 dneh po nezgodi.

[3] Če je zavarovanec umrl zaradi katerega koli drugega vzroka, ki ni posledica nezgode, najkasneje v treh letih od dneva nezgode in stopnja invalidnosti še ni bila določena, se invalidnost določi na podlagi obstoječe medicinske dokumentacije. Ob morebiti že prej izplačani akontaciji za invalidnost, zavarovalnica izplača le še razliko do ugotovljene stopnje invalidnosti.

[4] Končna stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, to je, ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo. Če to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Morebitno nadaljnje poslabšanje zdravstvenega stanja ne vpliva na obveznost zavarovalnice, saj se obveznost zavarovalnice (končna stopnja invalidnosti) določi ob poteku treh let od nastopa nezgode. Stopnjo invalidnosti določa zdravnik zavarovalnice na osnovi predložene medicinske dokumentacije in opravljenega zdravniškega

pregleda, razen če zavarovalnica ne odloči drugače. 3

[5] Dokler ni mogoče ugotoviti končne stopnje zavarovančeve invalidnosti, zavarovalnica lahko izplača znesek, ki nesporno ustreza odstotku invalidnosti, za katerega se lahko na podlagi zdravniške dokumentacije že tedaj brez dvoma ugotovi, da bo za trajno ostal.

[6] Če je po zavarovalni pogodbi dogovorjena vrsta, višina in čas izplačevanja mesečne nezgodne rente za invalidnost in se pri zavarovancu, na osnovi določil Tabele invalidnosti ugotovi, da seštevek vseh ugotovljenih invalidnosti doseže dogovorjeni ali višji odstotek invalidnosti, bo zavarovalnica upravičencu izplačevala dogovorjeno mesečno nezgodno rento. Seštevek vseh ugotovljenih invalidnosti je lahko posledica enega ali več nezgodnih dogodkov v okviru iste zavarovalne pogodbe. Zavarovalnica prične z izplačevanjem mesečne nezgodne rente z naslednjim mesecem, ko je skladno s temi pogoji ugotovljena skupna višina končne stopnje invalidnosti v dogovorjenem ali višjem odstotku. V skupno višino ugotovljene končne stopnje invalidnosti se vštevajo vse končne stopnje invalidnosti, ugotovljene skladno s temi pogoji, po začetku jamstva za ta riziko. V primeru izplačevanja mesečne nezgodne rente za invalidnost, zavarovanje tega rizika preneha.

Mesečna nezgodna renta za invalidnost se izplačuje v dogovorjenem obdobju po ugotovljeni stopnji invalidnosti. V primeru smrti zavarovanca med izplačevanjem mesečne nezgodne rente za invalidnost v prvi polovici dogovorjene dobe izplačevanja, se preostanek neizplačanih obrokov mesečne nezgodne rente za invalidnost do poteka prve polovice dogovorjene dobe izplačevanja, v enkratnem znesku izplača upravičencu za primer smrti, ki je določen v skladu s 15. členom teh pogojev.

[7] Ob zlomu več kosti hkrati zaradi ene nezgode zavarovalnica izplača nadomestilo za vse zlome kosti. Pri zlomu več vretenc, več reber ali več prstov zavarovalnica izplača nadomestilo za največ tri vretenca, tri rebra in dva prsta. Skupno izplačilo zaradi zlomov več kosti po eni nezgodi pa ne more presegati 100 % zavarovalne vsote za zlom, izpah in opekline. V kolikor gre za odlom kosti ali poko kosti zavarovalnica izplača 50 % nadomestila za zlom kosti.

[8] Ob večkratnem zlomu iste kosti zaradi ene nezgode zavarovalnica izplača nadomestilo za zlom te kosti le enkrat.

[9] Ob več izpahih hkrati na istem udu zaradi ene nezgode zavarovalnica izplača samo tisto nadomestilo za izpah tistega sklepa, ki je po Tabeli zlomov, izpahov in opeklin ugodnejše za zavarovanca. Ob izpahu več sklepov hkrati zaradi ene nezgode zavarovalnica izplača nadomestilo za vse izpahe sklepov, vendar pa skupno izplačilo zaradi izpahov ne more presegati 100 % zavarovalne vsote za zlom, izpah in opekline. V primeru izpaha več prstov na roki, zavarovalnica izplača nadomestilo za izpah največ dveh prstov na eni roki.

[10] Zavarovalnica ne izplača nadomestila za izpah v primeru, da gre za ponavljajoči se ali habitualni izpah.

[11] Zavarovalnica izplača nadomestilo za opekline III. stopnje, ki so posledica nezgode, kot določeno v Tabeli zlomov, izpahov in opeklin.

[12] Skupno nadomestilo za zlome, izpahe in opekline zaradi ene nezgode pa ne more preseči 100 % zavarovalne vsote za zlom, izpah in opekline.

[13] Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo prehodno nesposobnost za redno delo in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno izplačilo dnevnega nadomestila, izplača zavarovalnica zavarovancu to nadomestilo v dogovorjeni višini od dneva, določenega v polici (dogovorjena karenca). Če pa ta dan ni določen, od prvega dne, ki sledi dnevu, ko se je začelo zdravljenje pri zdravniku ali v zdravstveni ustanovi. Zavarovalnica izplača dnevno nadomestilo do nastopa prvega izmed naslednjih primerov: zadnji dan trajanja prehodne nesposobnosti za delo, smrt zavarovanca, ugotovitev končne stopnje invalidnosti, v vsakem primeru pa se dnevno nadomestilo izplača največ za prvih 200 dni prehodne nesposobnosti za delo in samo za prehodno nesposobnost za delo, ki je nastopila v prvih treh letih po nezgodi. Dnevno nadomestilo se ne izplača za čas prehodne nesposobnosti za delo po ugotovitvi končne stopnje invalidnosti, razen če se zdravstveno stanje poslabša pred potekom treh let od nastopa nezgode in se spremeni končna stopnja invalidnosti. Dnevno nadomestilo priznava oziroma določa zavarovalnica na podlagi zdravstvene dokumentacije. Dnevno nadomestilo se prizna samo, če je bil zavarovanec zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje svojih rednih delovnih nalog in je predložil potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela. V primeru prisotnosti na delu, kljub imobilizaciji ali ob drugi obliki zdravljenja, se dnevno nadomestilo ne prizna. V primeru skrajšanega delovnega časa zavarovanca zaradi nezgode se dnevno nadomestilo prizna v sorazmernem deležu. Dnevno nadomestilo se ne prizna za čas čakanja na opravljanje fizikalne terapije, posamezne preiskave, operacije ali sprejema v bolnišnico. Če je zavarovanec samozaposlena oseba, se za prehodno nesposobnost za delo šteje samo upravičena zadržanost od dela (odprt bolniški stalež) v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno

4 zavarovanje.

[14] Zavarovalnica lahko po lastni presoji, glede na naravo poškodbe in njene posledice ter na podlagi zdravniške dokumentacije, skrajša dnevno nadomestilo, in sicer v primeru, ko obolenja zavarovanca vplivajo na podaljšanje časa zdravljenja. Za določitev dnevnega nadomestila se upošteva povprečno trajanje zdravljenja za istovrstne poškodbe brez upoštevanja morebitnih zapletov pri zdravljenju. Če je bila prehodna delovna nesposobnost podaljšana zaradi kakih drugih zdravstvenih razlogov, je zavarovalnica dolžna izplačati dnevno nadomestilo samo za tisti del trajanja nesposobnosti za delo, ki je izključna posledica nezgode.

[15] Če ima nezgoda za posledico nastanek stroškov zdravljenja in je po zavarovalni pogodbi dogovorjena tudi povrnitev stroškov zdravljenja, povrne zavarovalnica zavarovancu (ne glede na to, ali so še kakšne druge posledice po predloženih dokazilih) vse dejanske in nujne stroške zdravljenja, vendar največ do vsote, ki je navedena v polici. Zavarovalnica povrne samo stroške zdravljenja, ki nastanejo v prvih treh letih po nezgodi.

[16] Med stroške zdravljenja po prejšnjem odstavku se štejejo stroški pregledov in drugih preiskav, stroški predpisanih zdravil, stroški opravljanja fizikalnih terapij, stroški za nakup drugih pripomočkov, če je to po presoji zdravnika potrebno in je to razvidno iz ustreznega napotila. Stroški pridobivanja drugega mnenja niso kriti. Zavarovalnica je dolžna povrniti samo tiste stroške zdravljenja, ki jih mora plačati zavarovanec sam (stroški prevoza, kot je kilometrina, avtobus, vlak, taksi in podobno, niso stroški zdravljenja). Zavarovalnici mora zavarovanec predložiti originalna dokazila oziroma račune, ki se nanašajo na stroške zdravljenja.

[17] Če je zaradi nezgode potrebna nastanitev in zdravljenje v bolnišnici in je po zavarovalni pogodbi dogovorjeno tudi nadomestilo za bolnišnični dan, izplača zavarovalnica dogovorjeni znesek za bolnišnični dan za vsak koledarski dan nastanitve zavarovanca v bolnišnici, vendar največ za 365 dni v dveh letih od dneva nezgode. Za bolnišnice se štejejo splošne, specialne bolnišnice in klinike, katerih dejavnost je poglobljena diagnostika in zdravljenje poškodb. Zdravilišča, domovi in ustanove za rekreacijo ali počitek ne štejejo za bolnišnice.

[18] Če ima nezgoda za posledico zavarovančevo smrt ali invalidnost, izplača zavarovalnica upravičencu oziroma zavarovancu zavarovalno vsoto ali njen del, ki je dogovorjena za take primere, ne glede na morebiti izplačano dnevno nadomestilo za prehodno nesposobnost za delo, nadomestilo za bolnišnični dan in morebiti povrnjene stroške zdravljenja.

15. člen: DOLOČANJE ZAVAROVALNIH UPRAVIČENCEV

[1] Upravičenec za primer zavarovančeve smrti se določi na polici.

[2] Če ni v polici ali v dopolnilnih pogojih drugače dogovorjeno, veljajo kot upravičenci v primeru zavarovančeve smrti:

1/ zavarovančevi otroci in zakonec v enakih delih;

2/ če ni zakonca, zavarovančevi otroci v enakih delih; 3/ če ni otrok, zakonec;

4/ če ni zakonca in otrok, zavarovančevi starši v enakih delih. Če živi samo eden od staršev, mu pripada cela zavarovalna vsota;

5/ če ni oseb, navedenih v prejšnjih točkah tega odstavka, so upravičenci dediči zavarovanca na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča.

[3] Za zakonca se šteje oseba, ki je bila v času smrti zavarovanca z njim v zakonski oziroma partnerski zvezi ali zunajzakonski skupnosti oziroma nesklenjeni partnerski zvezi.

[4] Za primer invalidnosti ali invalidnosti z izplačilom mesečne nezgodne rente, za primer zlomov, izpahov in opeklin, prehodne nesposobnosti za delo, kakor tudi v primeru povrnitve stroškov zdravljenja ali zdravljenja v bolnišnici, je upravičenec zavarovanec sam, če ni drugače dogovorjeno.

16. člen: KONČNA DOLOČBA

Sestavni del splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb sta Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode in Tabela zlomov, izpahov in opeklin.

Ti splošni pogoji z oznako PG-NE/22-11 se uporabljajo od 17. novembra 2022

PG-NE-tinv

22-11

Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode

Skladno s 16. členom splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje je Tabela invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode (v nadaljnjem tekstu: tabela) sestavni del splošnih pogojev in vsake posamezne pogodbe o nezgodnem zavarovanju.

Za določitev stopnje trajne izgube splošne delovne sposobnosti se za vsa nezgodna zavarovanja uporabljajo izključno določila te tabele.

ROKI ZA DOLOČITEV INVALIDNOSTI

Stopnja trajne izgube splošne delovne sposobnosti (v nadaljnjem tekstu: invalidnosti) se določa najmanj 6 mesecev po končanem zdravljenju, ko so posledice poškodb ustaljene, razen če ni pri posameznih točkah tabele posebej drugače določeno. Končna ocena trajne invalidnosti se določi najkasneje na stanje ob poteku treh let od nezgodnega dogodka, ne glede na predvideno zdravljenje po tem roku.

UVODNO DOLOČILO

Subjektivne težave, psihične motnje oziroma disfunkcije, mravljinčenje, zmanjšanje motorične mišične moči, bolečine in oteklina na mestu poškodbe se pri določanju odstotka trajne izgube splošne delovne sposobnosti ne upoštevajo. Invalidnost se določa le na direktno poškodovanih delih telesa. Poškodbe ali okvare sklepnega hrustanca se ne upoštevajo pri invalidnosti. Enake posledice poškodbe se ne ocenjujejo po različnih točkah, temveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša in prinaša večji odstotek invalidnosti.

MERITVE

Pri ocenjevanju omejene gibljivosti, na podlagi katerekoli točke iz tabele invalidnosti, se uporablja goniometrična metoda meritev. Normativne vrednosti posameznega giba se določijo po knjigi Kirurgija, avtorji Smrkolj in sodelavci. Stopnja invalidnosti se izračunava kot delež maksimalne vrednosti, ki je podana v tabeli, kjer se delež izračuna kot razmerje med vsoto vseh ugotovljenih deficitov in vsoto vseh normalnih (ali normativnih) gibov posameznega uda ali organa.

Omejena gibljivost se prične ocenjevati kot trajna invalidnost v skladu s tabelo invalidnosti le, če je ugotovljena omejena gibljivost posameznih gibov uda ali organa v eni smeri večja od desetih odstotkov (10 % ) glede na normalno gibljivost oziroma glede na normativne vrednosti posameznih gibov uda ali organa.

Ankiloza sklepov se ocenjuje po točkah za omejeno gibljivost.

I. GLAVA %

1) Difuzne poškodbe možganov s klinično ugotovljeno sliko:

- decerebracija

- hemiplegija z afazijo in agnozijo

- demenca (Korsakov sindrom)

- Parkinsonov sindrom z izraženo zavrtostjo gibov vseh okončin

- kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija

- trajno vegetativno stanje

- apalično stanje 100

2) Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko:

- hemipareza z močno izraženo spastiko

- ekstrapiramidna simptomatika kot posledica poškodbe ekstrapiramidnih poti

- psevdobulbarna paraliza s prisiljenim xxxxx xxx xxxxxx

- poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja,hoje in koordinacije gibov do 90

3) Epilepsija kot posledica kontuzijske poškodbe možganov s trajno terapijo:

a) z redkimi napadi do 20

b) s pogostimi napadi do 70

4) Hemipareza ali disfazija (po poškodbi možganov):

a) lažje stopnje do 30

b) težje stopnje do 50

5) Poškodba malih možganov z adiadohokinezo

in/ali asinergijo do 40

6) Stanje po odstranitvi kontuzijsko spremenjenih

možganov do 50

7) Kontuzijske poškodbe možganov z žariščno nevrološko okvaro:

a) eno žarišče do 10

b) več žarišč do 20

c) stanje po luknjičasti trepanaciji lobanje 5

d) stanje po trepanaciji lobanje s kostnim režnjem 10

e) stanje po zlomu lobanjskega dna ali lobanje

- rentgenološko ugotovljeno 2

8) Postkomocionalni sindrom po pretresu možganov

ugotovljenem v bolnišnici prvih 24 ur po nezgodi do 5

Posebni pogoji:

1) Za pretres možganov, ki ni bil ugotovljen v bolnišnici, se invalidnost ne prizna.

2) Vse oblike epilepsije morajo biti ugotovljene v bolnišnici s sodobnimi diagnostičnimi metodami.

3) Posledice kontuzije možganov morajo biti dokazane s slikovno metodo (MRI, CT, PET).

4) Invalidnosti po točkah 1 - 8 se ne seštevajo marveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša in prinaša večji odstotek invalidnosti.

5) Za vse primere iz tega poglavja se določi invalidnost, ko preteče najmanj deset mesecev od nezgode.

9) Skalpiranje lasišča pri moških, pri čemer mora biti okvarjena najmanj:

a) tretjina lasišča 5

b) do polovica lasišča do 15

c) celo lasišče 30

10) Skalpiranje lasišča pri ženskah, pri čemer mora biti okvarjena najmanj:

a) tretjina lasišča 10

b) do polovica lasišča do 20

c) celo lasišče 35

II. OČI %

11) Popolna izguba vida na obeh očeh zaradi poškodbe

zrkla ali vidnih živcev 100

12) Popolna izguba vida na enem očesu zaradi poškodbe

zrkla ali vidnega živca 33

13) Oslabelost vida na enem očesu zaradi poškodbe zrkla ali vidnega živca - za vsako desetinko zmanjšanja

vidne ostrine 3,33

14) Diplopija kot trajna posledica poškodbe zrkla, zunanjih očesnih mišic ali živcev (okulomotoriusa,

trohlearisa in abducensa) do 30

15) Izguba očesne leče zaradi poškodbe zrkla:

a) enostranska afakija ali pseudofakija 15

b) obojestranska afakija ali pseudofakija 25

16) Neposredna poškodba mrežnice in steklovine:

a) delni izpad vidnega polja kot posledica posttravmatskega odstopa mrežnice (ablatio retinae) do 5

b) opacitates corporis vitrei kot posledica travmatske

krvavitve očesa 5

17) Midrijaza kot posledica neposredne poškodbe očesa 5

1

18) Poškodbe solzilnega aparata in vek:

a) epifora 5

b) entropium, ektropium 3

c) ptoza veke 5

19) Enostransko koncentrično zoženje vidnega polja po zunanji izopteri zaradi poškodbe očesa ali vidnega živca, ugotovljeno s perimetrijo po Goldmannu:

a) do 50° do 5

b) do 30° do 15

c) do 5° do 30

20) Homonimna hemianopsija zaradi poškodbe vidne poti

posteriorno od optične hiazme do 30

Posebni pogoji:

1) Poškodbe očesa, vidnega živca ali vidne poti po točkah 14, 15, 16 in 20, ki imajo za posledico tudi oslabelost vida, se pri oceni invalidnosti ne seštevajo z oceno invalidnosti po točki 13, marveč se izbere tista ocena, ki je za zavarovanca ugodnejša,

t.j. tista točka, ki prinaša večji odstotek invalidnosti.

2) Invalidnost po točki 14 se določi ob poteku 3 let po nezgodi.

III. UŠESA %

21) Popolna gluhost obeh ušes po poškodbi z ohranjeno

kalorično reakcijo vestibularnega organa 40

22) Popolna gluhost obeh ušes po poškodbi z ugaslo

kalorično reakcijo vestibularnega organa 60

23) Oslabljen vestibularni organ z ohranjenim sluhom do 5

24) Popolna gluhost enega ušesa po poškodbi:

a) z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa 15

b) z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega organa

na tem ušesu 20

25) Obojestranska naglušnost po poškodbi ušes z ohranjenimi kaloričnimi reakcijami vestibularnega organa

z izgubo sluha po Xxxxxx-Sabine:

a) 20 do 30 % do 5

b) 31 do 60 % do 10

c) 61 do 85 % do 20

26) Obojestranska naglušnost po poškodbi ušes z ugaslimi kaloričnimi reakcijami vestibularnega organa

z izgubo sluha po Xxxxxx-Sabine:

a) 20 do 30 % do 10

b) 31 do 60 % do 20

c) 61 do 85 % do 30

27) Enostranska težka naglušnost z ohranjeno kalorično reakcijo vestibularnega organa po poškodbi z izgubo sluha

na nivoju 90 do 95 decibelov do 10

28) Enostranska težka naglušnost z ugaslo kalorično reakcijo vestibularnega organa po poškodbi z izgubo sluha

na nivoju 90 do 95 decibelov do 15

29) Delna ali popolna deformacija oziroma izguba uhlja do 10

Posebni pogoji:

1) Za naglušnost ali izgubo sluha, ki ni posledica direktne ali indirektne poškodbe se invalidnost ne prizna.

2) Nad 60 let starosti se ocena naglušnosti po točkah 25, 26, 27 in 28 zmanjša za 50 %. Za oceno je potreben sveži izrisan avdiogram.

IV. OBRAZ %

30) Zlom obraznih kosti, zaraslih z dislokacijo, dokazano z

RTG preiskavo do 10

31) Omejeno odpiranje ust po zlomu čeljustnih kosti:

a) razmak zgornjih in spodnjih zob do 4 cm 5

b) razmak zgornjih in spodnjih zob do 3 cm 15

c) razmak zgornjih in spodnjih zob do 1,5 cm 30

32) Defekti čeljusti, jezika ali neba s funkcionalnimi motnjami do 10

33) Izguba stalnih zdravih zob - za vsak zob 1

Posebni pogoji:

1) Za poškodbo ali izgubo popravljenega, nadomeščenega oziroma zdravljenega zoba se invalidnost ne prizna.

2) Za poškodbo zobne krone z ohranjeno pulpo se prizna polovica vrednosti, določene pod točko 33.

34) Hromost živca facialisa po frakturi temporalne kosti ali po poškodbi parotidne regije:

2

a) lažje stopnje do 10

b) težje stopnje, s kontrakturo in tikom mimične muskulature do 20

c) paraliza živca facialisa 30

Posebni pogoji:

Invalidnost se določi po končanem zdravljenju, vendar ne

prej kot dve leti po nezgodi ob predložitvi svežega EMG izvida.

V. NOS %

35) Poškodbe nosu:

a) delna izguba nosu do 15

b) izguba celega nosu 30

36) Anosmia zaradi zloma nosu ali lobanje 5

37) Sprememba oblike nosne piramide po zlomu nosnih kosti

s kostno deformacijo do 5

VI. SAPNIK IN POŽIRALNIK %

38) Poškodba sapnika:

a) stanje po traheotomiji pri vitalnih indikacijah

po poškodbah 5

b) zoženje sapnika po poškodbi grla in začetnega

dela sapnika 10

39) Xxxxxxx sapnika, zaradi česar je potrebna

stalna trahealna kanila 30

40) Trajna organska hripavost zaradi poškodbe glasilk:

a) poškodba ene glasilke 5

b) obojestranska poškodba glasilk 15

41) Zoženje požiralnika:

a) lažje stopnje do polovice premera lumena do 10

b) težje stopnje nad polovico premera lumena do 30

42) Popolno zoženje požiralnika z gastrostomo 60

VII. PRSNI KOŠ %

43) Prelom reber zaraščen z dislokacijo, jasno viden na RTG sliki, in sicer:

a) za vsako rebro 1

b) prelom prsnice, če je zaraščena z dislokacijo za

celo debelino prsnice 2

44) Fistula po empiemu zaradi poškodbe 20

45) Kronični pljučni absces zaradi poškodbe 30

46) Izguba ene dojke zaradi poškodbe:

a) do 50. let starosti 20

b) po 50. letu starosti 10

47) Izguba obeh dojk zaradi poškodbe:

a) do 50. leta starosti 30

b) po 50. letu starosti 15

48) Težka deformacija ene dojke zaradi poškodbe:

a) do 50. leta starosti 10

b) po 50. letu starosti 5

49) Posledice po poškodbi srca in velikih krvnih žil prsnega koša:

a) patološki EKG - s kronično terapijo izključno zaradi

poškodbe do 30

b) nadomeščene krvne žile z implantatom do 15

c) rekonstrukcija aorte z implantatom do 40

VIII. TREBUŠNI ORGANI %

50) Stanje po pretrganju trebušne prepone, po poškodbi,

verificirano in kirurško oskrbljeno v bolnišnici 10

51) Poškodbe črevesa in/ali jeter, vranice, želodca:

a) s šivanjem ali lepljenjem 10

b) poškodba črevesja in/ali želodca z resekcijo 15

c) poškodba jeter z resekcijo do 30

52) Izguba vranice (Splenectomia):

a) do 20 let starosti 25

b) nad 20 let starosti 15

53) Poškodba trebušne slinavke z resekcijo do 30

54) Trajni anus praeternaturalis:

a) ozkega črevesa 50

b) širokega črevesa 40

55) Fistula stercoralis 40

56) Trajni prolapsus recti zaradi poškodbe mišic

medeničnega dna 20

57) Inkontinenca alvi po poškodbi analnega sfinktra dokazani z EMG preiskavo:

a) delna inkontinenca do 20

b) popolna inkontinenca 40

IX. SEČNI ORGANI %

58) Izguba ene ledvice z normalno funkcijo druge 30

59) Izguba ene ledvice z okvarjeno funkcijo druge:

a) lažje stopnje do 50 % okvarjena funkcija do 40

b) težje stopnje nad 50 % okvarjena funkcija do 60

60) Funkcionalne poškodbe ene ledvice:

a) lažje stopnje do 50 % okvarjena funkcija do 15

b) težje stopnje nad 50 % okvarjena funkcija do 20

61) Funkcionalne posledice na obeh ledvicah:

a) lažje stopnje do 50 % okvarjene funkcije obeh ledvic do 30

b) težje stopnje nad 50 % okvarjene funkcije obeh ledvic do 60

62) Motnje pri uriniranju zaradi trajne zožitve

poškodovane sečnice do 20

63) Popolna inkontinenca urina zaradi poškodbe zunanjega uretralnega sfinktra 30

64) Postravmatske trajne urinarne fistule sečevoda, sečnega

mehurja ali sečnice 40

65) Poškodbe mehurja z urodinamsko zmanjšano kapaciteto:

a) do 50 % zmanjšana kapaciteta do 10

b) nad 50 % zmanjšana kapaciteta do 30

66) Nevrogeni mehur zaradi poškodbe živcev medeničnega dna dokazan z EMG preiskavo 20

X. MOŠKI IN ŽENSKI SPOLNI ORGANI %

67) Izguba enega moda:

a) do 60. leta starosti 15

b) po 60. letu starosti 5

68) Izguba obeh mod:

a) do 60. leta starosti 40

b) po 60. letu starosti 20

69) Izguba penisa:

a) do 60. leta starosti 50

b) po 60. letu starosti 30

70) Deformacija penisa:

a) z onemogočeno kohabitacijo do 60. leta starosti 50

b) z onemogočeno kohabitacijo po 60. letu starosti 30

71) Dokazana impotenca zaradi poškodbe živcev medeničnega dna, dokazana z EMG preiskavo:

a) do 60. leta starosti 30

b) po 60. letu starosti 10

72) Izguba maternice in jajčnikov do 55. leta starosti:

a) izguba maternice 30

b) izguba vsakega jajčnika 15

73) Izguba maternice in jajčnikov po 55. letu starosti:

a) izguba maternice 10

b) izguba vsakega jajčnika 5

74) Poškodba vulve in/ali vagine, ki onemogoča kohabitacijo:

a) do 60. leta starosti 50

b) po 60. letu starosti 15

Posebni pogoji:

Ocena po točki 71 se ne prišteva k ocenam iz poglavja XI.

XI. HRBTENICA %

75) Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga (tetraplegija,triplegija, paraplegija) z nezmožnostjo

kontrole defekacije in uriniranja 100

76) Poškodba hrbtenice s trajno okvaro hrbteničnega mozga (tetrapareza, tripareza) z ohranjeno

kontrolo defekacije in uriniranja do 90

77) Poškodba hrbtenice s paraplegijo brez motenj pri

defekaciji in uriniranju 80

78) Poškodba hrbtenice s parezo spodnjih udov:

a) brez motenj sfinktrov do 30

b) nevrofiziološko dokazane motnje sfinktrov 50

Posebni pogoji:

1) V primeru popolnoma uspešne rehabilitacije po okvari hrbteničnega mozga se prizna do 20 % trajne invalidnosti.

2) Za primere po točkah 75 do 78 se določi invalidnost po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot dve leti po nezgodi.

3) Invalidnost po točkah 76, 77 in 78 se po potrebi določi na osnovi SEP in MEP preiskave.

79) Kifoza, skolioza, gibus zaradi poškodbe

prsnih vretenc do 20

80) Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu

vratnega vretenca do 20

81) Stanje po zlomu prsnega vretenca (I. do X.) 2

82) Omejena gibljivost hrbtenice po zlomu prsnega vretenca

XI. in XII. in ledvenih vretenc do 35

83) Serijski zlom 3 ali več:

a) spinalnih nastavkov (za vsaki) 1

b) prečnih nastavkov (za vsaki) 1

Posebni pogoji:

1) Operativno oskrbljena nestabilnost hrbtenice po poškodbi se ocenjuje po točkah omejene gibljivosti 80 ali 82.

2) Pri zlomu več prsnih vretenc se invalidnost določi tako, da se prišteje po 1 % za vsak nadaljnji zlom posameznega vretenca.

XII. MEDENICA %

84) Stanje po nestabilnem zlomu medenice 10

85) Stanje po nestabilnem zlomu medenice zaraščeno z

dislokacijo (1 cm ali več) do 30

86) Stanje po stabilnem zlomu medenice 5

87) Stanje po izoliranem prelomu križnice do 10

88) Stanje po zlomu trtične kosti 2

XIII. ROKE %

89) Izguba obeh rok ali pesti 100

90) Eksartikulacija roke v rami 70

91) Izguba roke v nadlahti ali komolčnem sklepu 65

92) Izguba roke v podlahti 60

93) Izguba ene pesti 55

94) Izguba vseh prstov na obeh rokah 90

95) Izguba palca 20

96) Izguba kazalca 12

97) Izguba sredinca, prstanca in mezinca:

a) sredinca 6

b) prstanca ali mezinca, za vsak prst 3

98) Izguba cele metakarpalne kosti palca 6

99) Izguba cele metakarpalne kosti kazalca 4

100) Izguba cele metakarpalne kosti sredinca, prstanca

ali mezinca, za vsako 3

Posebni pogoji:

1) Za izgubo enega členka palca se prizna polovica, za izgubo enega členka ostalih prstov pa 1/3 invalidnosti, ki je določena za popolno izgubo prsta.

2) Delna izguba kostnega dela členka se ocenjuje kot popolna izguba členka.

3) Za izgubo jagodice prsta se prizna 1/2 invalidnosti, ki je določena za izgubo končnega členka prsta.

XIV. NADLAHT %

101) Omejena gibljivost v ramenskem sklepu po popolnem izpahu

ali sklepnem ali obsklepnem zlomu kosti do 20

102) Stanje po izoliranem zlomu diafize nadlahti 2

103) Stanje po rupturi rotatorne manšete v ramenskem sklepu

dokazani z artroskopijo ali operacijo 2

104) Stanje po zlomu ključnice zarasel s skrajšavo ali dislokacijo

za debelino kosti 3

105) Delni izpah (subluksacija) akromioklavikularnega ali sternoklavikularnega sklepa 2

106) Popoln izpah akromioklavikularnega sklepa ali sternoklavikularnega sklepa 6

107) Endoproteza ramenskega sklepa 25

108) Paraliza živca accesoriusa 15

109) Paraliza brahialnega pleteža do 60

110) Paraliza aksilarnega živca 15

111) Paraliza radialnega živca 30

112) Paraliza živca medianusa 20

113) Paraliza živca ulnarisa 20

Posebni pogoji:

1) Za parezo živca se prizna maksimalno do 2/3 invalidnosti, ki je zgoraj navedena za paralizo tega živca.

2) Za primere po točkah 108 do 113 se določi invalidnost po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot 2 leti po nezgodi, s priloženim svežim EMG izvidom.

3) Pri vstavljeni endoprotezi se omejena gibljivost ne priznava.

4) Ocena po točki 102 se ne sešteva z točkama 101 in 118.

3

XV. PODLAHT %

114) Omejena gibljivost komolčnega sklepa po popolnem izpahu ali sklepnem ali obsklepnem zlomu kosti do 20

115) Ohlapnost komolčnega sklepa kirurško oskrbljena 5

116) Endoproteza komolčnega sklepa 25

117) Endoproteza glavice radiusa (delna endoproteza) 10

118) Omejena gibljivost po zlomu komolca ali zapestja ali podlahti:

a) supinacija do 7,5

b) pronacija do 7,5

119) Omejena gibljivost zapestnega sklepa po popolnem izpahu

ali sklepnem ali obsklepnem zlomu kosti do 15

120) Endoproteza navikularne in/ali lunarne kosti 10

121) Endoproteza zapestnega sklepa 25

Posebni pogoji:

Pri vstavljeni popolni ali delni endoprotezi se omejena gibljivost ne priznava.

XVI. PRSTI %

122) Zlom metakarpalnih kosti zaraščene z dislokacijo:

a) zlom I. metakarpalne kosti 3

b) za ostale metakarpalne kosti II., III., IV. in V. za vsako kost 1

123) Nepravilno zaraščen Xxxxxxxx zlom palca 5

124) Zlom na prstih 2 do 5, zaraščen z angulacijo prsta 2

125) Omejena gibljivost distalnega ali bazalnega členka palca po

zlomu ali izpahu do 4

126) Omejena gibljivost posameznih sklepov kazalca po zlomu ali izpahu za vsak sklep do 2

127) Omejena gibljivost posameznih sklepov po zlomu ali izpahu za vsak sklep:

a) sredinca do 1,5

b) prstanca ali mezinca do 1

c) Mallet finger 1

Posebni pogoji:

1) Za različne posledice na istem sklepu se odstotki po posameznih točkah ne seštevajo. Invalidnost se določi po tisti točki, ki je za zavarovanca ugodnejša.

2) Pri poškodbi kite z operativno rekonstrukcijo in obsežnih poškodbah mehkih delov se invalidnost ocenjuje na osnovi izkazane omejene gibljivosti. Vreznine kože so izključene.

XVII. NOGE %

128) Izguba obeh nog nad kolenom 100

129) Eksartikulacija noge v kolku 70

130) Izguba noge nad kolenom ali v kolenskem sklepu 55

131) Izguba obeh nog pod kolenom 80

132) Izguba noge pod kolenom 45

133) Izguba obeh stopal 80

134) Izguba enega stopala 35

135) Izguba stopala v Chopartovi liniji z omejeno gibljivostjo

skočnega sklepa 35

136) Izguba stopala v Lisfrancovi liniji z omejeno gibljivostjo

skočnega sklepa 30

137) Transmetatarzalna amputacija z omejeno gibljivostjo

skočnega sklepa 25

138) Izguba cele I. ali V. metatarzalne kosti 5

139) Izguba cele II., III., IV. metatarzalne kosti, za vsako kost 3

140) Izguba vseh prstov na eni nogi 20

141) Izguba palca na nogi:

a) izguba skrajnega členka palca 5

b) izguba celega palca 10

142) Izguba II. do V. prsta na nogi, za vsak prst 2,5

143) Delna izguba II. do V. prsta na nogi, za vsak prst 1

XVIII. STEGNO %

144) Endoproteza kolka:

a) do 65. leta 30

b) nad 65. let 20

145) Omejena gibljivost kolčnega sklepa po popolnem izpahu

ali sklepnem ali obsklepnem zlomu kosti do 20

146) Osna ali rotacijska anomalija po poškodbi:

a) za 10° do 15° 5

b) za več kot 15° 10

147) Kronični osteomielitis kosti spodnjih udov s fistulo 5

148) Stanje po poškodbi velikih krvnih žil spodnjih okončin do 15

149) Skrajšanje ali podaljšanje noge zaradi zloma od 2 cm dalje,

za vsak cm 2

150) Stanje po izoliranem zlomu diafize stegnenice 2

Posebni pogoji:

1) Pri vstavljeni endoprotezi kolka se omejena gibljivost ne priznava.

2) Ocena po točki 150 se ne sešteva z točkama 145 in 151.

XIX. GOLEN %

151) Omejena gibljivost kolenskega sklepa po popolnem izpahu ali sklepnem ali obsklepnem zlomu kosti do 20

152) Stanje po izoliranem zlomu diafize golenice 2

153) Endoproteza kolena po poškodbi:

a) do 60. let 30

b) nad 60. let 20

154) Stanje po rekonstrukciji križnih kolenskih vezi do 9

155) Stanje po popolni prekinitvi križnih kolenskih vezi – nerekonstruirani (MRI ali artroskopsko

dokazana popolna prekinitev vezi) do 9

156) Delna odstranitev meniskusa 1,5

157) Popolna odstranitev meniskusa 5

158) Stanje po zlomu pogačice 4

159) Osna ali rotacijska anomalija po zlomu goleni:

a) 10°do 15° do 5

b) več kot 15° do 20

160) Omejena gibljivost skočnega sklepa po popolnem izpahu ali sklepnem ali obsklepnem zlomu kosti do 15

161) Stanje po kirurški oskrbi popolno pretrgane Achillove kite 1,5

162) Endoproteza skočnega sklepa 25

163) Deformacija stopala po kompleksni poškodbi z uporabo ortopedskega čevlja:

a) lažje stopnje 5

b) težje stopnje do 10

164) Večdelni zlom petnice do 5

165) Deformacija po zlomu petnice (uporaba ortopedskega čevlja) 15

166) Zlom talusa do 5

167) Deformacija po zlomu talusa (uporaba ortopedskega čevlja) 15

168) Zlom trazalnih kosti zaraščen z dislokacijo 5

169) Zlom stopalnice zaraščen z dislokacijo:

a) I 4

b) II. – IV 2

c) V 3

170) Negibljivost (ankiloza) končnega sklepa palca na nogi 1,5

171) Negibljivost (ankiloza) osnovnega ali obeh sklepov

palca na nogi 3

172) Negibljivost (ankiloza) osnovnega sklepa II. do V. prsta,

za vsak prst 0,5

173) Deformacija:

a) II. do V. prsta v zavitem položaju (digitus flexus)

za vsak prst 0,5

b) palca v zavitem položaju (Hallux flexus) 2

174) Paraliza živca ishiaticusa 40

175) Paraliza živca femoralisa 30

176) Paraliza živca tibialisa 15

177) Paraliza živca peroneusa 25

178) Paraliza živca glutealisa 10

4

Posebni pogoji:

1) Za parezo živca na nogi se prizna maksimalno do 2/3 invalidnosti, ki je zgoraj navedena za paralizo tega živca.

2) Za primere, navedene v točkah 174 do 178 se določi invalidnost po končanem zdravljenju, vendar ne prej kot 2 leti po nezgodi s svežim EMG izvidom.

3) Nestabilnost skočnega sklepa po poškodbi, ki je operativno oskrbljena se ocenjuje po točkah za omejeno gibljivost skočnega sklepa.

4) Negibljivost interfalangealnih sklepov II. do V. prsta v iztegnjenem položaju, ali zmanjšana gibljivost teh sklepov ne predstavlja invalidnosti.

5) Pri vstavljeni endoprotezi se omejena gibljivost ne priznava.

6) Za primere poškodb križnih vezi in posledice navedene v točki 154 se invalidnost ne določa prej kot 1 leto po končanem zdravljenju.

7) Ocena invalidnosti po točki 155 se določi ob poteku 3 let po nezgodi.

8) Točki 164 in 165 se ne seštevata.

9) Točki 166 in 167 se ne seštevata.

10) Ocena po točki 152 se ne sešteva s točkama 151 in 160.

XX. BRAZGOTINE %

179) Poškodbene brazgotine po opeklinah:

a) do 20 % telesne površine do 15

b) nad 20 % telesne površine - za vsak % nad 20 % 0,2

Posebni pogoji:

1) Če je pri oskrbi globokih opeklin uporabljen prosti transplantat se ocena poveča za 10 % že ocenjene površine.

2) Brazgotine po globokih opeklinah na roki in prstih se ocenjujejo le po točkah za gibljivost prizadetih sklepov.

180) Poškodbene brazgotine, ki zajemajo kožo, ali kožo in mišice:

a) površina večja od polovice dlani do 3

b) s presaditvijo kože ali tkiva do 10

c) stanje po Kompartment sindromu do 10

181) Obsežne brazgotine po poškodbi mišic z jasno vidnim in

tipnim defektom 1,5

182) Brazgotine po poškodbi s funkcionalno motnjo:

a) brazgotine na obrazu do 5

b) na peti ali podplatu po defektu mehkih delov do 20

Posebni pogoji:

1) Za funkcionalno motnjo se šteje motena mimika obraza, moteno žvečenje in vidni defekti tkiva.

2) Za kozmetske in estetske brazgotine na obrazu se invalidnost ne prizna.

3) Ocena invalidnosti po točkah 179 do 182 se poda najprej eno leto po končanem zdravljenju.

4) Kirurške kožne brazgotine se pri določanju trajne invalidnosti ne upoštevajo.

5

Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ta tabela invalidnosti z oznako PG-NE-tinv/22-11 se uporablja od 17. novembra 2022.

PG-NE-tzio

22-11

Tabela zlomov, izpahov in opeklin

I. ZLOMI

1. Zlom lobanje 40 %

2. Zlom obraznih kosti 15 %

3. Zlom čeljusti 15 %

4. Zlom rebra 3 %

5. Zlom prsnice 10 %

6. Zlom telesa vratnega vretenca 60 %

7. Zlom telesa prsnega vretenca 20 %

8. Zlom telesa ledvenega vretenca 20 %

9. Nestabilni zlom medenice 60 %

10. Stabilni zlom medenice 10 %

11. Zlom križnice 10 %

12. Zlom trtice 5 %

13. Zlom zapestnega sklepa 25 %

14. Zlom nadlahti 40 %

15. Zlom ramenskega sklepa 40 %

16. Zlom ključnice 10 %

17. Zlom obeh kosti podlahti 25 %

18. Zlom ene kosti podlahti 15 %

19. Zlom komolčnega sklepa 35 %

20. Zlom prsta na roki 3 %

21. Zlom kolčnega sklepa 60 %

22. Zlom stegnenice 20 %

23. Zlom kolenskega sklepa 50 %

24. Zlom golenice 20 %

25. Zlom skočnega sklepa 35 %

26. Zlom petnice 40 %

27. Zlom palca na nogi 3 %

II. IZPAHI

28. Izpah zapestnega sklepa 30 %

29. Izpah interfalangealnega sklepa roke 5 %

30. Izpah ramenskega sklepa 25 %

31. Popoln izpah akromioklavikularnega sklepa ali sternoklavikularnega sklepa 15 %

32. Izpah komolčnega sklepa 30 %

33. Izpah prsta na roki v MCP sklepu 5 %

34. Izpah kolčnega sklepa 30 %

35. Izpah kolenskega sklepa 30 %

36. Izpah skočnega sklepa 30 %

III. OPEKLINE

37. nad 5 do 20 % telesne površine 40 %

38. nad 20 % telesne površine 100 %

Ocena % opečene telesne površine

3,5

3,5

1

1

2

2

2

2

13

13

1,5 1,5 1,5

1,5

1

2,5

2,5

4,75

4,75

1,25

1,25

1,25

4,75

4,75

3,5

3,5

3,5

3,5

1,75

1,75

1,75

1,75

spredaj zadaj

1,25

48 % 52 %

Vrednosti, navedene na sliki predstavljajo v % izražene deleže od celotne površine telesa.

6

Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ta tabela invalidnosti z oznako PG-NE-tzio/22-11 se uporablja od 17. novembra 2022.