KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
KAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
mıklošıčeva cesta 19, ljubljana
Splošni pogoji
za požarno zavarovanje
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
♦ zavarovalec
osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo;
♦ zavarovanec
osebo, katere premoženje in/ali premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
♦ polica
listino o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
♦ premija
znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici;
♦ zavarovalnina
znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi;
1. člen - ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije, viharja, toče, udarca zavarovančevega motornega vozila, padca letala, manifestacije in demonstracije.
(2) Če je tako dogovorjeno, zavarovanje lahko krije uničenje ali poško- dbo zavarovanih stvari le zaradi naslednjih temeljnih nevarnosti: požara, strele, eksplozije in padca letala.
(3) Če je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, krije zavarovanje uničenje ali poškodbo zavarovanih stvari zaradi ene ali več naslednjih dodatnih nevarnosti: poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, snežnega plazu, udarca motornega vozila, ki ni last zavarovanca, izteka (lekaže), samovžiga (pirolize), izliva žareče mase ter potresa.
(4) Ko nastane zavarovalni primer, krije zavarovanje tudi izginitev za- varovanih stvari in stroške čiščenja, rušenja in odvoza v zvezi z nastalim zavarovalnim primerom.
(5) Zavarovanje krije samo škodo, ki je nastala na zavarovanih stvareh zaradi zavarovane nevarnosti, ne pa druge, posredne škode zaradi nastanka zavarovalnega primera (odgovornosti, izgubljene najemnine, prekinitve dela, zmanjšanja vrednosti in podobno).
(6) Zavarovanje ne krije škode zaradi jedrske reakcije, jedrske radiacije ali radioaktivne kontaminacije.
2. člen - POŽAR
(1) Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo.
(2) Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je:
1) bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene (npr. pri likanju, sušenju, praženju, peki, kuhanju, segrevanju, dimljenju ipd.) ali zaradi tega, ker je stvar padla ali jo je kdo vrgel v ognjišče (peč, štedilnik ipd.) ali nanj;
2) pregorela, se osmodila ali ožgala zaradi cigarete, žerjavice, sve- tilke, peči in podobnega.
(3) Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi.
3. člen - STRELA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči strela s toplotno in rušilno močjo, ali ki nastane zaradi udarca predmetov, ki jih je strela podrla ali vrgla na zavarovano stvar.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) na električnih strojih, aparatih in električnih vodih zaradi delo- vanja električnega toka, pregrevanja zaradi preobremenitve in atmosferskih vplivov (statičnih napetosti in indukcije zaradi atmosferskih izpraznitev in podobnih pojavov);
2) ki jo povzroči strela s prenosom električne energije po električ- nih vodih, kakor tudi ne škode na varovalkah katerekoli vrste, zaščitnih stikalih, odvodnikih prenapetosti, strelovodih in podobnih napravah, ki nastane ob njihovem delovanju.
4. člen - EKSPLOZIJA
PG-poz
10-11
(1) Eksplozija je nenadna sprostitev sile, ki nastane zaradi težnje pare in plinov po raztezanju. Pri posodah (kotlih, ceveh ipd.) se šteje za eksplozijo, če stena posode popusti v tolikšni meri, da se pritisk v posodi v trenutku izenači z zunanjim pritiskom.
(2) Zavarovanje ne krije škode zaradi:
1) miniranja, ki ga opravi zavarovanec, ali zaradi dovoljenega mini- ranja, ki ga opravijo drugi;
2) eksplozije v prostoru za notranje zgorevanje (valj motorja), do katere pride na strojih;
3) eksplozije, ki je reden pojav v proizvodnem postopku;
4) vzbuha iz peči in podobnih naprav;
5) eksplozije biološkega izvora;
6) preboja zvočnega zidu;
7) eksplozije, ki nastane v posodah pod pritiskom (kotlih, ceveh ipd.), zaradi dotrajanosti, izrabljenosti ali prevelike količine rje, kotlovca ali usedlin na posodi; krita pa je škoda zaradi eksplozije posode na drugih zavarovanih stvareh.
5. člen - VIHAR
(1) Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda.
(2) Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravil vihar.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar;
2) na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah;
3) na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana;
4) na razprostrtih plastičnih folijah;
5) na platnenih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;
6) na šotorih in šotorskih skladiščih z opremo in zalogami, razen če je posebej dogovorjeno.
6. člen - TOČA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar toča z udarcem poškoduje zavarovano stvar, tako da jo razbije, prebije, odkruši, ali pa zavarovana stvar zaradi udarca poči ali spremeni obliko. Krita je tudi škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravila toča.
(2) Zavarovanje ne krije škode:
1) na razprostrtih plastičnih folijah ter na slabo vzdrževanih in dotrajanih zgradbah;
2) na platnenih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi;
3) na šotorih in šotorskih skladiščih z opremo in zalogami, razen če je posebej dogovorjeno.
7. člen - UDAREC ZAVAROVANČEVEGA MOTORNEGA VOZILA
Zavarovanje krije samo škodo, ki nastane na zavarovanih zgradbah zaradi udarca zavarovančevega motornega vozila ali zavarovančevega pre- mičnega delovnega stroja.
PG-poz/10-11
8. člen - PADEC LETALA
(1) Zavarovanje krije škodo, ki nastane, kadar letalo katerekoli vrste (motorno ali jadralno, helikopter, raketa, balon ipd.) pade na zavaro- vano stvar ali udari vanjo.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če je zavarovano stvar uničilo ali poškodovalo letalo, njegovi deli ali predmeti iz njega.
9. člen - MANIFESTACIJA IN DEMONSTRACIJA
(1) Manifestacija oziroma demonstracija je organizirano ali spontano javno izražanje razpoloženja skupine ljudi. Krite so samo tiste škode, ki so nastale zaradi manifestacij oziroma demonstracij, dovoljenih od pristojnih državnih organov.
(2) Šteje se, da je nastal zavarovalni primer, če so manifestanti oziroma demonstranti uničili ali poškodovali zavarovane stvari (razbijanje, rušenje, demoliranje, požiganje ipd.).
10. člen - POPLAVA
(1) Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer.
(2) Poplava je tudi poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
(3) Za poplavo se šteje tudi talna voda, če je nastala zaradi poplavljenja zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.
(4) Na vodogradbenih objektih krije zavarovanje tudi škodo, ki jo povzroči visoka voda. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov.
(5) Zavarovanje krije le škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla.
(6) Zavarovanje ne krije škode, ki nastane:
1) zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov;
2) zaradi hišne gobe;
3) zaradi posedanja tal kot posledice poplave;
4) v nadkopih, podkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah;
5) na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostoru med strugo in nasipom (inundacijsko območje);
6) na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.).
11. člen - IZLIV VODE
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi:
1) izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve napra- ve za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav;
2) izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje.
(2) V smislu (1) odstavka tega člena krije zavarovanje tudi škodo zaradi izliva vode iz sprinklerske gasilne naprave.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) zaradi izliva vode iz odprtih pip;
2) zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije;
3) zaradi hišne gobe;
4) zaradi izgube vode;
5) na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.);
6) zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, ipd.;
7) zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če do izliva pride iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjosti zgradbe;
8) zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi;
9) na samih vodovodnih in odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.
12. člen - ZEMELJSKI PLAZ
(1) Zemeljski plaz je drsenje zemeljske površine na nagnjenem zemlji- šču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na zgradbah.
(2) Za zemeljski plaz se šteje tudi utrganje zemljišča ali tal kot geološko odstopanje in kotaljenje trdnih kosov zemlje ali tal; vendar v tem primeru krije zavarovanje samo škodo, ki nastane na zavarovani stvari zaradi udarca trdnega kosa zemlje ali tal, ki se je utrgal in jo pri tem uničil ali poškodoval.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) če je zemljišče, kjer je zgradba, ob sklenitvi zavarovanja v geološkem smislu že začelo drseti;
2) zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo (npr. zaradi useka, odkopa ipd.);
3) zaradi zemeljskega usada ali posedanja;
4) zaradi počasnega geološkega drsenja tal, ki se kaže v manjših razpokah na zgradbah.
(4) Zavarovanje ne krije stroškov za saniranje tal.
13. člen - SNEŽNI PLAZ
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi drsenja snežnih gmot s planinskih pobočij.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo, ki nastane zaradi zračnega pritiska, ki ga je povzročil snežni plaz.
14. člen - UDAREC MOTORNEGA VOZILA, KI NI LAST ZAVAROVANCA
Zavarovanje krije škodo, ki nastane na zavarovanih zgradbah zaradi udarca motornega vozila ali premičnega delovnega stroja, ki ni last zavarovanca.
15. člen - IZTEK (LEKAŽA)
(1) Iztek je izguba tekočine ali plina iz nepremičnih posod (cistern, zbiralnikov, ležakov ipd.) in cevovodov zaradi počenja posode oziroma cevi ali okvare naprav za izpuščanje ali polnjenje tekočine ali plina. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovani tekočini ali plinu, razen če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje ne krije izgube zavarovane tekočine ali plina, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja ali dotrajanosti posode ali naprave za izpuščanje ali če je tekočina iztekla, plin pa ušel zaradi slabe tesnitve.
16. člen - IZLIV ŽAREČE MASE
(1) Zavarovanje krije škodo, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči izlita žareča masa, čeprav ne nastane požar. Škoda na napravi za taljenje in odvod mase je krita le, če jo povzroči žareča tekoča masa od zunaj.
(2) Zavarovanje krije tudi škodo na razliti masi sami.
17. člen - SAMOVŽIG (PIROLIZA)
(1) Samovžig je proces, med katerim se snovi pod vplivom znotraj nastalih visokih temperatur razkrajajo ali prehajajo v pepel brez prisotnosti ognja ali delovanja toplote od zunaj.
(2) Zavarovanje ne krije škode na zalogah snovi, ki niso uskladiščene in oskrbovane po veljavnih predpisih.
18. člen - PREDMET ZAVAROVANJA
(1) Predmet zavarovanja so lahko vse stvari, razen tistih, ki so po teh pogojih izključene iz zavarovanja.
(2) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni pogodbi in pripadajo zavarovancu ali osebam, ki živijo z njim v družinski skup- nosti. Pri:
1) zgradbah so zavarovani vsi njihovi deli, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema (dvigala, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji in drugo).
Če je zavarovana zgradba v gradnji, je zavarovan tudi gradbeni material na gradbišču, namenjen za vgraditev v to zgradbo;
PG-poz/10-11
2) premičninah velja, če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru že ob sklenitvi pogodbe, kakor tudi one, ki so bile dodane kasneje.
(3) Če ni posebej dogovorjeno, niso zavarovane naslednje stvari:
1) stvari delavcev in stvari drugih oseb, prevzete v popravilo, predela- vo, obdelavo, hrambo, prodajo, ročno zastavo, najem, na posodo in podobno;
2) trdno grajeni jezovi in pregrade (kamen, beton, les, kovina ipd.) ter nasuti jezovi in pregrade z vodotesnim jedrom, ki so z vodne strani obloženi s trdnim gradivom;
3) železniške proge;
4) trdno zgrajene obale, pomoli, valolomi, prepusti (kamen, beton, les, kovina ipd.);
5) s trdnim gradivom obloženi nasipi;
6) mostovi;
7) ograje, oporni zidovi, ceste, poti, letališke steze, pločniki in tlakovana dvorišča;
8) žične mreže s stebri v vinogradih, hmeljiščih, sadovnjakih ipd.;
9) melioracije in regulacije;
10) podzemsko, nadzemsko in podvodno omrežje (vodovodno, odvodno, telefonsko, plinsko, električno ipd.). Omrežje, ki je sestavni del zgradbe in omrežje na območju proizvodnega obrata je zavarovano tudi, če to ni posebej dogovorjeno;
11) športni tereni, tereni otroških igrišč, odprta kopališča in drsališča;
12) platneni in plastični nadstreški, ki so samostojno stoječi ali pa so pritrjeni na zgradbe;
13) denar in vrednostni papirji, stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, biseri, redke in dragocene stvari, umetniški predmeti, načrti, skice, modeli, kalupi, dokumenti, rokopisi, zbirke, arhivski material, muzejski in razstavni predmeti, poslovne knjige ter podatki na računalniških pomnilnikih;
14) oprema rudnikov pod zemljo;
15) zaloge hlevskega gnoja;
16) traktorji, samovozni delovni stroji in prikolice kmetijskih gospo- darstev;
17) oprema in zaloge na prostem.
(4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja:
1) zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.) in morska voda v predelavi;
2) nasute obale, pomoli, valolomi in prepusti;
3) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.) razen sadnega drevja ob zgradbah;
4) kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, razen kadar so trgovska ali carinska zaloga ali kadar so dani v popravilo, vzdrževanje in hrambo. Predmet zavarovanja pa so lahko traktorji, samovozni stroji in prikolice kmetijskih gospo- darstev;
5) plovila na vodi;
6) letala vseh vrst;
7) blago med prevozom;
8) ribe in druge živali v vodi;
9) stvari, razstavljene na sejmih;
10) surova opeka na odprtem prostoru;
11) ceste in poti brez spodnjega ustroja.
19. člen - ZAVAROVALNA VREDNOST
(1) Zavarovalna vrednost se določa po cenah v kraju, kjer so zavaro- vane stvari.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, je zavarovalna vrednost za:
1) zgradbe - gradbena vrednost nove zgradbe, zmanjšana zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija);
2) zaloge blaga in materiala - nabavna cena, povečana za odvisne stroške (prevoz, uskladiščenje ipd.), vendar ne višja kot tržna cena;
3) zaloge kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih - proizvodna cena, povečana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
4) zaloge končnih izdelkov in nedokončane proizvodnje pri izdelo- valcih - proizvodna cena, povečana za odvisne stroške, vendar ne višja kot tržna cena;
5) stroje, naprave in napeljave, prevozna sredstva, sredstva zvez in inventar ter stanovanjske predmete - nabavna cena novih stvari, zmanjšana zaradi obrabe, starosti in ekonomske ter tehnične zastarelosti (amortizacija);
6) gozdove - stroški pogozditve oziroma vrednost lesa, kot je določeno v polici;
7) stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, bisere, redke in dragocene stvari, umetniške predme- te, načrte, skice, modele, kalupe, dokumente, rokopise, zbirke in poslovne knjige ter podatke na računalniških pomnilnikih - znesek, ki ga sporazumno določita sklenitelj zavarovanja in zavarovalnica; Če vrednost teh stvari v polici ni določena, se šteje, da je vsaka posamezna stvar vredna največ 10 EUR, zbirke pa največ 50 EUR;
8) denar, vrednostne papirje, arhivski material ter muzejske in razstavne predmete - znesek, ki ga sporazumno določita sklenitelj zavarovanja in zavarovalnica.
20. člen - ZAVAROVALNI KRAJ
(1) Zavarovanje velja, dokler so zavarovane stvari v kraju, ki je naveden v polici, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Zavarovanje velja tudi v drugih krajih na območju Republike Slovenije, kadar:
1) se vse zavarovane stvari premestijo iz kraja, navedenega v polici, v drug kraj;
2) so stvari, zavarovane na podlagi knjigovodskih vrednosti, dane v najem ali na posodo, kakor tudi v kraju obdelave, predelave ali popravila.
Premičnine kmetijskih gospodarstev, ki so zavarovane z eno polico (pavšalno zavarovanje), so zavarovane kjerkoli na posestvu zavarovanca, na trgu, v kraju predelave, obdelave, popravila in tam, kamor so dane na posodo. Te stvari so zavarovane tudi med prevozom v te kraje in nazaj, razen med prevozom z javnimi prevoznimi sredstvi;
3) se zavarovana stvar zaradi uporabe premešča iz kraja v kraj, vendar mora biti to v polici navedeno.
21. člen - OBRAČUN ŠKODE
(1) Škoda, ki jo krije zavarovanje, se obračuna v primeru:
1) uničenja ali izginitve zavarovane stvari - po zavarovalni vred- nosti stvari ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera;
2) poškodbe zavarovane stvari - po stroških popravila in materiala, kolikor bi znašali ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera, zmanjšanih za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija), ter za vrednost ostankov. V škodo se ne računajo stroški, ki so nastali ob popravilu zaradi izboljšave, izpopolnitve ali drugih sprememb na zavarovani stvari.
(2) Šteje se, da je stvar uničena in se zato škoda obračuna po 1) točki prejšnjega odstavka, če bi stroški popravila dosegli vrednost stvari, zmanjšano za vrednost ostankov.
(3) Ostanki uničenih ali poškodovanih stvari ostanejo zavarovancu in se obračunajo po tržni ceni ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera ter po stanju, v kakršnem so bili takoj po zavarovalnem primeru.
22. člen - STROŠKI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) K škodi se prištejejo tudi stroški za čiščenje, ki je potrebno zaradi poškodbe ali uničenja zavarovanih stvari, vendar največ 3 % od zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno. Med te stroške spadajo nujni izdatki za čiščenje kraja škode, za rušenje poškodo- vanih in neuporabnih delov, kakor tudi izdatki za odvoz ogorin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.
(2) Zavarovanje ne krije stroškov za odstranitev ali zmanjšanje nevarnosti in tudi ne stroškov za posredovanje gasilskih in drugih organizacij, ki morajo po namenu svojega poslovanja ob zavarovalnem primeru nuditi brezplačno pomoč.
23. člen - ZAVAROVALNA VSOTA
(1) Če ni drugače dogovorjeno, jamči zavarovalnica le do višine dogo- vorjene zavarovalne vsote.
(2) Sklenitelj zavarovanja ali zavarovalnica lahko zahtevata, da se za naslednja zavarovalna leta znižata zavarovalna vsota in premija, če zavarovalna vsota precej presega zavarovalno vrednost.
(3) Če je zavarovalna pogodba sklenjena brez zavarovalne vsote ali na neomejeno vrednost, velja, da je zavarovanje sklenjeno na dejansko vrednost.
PG-poz/10-11
24. člen - XXXXXXX XXXXXXXXXXXXX (ZAVAROVALNINA)
(1) Če je zavarovalna vsota enaka zavarovalni vrednosti ali višja od nje, zavarovalnica ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera plača obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do višine zava- rovalne vrednosti.
(2) Če je zavarovalna vsota ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera nižja od zavarovalne vrednosti (podzavarovanje), plača zavarovalnica obračunano škodo le v razmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo, vendar največ do višine zavarovalne vsote.
(3) V primeru, ko je sklenjeno zavarovanje na prvi riziko, plača zava- rovalnica obračunano škodo v polnem znesku, vendar največ do dogovorjene zavarovalne vsote. Določila o podzavarovanju iz odstavka (2) tega člena se v tem primeru ne uporabljajo.
(4) Če je dogovorjeno, da zavarovanje krije tudi stroške za čiščenje in rušenje nad 3 % od zavarovalne vsote, mora zavarovalnica plačati vse te stroške do dogovorjenega zneska v celoti, pa čeprav zavaro- valnina presega zavarovalno vsoto.
(5) Če je v zavarovalni pogodbi dogovorjeno, da zavarovanec sam nosi del škode (soudeležba), se pri izračunu zavarovalnine upošteva tudi dogovorjena soudeležba zavarovanca. Pri izlivu vode znaša soudeležba zavarovanca po zavarovalnem primeru 100 EUR za škodo na zgradbi, 100 EUR za škodo na opremi in 100 EUR za škodo na zalogah, (če ni drugače dogovorjeno).
(6) Nujne stroške za ukrepe, ki naj bi odvrnili in zmanjšali škodo, in ki so po nastanku zavarovalnega primera storjeni po nalogu zavarovalnice, mora ta povrniti v celoti, ne glede na zavarovalno vsoto.
(7) Ob zaključku likvidacije zavarovalnega primera se izplača zavaro- valnina, zmanjšana za morebitno že izplačano akontacijo, revalori- zirano za stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji od izplačila akontacije do zaključka likvidacije zavaro- valnega primera.
25. člen - NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pri sklenitvi zavarovalne pogodbe mora zavarovalec zavarovalnici prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (teže rizika) in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, se štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika, kakor tudi določitev največje verjetne škode.
26. člen - SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve ali pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremem- be zavarovalnih pogojev ali premijskega cenika.
27. člen - ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku
24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
28. člen - PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno premijo mora zavarovalec plačati ob prejemu zavarovalne listine, naslednje premije pa prvi dan vsakega zavaro- valnega leta.
Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za
dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, zapadejo ob nastanku zavarovalnega primera v plačilo vsi premijski obroki tekočega zavarovalnega leta.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obročna premija ni plačana do dneva zapadlosti, se lahko obračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti, velja za čas plačila dan, ko je bil premijski znesek pravilno izročen pošti. Če pa je premija plačana z virmanom, velja za čas plačila dan, ko pride nalog k banki zavaro- valnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi nepla- čane zapadle premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja ve- ljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavaro- valnica plačati zavarovalnino.
29. člen - POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača zavarovalnino, preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti, plačati zavarovalnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
30. člen - POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnici pripada premija za tekoče zavarovalno leto v celoti, če je zavarovana stvar uničena zaradi zavarovane nevarnosti.
(2) Zavarovalnica vrne del premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana stvar uničena zaradi nezavarovane nevarnosti.
(3) Če je zavarovana stvar uničena pred začetkom jamstva, vrne zavaro- valnica vso plačano premijo.
(4) V drugih primerih prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, pripada zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja njeno jamstvo, če ni drugače dogovorjeno.
31. člen - ZAVAROVALNI PRIMER
Pri zavarovanju stvari se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko so zaradi ene izmed zavarovanih nevarnosti začele nastajati poškodbe na zavarovani stvari.
32. člen - ZAVAROVANČEVE DOLŽNOSTI PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora prijaviti zavarovalnici nastanek zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj zve.
(2) Zavarovanec mora o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi požara ali eksplozije, takoj obvestiti pristojni organ za notranje zadeve (policijo) ter navesti, katere stvari so bile uničene ali poškodovane.
(3) Zavarovanec mora dati zavarovalnici vse podatke in druge dokaze, ki so potrebni za ugotavljanje vzroka, obsega in višine škode.
PG-poz/10-11
33. člen - IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva
ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
(5) Zoper poravnalno ponudbo zavarovalnice ali odklonitev zahtevka je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, ki je zahtevek obravnavala.
(6) Zavarovalnica obravnava tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale. Pritožba se vloži pri tisti organizacijski enoti zavarovalnice, pri kateri naj bi kršitev nastala.
34. člen - ZAVAROVANJE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Po zavarovalnem primeru, pri katerem so bile zavarovane stvari poškodovane, se zavarovalno razmerje nadaljuje brez spremembe.
(2) Za stvari, ki po zavarovalni pogodbi veljajo za uničene, zavarovanje po zavarovalnem primeru preneha.
35. člen - SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA CENIKA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca na primeren način (individualno obvestilo, objava v javnih občilih ali na spletni strani in podobno).
(2) Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved.
36. člen - SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega osebnega imena ali bivališča oziroma svoje firme ali sedeža v petnajstih dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil svoje osebno ime ali bivališče, oziroma svojo firmo ali sedež, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega stanovanja ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
37. člen - NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne z izjemo obvestila zavarovalnice po 35. členu teh pogojev.
(2) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(3) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
38. člen - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, osebne podatke iz zavarovalne pogodbe obdeluje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana podjetja ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj ter da se ti podatki uporabljajo v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo navedena podjetja. Pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje so podjetja, ki so z zavarovalnico sklenila pogodbo o zavarovalnem zastopanju oziroma posredovanju in pogodbo o obdelavi osebnih podatkov.
(2) Zavarovalec dovoljuje, da v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zavarovalnica obdeluje osebne podatke iz prejšnjega odstavka, razen občutljivih osebnih podatkov, tudi za namen neposrednega trženja zase in za povezane družbe, ki se ukvarjajo z zavarovalniško dejavnostjo in so navedene na seznamu dostopnem na: xxx0.xxx-xxxxxxx.xx/xxxxxxxxxxxxxx/xxxxx.xxx?xxx00. Zavarovalec lahko dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja kadarkoli prekliče s pisno zahtevo poslano na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana.
39. člen - UPORABA ZAKONA
Za razmerje med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika.
40. člen - PRISTOJNOST V PRIMERU SPORA
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po kraju sklenitve zavarovalne pogodbe, ali po posebnem dogovoru Xxxxxxxxx pri Zavarovalnici Xxxxxxx, d.d., ali pa po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana. Ti splošni pogoji z oznako PG-poz/10-11 se uporabljajo od 15. novembra 2010.