JAVNI POZIV ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV IN PRIPOMB NA AKTE S PODROČJA PLANINSKEGA GOSPODARSTVA
JAVNI POZIV ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV IN PRIPOMB NA AKTE S PODROČJA PLANINSKEGA GOSPODARSTVA
Na podlagi izvedenih obiskov planinskih koč in skladno s sklepom Gospodarske komisije PZS št. 15/25-10 predsedstvo objavlja javni poziv PD za posredovanje predlogov in pripomb na naslednje veljavne pravne akte s področja planinskega gospodarstva:
● Pravilnik o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč (sprejel UO PZS 13. 12. 1997),
● Kriteriji za razvrstitev planinskih postojank v kategorije (sprejela GK PZS),
● Najvišje cene nočitev v planinskih kočah (sprejel UO PZS 8. 3. in 31. 5. 2012),
● Najvišje cene določene prehrane in napitkov v planinskih kočah (sprejel UO PZS 8. 3. in 31. 5. 2012),
● Hišni red za planinske koče (sprejela GK PZS).
Javni poziv traja do 31. januarja 2013, del razprave o zgoraj navedenih pravnih aktih pa bo opravljen tudi na 2. konferenci planinskega gospodarstva 26. 1. 2013.
Planinska društva in zainteresirano planinsko javnost prosimo, da svoja stališča in pripombe posredujte do 31. januarja 2013 na e-naslov xxxx@xxx.xx ali na naslov:
Planinska zveza Slovenije
Javni poziv – planinsko gospodarstvo p. p. 214
1001 Ljubljana
Prejete odzive bo preučila Gospodarska komisija PZS in po potrebi pripravila predloge dopolnitev in sprememb pravnih aktov s področja planinskega gospodarstva.
Xxxx Xxxxxxx, Xxxxx Xxxxxxxx,
načelnik Gospodarske komisije PZS predsednik PZS
P R A V I L N I K
o upravljanju, poslovanju in xxxxxx xxxxxxxxxx koč
OBRAZLOŽITEV
Osnovo za objavo tega pravilnika daje Zakon o gostinstvu objavljen v UL RS, številka 4/06 ter Pravilnik o minimal¬nih tehničnih po- gojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, objavljen v uradnem listu RS 88/2000 dne 29.09.2000 stran 100956 členi: 4, zlasti pa 43. člen, ki natančno opredeljuje kaj mora ponujati planinska koča.
Zakon o gostinski dejavnosti je planinske koče uvrstil med gostinske obrate in sicer v dve katego¬riji:
- tiste, ki so preko celega leta dostopne z avtomobilom ali osebno žičnico (te se uvrščajo med gostinske obrate).
in
- v ostale planinske koče, ki takega dostopa nimajo zagotovljenega (te niso gostinski obrati).
Namen tega pravilnika je zagotoviti vsaj približno enak standard uslug v planinskih kočah, osnovne higienske pogoje, zagotoviti mini- malne naravovarstvene ukrepe in končno zagotoviti investicijsko disciplino pri novogradnjah in večjih adaptacijah zaradi varnosti in ekonomičnosti vlaganja skromnih sredstev, razpoložljivih v ta namen.
Pravilnik je sestavljen kot obvezni predpis, vendar je njegov namen tudi nuditi strokovno pomoč planinskim društvom pri upravljanju in vzdrževanju planinskih postojank.
Planinska zveza Slovenije Gospodarska komisija
62
PRAVILNIK O UPRAVLJANJU, POSLOVANJU IN OPREMI PLANINSKIH KOČ
Na podlagi 1. alineje 47. člena Statuta PZS je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na 17. seji dne 13.12.1997 sprejel naslednji (*)
P R A V I L N I K
o upravljanju, poslovanju in xxxxxx xxxxxxxxxx koč
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja način poslovanja in upravljanja planinskih koč, vrsto in obseg storitev, usposobljenost zaposlenih ter minimalne tehnične, higienske in okoljevarstvene pogoje poslovanja, ki so potrebni za pridobitev naziva »planinska koča«.
Planinske koče so: domovi, koče, zavetišča in bivaki.
Osnovni namen planinskih koč je predvsem zagotavljanje zavetja obiskovalcem gora, nudenje obvestil o planinskih poteh in pomoč pri nezgodah. Planinske koče nudijo obiskovalcem tudi osnovno prehrano in prenočišče.
Planinske koče upravljajo planinska društva, v lastni režiji xxx na podlagi najemne, zakupne ali franšizing pogodbe, lahko pa tudi druge pravne ali fizične osebe (v nadaljevanju: upravljalec koče). Če ne upravlja planinske koče upravljalec koče, je pogoj za pridobitev naziva
»planinska koča« sklenitev pogodbe upravljalca koče s Planinsko zvezo Slovenije, da se bo ravnal po določbah tega pravilnika. Določbe tega pravilnika veljajo za vse planinske koče ne glede na to, kdo je njihov lastnik ali upravljalec.
2. člen
Naziv »Planinska koča« podeljuje in odvzema Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na predlog svoje Gospodarske komisije (v na- daljevanju: GK PZS). O teh svojih odločitvah obvešča javnost.
II. UPRAVLJANJE
3. člen
Planinske koče so oskrbovane ali neoskrbovane - zavetišča in bivaki. Oskrbovane planinske koče obratujejo:
- vse leto,
- v sezoni,
- občasno,
- v določenih dnevih.
Upravljalec koče določi način obratovanja planinske koče. Planinske koče so po sklepu Upravnega odbora PZS razvrščene v tri katego- rije. Kategorizacijo koč opravlja GK PZS.
Upravljalec planinske koče mora Planinsko zvezo Slovenije sproti obveščati o obratovanju planinske koče in se objavljenega režima obratovanja dosledno držati. PZS je dolžan obveščati o vseh spremembah v obratovanju koče. Vsako spremembo je dolžan PZS sporočiti najmanj 7 dni prej.
Neoskrbovane planinske koče (zavetišča in bivaki) so namen¬jeni vsem obiskovalcem gora.
Planinske koče I. in II kategorije, ki so oskrbovane sezonsko, morajo imeti v času, ko ne poslujejo, zagotovljeno zavetišče - zimsko sobo, če ni v bližini (najmanj 2 uri hoje) nobene druge možnosti prenočevanja. Tako zavetišče mora biti odklenjeno oz. mora biti ključ dostopen vsakemu obiskovalcu. V sobi mora biti izobešeno navodilo za upora¬bo in vzdrževanje reda in čistoče. Za uporabo zimske sobe obiskovalci plačujejo odškodnino.
4. člen
Planinska koča se lahko da v zakup ali v najem. O taki oddaji se sklene posebna pogodba, ki jo v osnutku pregleda GK PZS, ki mora dati morebitne pripombe nanjo v roku 14. dni. Pogodbo ob sklenitvi poleg najemnika in najemodajalca sopodpiše tudi PZS.
Z osebjem, ki je zaposleno v planinski koči, se sklene pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu. Take pogodbe v osnutku pripravi PZS. V vseh naštetih oblikah upravljanja planinskih koč mora biti zagotovljeno dosledno spoštovanje tega pravilnika, in vodenje zakonsko predpisanih evidenc o prijavi gostov, v skladu z navodili Ministrstva za notranje zadeve za planinske koče.
5. člen
Za upravljanje planinske koče sta odgovorna oskrbnik koče in gospodar upravljalca, ki ga za vsako postojanko posebej imenuje upra- vljalec koče.
Gospodar planinske koče skrbi za izva¬janje tega pravilnika, nadzira poslovanje v planinski koči in skrbi za vodenje evidenc ter občasno sestavo obračunov in inven¬tur.
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 63
6. člen
Vsaka planinska koča mora imeti oskrbnika in ustrezno število usposobljenih delavcev.
Oskrbnik in delavci, zaposleni v planinski koči, morajo iz¬polnjevati osnovne sanitarno-higienske pogoje preden nastopijo delo. Upra- vljalec koče lahko predpiše za oskrbnika in zaposlene še posebne pogoje in znanja ter obenem izvaja njihovo izobraževanje.
Osnovno izobraževanje osebja v kočah o nudenju pomoči ob nesrečah, obveščanju in varovanju okolja, zagotovi PZS.
7. člen
Oskrbnik in delavci planinske koče morajo poznati njeno okolico in biti seznanjeni z razmerami tako, da lahko dajejo obiskovalcem zanesljive informacije, pojasnila in opozorila o stanju poti, turah, razdal¬jah, vremenskih razmerah in drugih nevarnostih. Oskrbnik in delavci morajo obveščati GRS o nesrečah in drugih pojavih, pomemb¬nih za zagotavljanje varnosti, po potrebi in po svojih sposob- nostih pa morajo nuditi tudi pomoč pri reševanju. Najmanj en delavec v planinski koči mora biti usposobljen za nudenje prve pomoči.
8. člen
Oskrbnik v planinski koči, najemnik ali zakupnik je dolžan voditi postojanko kot dober gospodar in je materialno in moralno odgovoren za vsa prevzeta sredstva v koči.
Oskrbnik skrbi in varuje sredstva GRS, v kolikor so nameščena v planinski koči.
9. člen
Oskrbnik in delavci v planinski koči morajo biti seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi iz pogodbe o delu. Seznanjeni morajo biti s predpisi o varstvu pri delu, o požarnem varstvu, zlasti pa o načinu uporabe gasilnih aparatov, o ravnanju in hrambi plina ter drugih virov energije, o uporabi radijskih postaj in sredstev za obveščanje, ki se nahajajo v planinski koči
III. P O S L O V A N J E
A. Storitve v planinskih kočah
10. člen
Planinske koče nudijo svoje storitve vsem obiskovalcem, ne glede na članstvo v planinski organizaciji.
11. člen
Ležišča v koči se oddajajo po vrstnem redu prijav. Prednost pri prenočevanju imajo poškodovani ali oslabeli obiskovalci, gorski reševalci in markacisti kadar so v akciji, šolska mladina in organizirani izleti društev .
Na osnovi rezervacij se v planinski koči ne more oddati v naprej več kot 2/3 prenočitvenih zmogljivosti
12. člen
Kadar so v planinski koči oddana vsa ležišča, lahko oskrbnik odpove nadaljnje prenočevanje tistim obiskovalcem, ki so tu prenočevali že več kot tri noči, vendar mora tako odpoved javiti najkasneje do 12. ure.
Med zimskimi in šolskimi počitnicami imajo v delovnih dneh organizirani izleti mladinskih odsekov in šolske mladine prednost pri rezervaciji ležišč.
Oskrbnik je dolžan sprejeti pod streho vsakega obiskovalca, tudi če nima na razpolago prostih ležišč in mu omogočiti zasilno prenočevanje. Oskrbnik koče mora odpreti vrata obiskovalcem tudi v nočnem času, razen v primeru, ko ugotovi, da to določilo kdo od obiskovalcev zlorablja.
13. člen
Planinska koča mora imeti v času obratovanja na razpolago nekaj enostavnih toplih jedi (enolončnice ipd.), čaj, brezalkoholne pijače in druge napitke.
14. člen
Za točenje alkoholnih pijač se uporabljajo splošni predpisi. Posebej pa veljajo naslednja določila:
- mladini do 18 let in vinjenim obiskovalcem se ne toči alko¬holnih pijač,
- žganih pijač se ne toči pred 10. uro dopoldan
- alkoholnih pijač se ne toči po 22 uri,
- alkoholnih pijač se ne toči oslabelim ali osebam, ki kažejo motnje v vedenju.
B Cene v planinskih kočah
15. člen
Cene za obvezni izbor jedi (enolončnica, čaj) določajo društva v okviru Planinske zveze Slovenije, ki pripravi izhodišče za obli¬kovanje teh cen in organizira vsakoletno usklajevanje med društvi. Enak način določanja cen velja za cene prenočišč. Pri določanju cen osnovnih storitev se upošteva kategorizacija planinskih koč, ki je priloga tega pravilnika.
Cene za vse osnovne storitve, ki so določene po prejšnjem odstav¬ku se štejejo kot maksimalne, in vsebujejo vse storitve, DDV in druge prispevke.
Pri določanju izhodišč za oblikovanje cen osnovnih storitev mora PZS upoštevati poleg režijskih stroškov tudi minimalno amortiza¬cijo.
64
PRAVILNIK O UPRAVLJANJU, POSLOVANJU IN OPREMI PLANINSKIH KOČ
16. člen
Polno ceno (100 % ) plačajo vsi, ki niso člani PZS ali planinske organizacije s katero ima PZS sklenjen dogovor o reciprociteti.
50% popust na polno ceno imajo člani PZS, slovenskih PD v tujini in zamejskih PD, člani PSH in planinskih organizacij s katerimi ima PZS sklenjen dogovor o reciprociteti. Enak popust velja tudi za pripadnike SV, ko opravljajo službene dolžnosti.
60 % popust, ki velja le na skupnih ležiščih, imajo
● mladi člani (P+O) kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti
● alpinisti,
● vsi registrirani vodniki PZS, mentorji planinskih skupin, vsi registrirani člani Gorske reševalne službe Slovenije, Gorske straže in markacisti
Do brezplačnega prenočišča so upravičeni:
- gorski reševalci in markacisti na akciji.
Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (lastne rjuhe) velja dodaten popust v fiksnem znesku 1,6 EUR na ceno prenočišča za planince. Pri prijavi se morajo izkazati z lastno posteljnino, sicer plačajo normalno ceno prenočišča. Društva - oskrbniki imajo tudi pravico do občasnih kontrol ležišč. Zlorabe se kaznujejo s plačilom 3 kratne polne cene ležišča.
Pravico do popusta imajo samo tisti obiskovalci, ki se izkažejo z veljavno planinsko izkaznico. Planinci, ki imajo pravico do popustov, se morajo izkazati s planinsko izkaznico.
Izkaznica je veljavna, če je plačana članarina za leto v katerem se popust uveljavlja. Veljavnost izkaznice traja do 31. januarja naslednjega leta.
17. člen
Člani GRS in markacisti imajo v planinskih kočah brezplačno prenočevanje v vseh kategorijah ležišč, ko so na akciji.
18. člen
Obiskovalci, ki niso člani planinskih društev plačajo za prenočevanje polno ceno prenočišča. Pri prenočevanju v planinski koči se mo- rajo izkazati z veljavnim dokumentom.
19. člen
Prenočevanje v dnevnih prostorih planinske koče je brezplačno. V primeru uporabe odeje ali drugih pomožnih ležišč pa se plača po- lovična cena, ki velja za skupna ležišča.
Ležišča v sobah in skupnih spalnicah se lahko oddajajo tudi brez posteljnine za planince, ki uporabljajo lastno posteljnino. Obiskovalci planinskih postojank, ki uporablja¬jo lastno (s seboj prinešeno) posteljnino imajo dodatni najmanj 25 % popust na ceno prenočevanja, določeno na podlagi tega pravilnika.
Prostori v planinski koči morajo biti urejeni tako, da dajejo vtis primerne domačnosti. V dnevnih prostorih morajo biti na vidnem mestu izobešeni ceniki za storitve.
V dnevnih prostorih ali pri vhodu v spalni del planinske koče mora biti izobešen hišni red koče, ki je priloga k temu pravilniku .
IV. OPREMLJENOST IN TEHNIČNI PREDPISI
20. člen
Planinske koče se po dostopnosti delijo:
- v planinske koče, ki so preko celega leta dostopne z osebnimi avtomobili po javno oskrbovani cesti ali z osebno žičnico in
- v planinske koče, ki so dostopne le peš in nimajo dovoznih poti ali pa so take poti vzdrževane in prevozne le v določenem letnem času oz. dos¬topne le s terenskimi vozili
21. člen
Za planinske koče, ki so preko celega leta dostopne z osebnimi vozili po javno oskrbovani cesti ali z osebno žičnico veljajo določila 43. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Uradni list štev. 23/96) in smiselno vsi splošni pogoji za ureditev in opremo določeni v tem pravilniku (v nadaljevanju: Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih).
Pri novogradnjah in adaptacijah planinskih koč obvezno sodeluje GK PZS (gradbena podkomisija), ki pregleda vsak izvedbeni projekt. Pripombe, ki so nujne za izvedbo določb tega pravilnika o poslovanju planinskih koč so za investitorja obvezujoče.
22. člen
Poleg teh določb o tehničnih pogojih pa se lahko pri planinskih kočah, ki so dostopne z avtomobilom in ki so na izhodiščnih položajih za ture v srednje ali visokogorje, upoštevajo še določila o prenočevanju v skupnih spalnicah in skupnih ležiščih.
Za take planinske koče so dovoljena odstopanja:
● glede števila parkirnih prostorov, če bi izvajanje takega določila pomenilo večje posege v prostor (8. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih),
● glede prostora za sprejem gostov (15. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih) in
● določila o sobi za nastanitev (16. člen Pravilnika o mini¬malnih tehničnih pogojih).
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 65
23. člen
Za planinske koče, ki niso dostopne preko celega leta z osebnimi avtomobili, se pri novogradnjah in večjih adaptacijah smiselno upo- rabljajo določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na opremljenost kuhinje, sanitarij in shrambe za živila.
Za planinske koče, ki so že zgrajene in v obratovanju ob sprejemu tega pravilnika, pa se ta določila uporabljajo v okviru danih tehničnih možnosti.
Bivaki in zimske sobe imajo praviloma en prostor z ležišči v katerem je lahko posebej zavarovano mesto za kurjenje in gretje hrane.
24. člen
Vsaka planinska koča mora imeti vpisno knjigo zaradi lažjega iskan¬ja pogrešanih ali ponesrečenih planincev in zaradi statističnega spremljanja obiskov v kočah. Vpisna knjiga mora biti na vidnem mestu z opozorilom, da se je vsak obiskovalec dolžan vpisati v knjigo. Upravljalec planinske koče lahko določi tudi, da je poleg vpisne knjige še knjiga vtisov in pripomb.
Za namestitev knjige in vpis obiskovalcev poskrbi oskrbnik koče.
25. člen
Planinske koče imajo nad vhodom enotne napisne table, ki vsebujejo:
● naziv in znak Planinske zveze Slovenije
● označbo upravljalca planinske koče
● ime koče in nadmorsko višino
● kategorijo koče
Če je koča oddana v najem mora biti na njej še tabla z imenom najemnika.
Planinske koče, ki so obenem obveščevalne točke GRS imajo poleg table PZS še dopolnilno tablo z znakom GRS in napisom »Obve- ščevalna točka«.
Za enotne napisne table skrbi Planinska zveza Slovenije po naročilu tistega, ki oskrbuje planinsko kočo.
Na pročeljih planinskih koč ni dovoljeno imeti reklamnih in napisov. Dovoljeni pa so napisi za smeri poti in označbe vrhov.
Vsaka planinska koča mora imeti žig z nazivom koče in nadmor¬sko višino. Koče ob transverzalah morajo imeti tudi trans¬verzalne žige, ki jih hrani oskrbnik in jih izdaja na posebno zahtevo obiskovalcev.
26. člen
Vsaka planinska koča mora imeti osnovno opremo prve pomoči in potrebni sanitetni material z zdravili.
Vse planinske koče, ki so oskrbovane preko celega leta ali občasno, razen tistih, ki so priključene na javno telefonsko omrežje, morajo biti opremljene z napravami za povezavo s policij¬skimi postajami in gorsko reševalno službo (centri za obveščanje). Opremo za obve- ščanje in ravnanje z njo predpiše GRS.
27. člen
Hišni red planinske koče ureja uporabo posteljnine in drugega inventarja izven prostorov koče in uporabo planinskih čevljev v po- sameznih prostorih. Poleg tega pa vsebuje hišni red tudi določilo, da mora med 22. in 5. uro zjutraj v koči vladati mir. Obiskovalci, ki odhajajo ali prihajajo v postojanko izven tega časa, morajo to storiti z največjo obzirnostjo.
Hišni red vsebuje tudi določila, ki jih predpiše posamezni upravljalec, z ozirom na pogoje in opremljenost planinske koče.
28. člen
Planinske koče, ki so na nadmorski višini nad 1000 m morajo imeti tudi v letnem času možnost ogrevanja in naprave za sušenje obleke ter opreme. Taka oprema je lahko nameščena v dnevnem prostoru, če koča nima po¬sebne sušilnice.
29. člen
Planinske koče, ki niso priključene na javne vodovode, ki jih nadzirajo sanitarni organi, morajo skrbeti za redno kontrolo pitne vode in najmanj 1 x letno pridobiti analizne izvide o higi¬enski in biološki neoporečnosti pitne vode. Postojanka lahko uporablja higiensko oporečno vodo le v sanitarijah. V takem primeru mora to vidno označiti na iztokih.
30. člen
V vseh prostorih planinskih koč mora biti zagotovljeno naravno ali mehansko zračenje prostorov. Spalni prostori morajo imeti dnevno svetlobo z okni, ki se odpirajo.
31. člen
Okolica planinskih koč mora biti urejena in čista.
Planinske koče morajo imeti v primerni oddaljenosti od koče posebej urejene betonske jame za kuhinjske in druge odpadke, ki morajo biti pokrite z ustreznim pokrovom. Planinskim kočam, ki imajo možnost odpadke odvažati na javna odlagališča, odpadne jame niso potrebne. V in na planinskih kočah morajo biti vidna opozorila, da so obiskovalci dolžni odnašati svoje smeti s seboj v dolino.
32. člen
Planinske koče, ki niso priključene na električno omrežje in proizvajajo elektriko z lastnimi agregati, morajo imeti te nameščene v pri- merni oddaljenosti od koče in protihrupno zaščitene.
66
PRAVILNIK O UPRAVLJANJU, POSLOVANJU IN OPREMI PLANINSKIH KOČ
33. člen
Planinske koče, ki imajo urejena suha stranišča, za izgradn¬jo in opremo teh uporabljajo posebna tehnična in gradbena navodi¬la, ki jih izdela in dopolnjuje z najnovejšimi tehničnimi iz¬sledki GK PZS - gradbena podkomisija.
Enaka pravila veljajo za solarne ali vetrne naprave za proizvodnjo električne energije.
V. NADZORSTVO IN UKREPI
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega Pravilnika izvaja GK PZS
35. člen
GK PZS mora pri nadzoru posvetiti posebno pozornost zlasti:
● ali planinska koča posluje v skladu s svojim obratovalnim časom
● pritožbam, da se je neupravičeno odklonilo prenočišče obiskovalcem in se ni upoštevalo določb o popustih
● ali so bili neupravičeno opuščeni varnostni in varstveni ukrepi
● ali so bile prekršene druge določbe tega pravilnika v škodo obiskovalcev
Za hujše kršitve tega pravilnika štejejo:
● neupoštevanje objavljenega obratovalnega časa,
● kršitev objavljenih cen in popustov,
● opustitev varstvenih in predpisanih izjemnih ukrepov,
● zanemarjanje nujnih vzdrževalnih del, ki imajo za posledico motnje v poslovanju in nastanek večje škode na objektih in napravah,
● prekomerno onesnaževanje okolice in opustitev rednega čiščenja okolice.
36 člen
Če GK PZS ugotovi zgoraj navedene kršitve pisno opomni upravljalca koče, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku in ga pouči, da zoper opomin lahko vloži ugovor na UO PZS v roku 15 dni po prejemu pisnega opozorila.
Če je vložen ugovor, mora GK PZS preveriti navedbe v ugovoru in zbrati dokaze.
Na podlagi zbranega gradiva lahko GK če ugotovi, da je ugovor utemeljen, opozorilo prekliče, sicer pa pošlje zadevo UO PZS v odločanje.
37. člen
Če upravljalec planinske koče ne upošteva opozoril GK ali UO PZS, ter večkrat ali grobo prekrši določbe tega pravilnika, lahko GK PZS upošteva te okoliščine pri dodeljevanju sredstev, ali predlaga UO PZS odvzem statusa planinske koče.
Upravni odbor PZS obravnava obvestilo Gospodarske komisije zaradi hujših kršitev pravilnika in sprejeme naslednje disciplinske ukrepe:
● opomin,
● javni opomin, ki se objavlja v javnih obvestilih,
● denarna kazen od 50.000,00 SIT, do 200.000,00 SIT, ki se vplača v sklad za koče in pota, izbris koče iz seznama planinskih koč
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Upravljalci morajo poslovanje svojih planinskih koč uskladiti z določili tega pravilnika v enem letu po njegovem sprejemu, če to ni vezano na gradbeno tehnične preureditve.
Upravljalci morajo določila tega pravilnika in Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih ... (Ur. list 23/96) upoštevati pri nadaljnih adaptacijah in drugih gradbenih posegih na planinskih kočah.
39. člen
Ta Pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Obvestilih PZS.
40.člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati stari: »Pravilnik o poslovanju in upravljanju planinskih postojank«, »Pravilnik o upravljanju in razpolaganju z gospodarskimi skladi PZS«, in »Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za zgraditev, ureditev in opremo planinskih postojank«, sprejeti na seji Glavnega odbora PZS dne 14.10.1984.
Planinska zveza Slovenije Predsednik: Xxxxxx Xxxxx l.r.
(*) opomba: v letu 2003 je UO PZS sprejel sklep o spremembi višine popusta za prenočevanje članov PZS in držav podpisnic sporazuma o reciprociteti s 30% na 50% polne cene prenočevanja, ki velja za nečlane
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 67
Opis kriterijev za kategorizacijo planinskih postojank
A. Odločilna za razvrstitev sta prva dva kriterija (1 in 2)
1. Lokacija
Visokogorja v Sloveniji so Julijske Alpe, Karavanke ter Kamniške in Savinjske Alpe. Ta gorstva so pomembna za vse člane PZS in obstoj planinskih postojank (PP) v teh gorah zanimiv za vse. PP v sredogorju so večinoma lokalnega pomena.
2. Dostopnost
Dostopnost do PP je razvidna iz planinskih kart. Šteje se, da traja dostop do PP več kot eno uro, če je višinska razlika med izhodiščem in PP več kot 300m, oziroma vodoravna razdalja več kot 4 km. Podatke o dostopnosti pozimi posreduje PD, ki upravlja PP.
B. Kriteriji od 3 do 8 omogočajo oceno upravičenosti vlaganja sredstev v PP.
3. Oprema
V PP 1. kategorije vlaganja v drago in zahtevno opremo ne bodo podpirana s strani PZS. Pri PP 2. kategorije mora upravičenost naložb v opremo in priskrbeti sredstva lastnik, v PP 3. kategorije pa mora biti oprema taka, kot jo zahtevajo standardi veljavni v dolini in mora tudi zanjo poskrbeti lastnik.
4. Hrana
Priprava kakršnekoli hrane zahteva dražjo opremo v kuhinji in povzroča večje onesnaževanje vode in večjo porabo energije. Zato je gradnja zahtevnih kuhinjskih naprav v PP 1. kategorije nesmotrna in ne bo podpirana s strani PZS.
5. Možnost bivanja
V PP 1. kategorije bo PZS podpirala, da bo poskrbljeno le za take sanitarne pogoje za obiskovalce, da bo omogočeno eno do dvodnevno bivanje. Tudi tu narekuje tako odločitev varstvo okolja. Za večdnevno bivanje so potrebne večje količine vode in več energije, kot za več eno ali dvodnevnih obiskov.
6. Oskrbovanost
Pomembno za člane PZS je, da so PP ne voljo čim dalj časa. Ker podaljšanje oskrbovanja v čas manjšega obiska draži upravljanje, se priporoča, da je v PP možen dostop tudi takrat, ko PP ni oskrbovana. Tak način obratovanja zahteva določene preureditve obstoječih PP, za kar so potrebna dodatna sredstva. Mišljeno je, da upravljalec PP da ključe skupini obiskovalcev PZS, ki želi obiskati PP, ali pa ji priskrbi spremstvo. Tu je mišljeno zlasti odpiranje postojank v pozni jeseni in zgodaj spomladi. Ta kriterij zagotavlja najmanjši obseg oskrbovanosti.
7. Prenočišča
PZS bo v PP 1. kategorije zlasti podpirala urejanje skupnih ležišč, v PP 2. kategorije pa zagotavlja, da bo delež skupnih ležišč primeren glede na vlogo določene PP. Skupna ležišča morajo biti urejena tako, da omogočajo prenočevanje velikega števila ljudi v skromnih, toda še vedno ustreznih razmerah.
8. Odprtost
Preko celega leta pozimi pa najmanj SNP, ali vsaj v času letne in zimske sezone odprte PP spodbujajo obisk gora preko celega leta. PP, ki bodo odprte dalj časa, bodo imele več možnosti za podporo s strani PZS. Ta kriterij spodbuja urejanje zimskih sob pri vseh postojankah.
Gospodarska komisija UO PZS
68
NAJVIŠJE CENE PRENOČEVANJA, DOLOČENIH JEDI IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE V LETU
Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah I. in II. kategorije v letu
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 9. seji, 8. marca 2012, sprejel najvišje cene nočitev, določene prehrane in napitkov v planinskih kočah I. in II. kategorije; ter na svoji 10. seji, 31. maja 2012, popravek o višini cen čaja v planinskih kočah I. in II. kategorije. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače, prav tako cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50-odstotni popust pri prenočevanju članov (domačih in tujih) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto.
NAJVIŠJE CENE NOČITEV V PLANINSKIH KOČAH
NOČNINE (najvišje cene) | Koče I. kategorije | Koče II. kategorije | ||
Člani (50 % popust) | Xxxxxxx | Xxxxx (50 % popust) | Nečlani | |
v cene ni vključena uporaba posteljnine | v cene je vključena uporaba posteljnine | |||
a) soba 1 - 4 postelje | 12 €* | 24 €* | 10 € | 20 € |
b) soba 5 in več postelj | 10 €* | 20 €* | 8 € | 16 € |
c) skupna ležišča | 8 €* | 16 €* | 6 € | 12 € |
OPOMBA: | V zimskem času se lahko navedene cene prenočevanja povečajo za prispevek največ 2,50 €/nočitev zaradi uporabe kuriva za og- revanje koče. |
* pri prenočevanju v planinskih kočah I. kategorije v ceno ni všteta posteljnina. Planinska zveza Slovenije priporoča vsem obiskoval- cem, da za prenočevanje uporabljajo svojo, s seboj prineseno posteljnino. Uporaba posteljnine pri prenočevanju je obvezna in osebje planinske koče ima pravico do izvajanja kontrole v sobah – zloraba se kaznuje s trikratnim plačilom polne cene prenočevanja.
PZS priporoča, da se spanje na koči ponuja s polpenzionom.
Pravico do članske cene prenočevanja imajo v sobah in na skupnih ležiščih:
● vsi člani PZS z veljavno planinsko izkaznico z znamkico za tekoče leto,
● člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društev v tujini,
● člani Planinske zveze Hrvaške, na osnovi bilateralnega sporazuma iz leta 1992,
● za pripadnike SV, ko opravljajo službene dolžnosti v gorah in
● člani planinskih organizacij s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti:
Avstrija | OeAV - Österreichister Alpenverein | Nizozemska | NKBV - Niederlandse Klim - en Bergsport Vereniging |
Italija | CAI - Club Apino Italiano AVS - Alpenverein Südtirol | Španija | FEDME - Federacion Espańola de Deportes de Montańa |
Nemčija | DAV - Deutscher Alpenverein | Švica | AACBa - Akademischer Alpenclub Basel AACB - Akademischer Alpenclub Bern CAAG - Club Alpin Académique Genève AACZ - Akademischer Alpenclub Zürich |
Belgija | |||
Francija | CAF - Club Alpin Français | ||
Liechtenstein | LAV - Liechtensteiner Alpenverein | ||
Luxembourg | GAL - Groupe Alpin Luxembourgeois | Velika Britanija | AC - Alpine Club |
Seznam zvez /združenj, ki imajo pravico uporabljati (nakupa) individualne znamkice za reciprociteto in so njihovi člani prav tako upravičeni do popusta pri prenočevanju: | British Mountaineering Council, American Alpine Club, Club alpin Monégasque, Dansk Bjer- gklub, Federacio Andorrana de Muntanyisme, Mountaineering Council of Ireland, Fédéra- tion française montagne-escalades in New Zealand Alpine Club. |
Dodaten 10 % popust na člansko ceno, kar velja le na SKUPNIH LEŽIŠČIH, imajo
● mladi člani P+O kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti,
● registrirani alpinisti, registrirani vodniki PZS, registrirani mentorji planinskih skupin, registrirani varuhi gorske narave, registrirani
markacisti in registrirani gorski reševalci.
Ugodnost za družine: pri prenočevanju dveh odraslih oseb ima otrok do 7. leta starosti prenočevanje brezplačno.
Do brezplačnega prenočišča so upravičeni gorski reševalci in markacisti na akciji. Planinskim društvom priporočamo, da brezplačno prenočevanje na skupnih ležiščih omogočijo tudi vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja.
Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50 % popust pri prenočevanju članov (domačih in tujih) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto.
Dodatkov k navedenim cenam (ekološke takse, takse za obnovo koče ipd.), razen turistične takse za nečlane planinske organizacije, ni dovoljeno obračunavati.
Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica.
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 69
NAJVIŠJE CENE DOLOČENE PREHRANE IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH
HRANA | Koče I. kategorije | Koče II. kategorije |
a) enolončnica brez mesa | 5,0 € | 4,0 € |
b) enolončnica z mesom | 6,5 € | 5,0 € |
c) golaž in segedin | 7,0 € | 5,5 € |
PIJAČA | Koče I. kategorije | Koče II. kategorije |
a) čaj 0,25 litra | 1,6 € ----------------------------------- oziroma 1,8 € v primer prevoza energenta/vode iz doline | 1,3 € |
b) čaj do 1,0 litra za na pot | 3,5 € | 2,5 € |
c) voda 1,5 litra | 3,5 € | 2,5 € |
d) voda 0,5 litra | 2,0 € | 1,5 € |
Vse ostale cene prehrane in pijač v planinskih kočah I. in II. kategorije se oblikujejo prosto. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače.
Obiskovalcem, ki pri mizi v notranjih prostorih planinske koče uživajo le lastno prehrano (iz nahrbtnika) in hrane ali pijače v koči ne naročijo, se lahko zaračuna strošek uporabe in čiščenja v višini 1,00 € na osebo. V ceno te storitve je vključena tudi uporaba jedilnega pribora, krožnika in skodelice. Plačila tega stroška so oproščeni otroci kategorije P+O.
Planinskim društvom priporočamo, da članom planinske organizacije s plačano članarino v tekočem letu v planinski koči I. in II. kategorije ponudijo eno toplo jed po znižani članski ceni.
Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica.
Xxxxx Xxxxxxxx, predsednik PZS
70
HIŠNI RED ZA PLANINSKE KOČE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
Hišni red za planinske koče Planinske zveze slovenije
SPLOŠNO
Xxxxx xxxxxxxxxx društev in nečlani (v nadaljevanju: obiskovalci) so enakopravni pri uporabi uslug, ki jih nudi planinska koča. Cene v koči so za vse obiskovalce enake, razen cen prenočišč.
Planinske koče so dolžne nuditi obiskovalcem bivanje v koči, prenočišče, hrano in pijačo in pomoč pri gorskih nesrečah. Obiskovalcem morajo posredovati podatke o stanju poti v okolici in informacije o bližnjih planinskih kočah. Obiskovalcem lahko nudijo tudi druge usluge, ki jih določijo PD, ki planinske koče upravljajo (žigi, razglednice...).
Obratovalni čas planinskih koč je od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer (to določilo je lahko drugačno za III. kategorijo planinskih koč).
Obnašanje v planinskih kočah
Obiskovalci se morajo med svojim bivanjem v planinskih kočah držati nasledn¬jih določil:
● Vsak obiskovalec se mora ob prihodu vpisati v vpisno knjigo in vpisati tudi cilj nameravane poti.
● V spalne prostore je obiskovalcem dovoljen vstop šele, ko so od oskrbnika prejeli nakaznico za prenočišče.
● Sušenje in čiščenje obleke, obutve in opreme, ter shranjevanje le te je dovoljeno samo v prostorih, ki so za to določeni.
● Vsi obiskovalci se morajo v planinski koči in njeni okolici vesti tako, da ne motijo drugih. Ne smejo povzročati hrupa in puščati za seboj smeti in drugih odpadkov. Vse svoje smeti, mora vsak odnesti v dolino sam.
t Od 22. do 5. ure mora biti v planinski koči popoln mir. Tisti, ki vstanejo prej, ne smejo motiti miru tistih, ki še spe.
● Vse prireditve, ki se organizirajo v koči ali zunaj nje (v bližnji okolici koče), morajo biti predhodno prijavljene in dogovorjene ter odobrene s strani planinskega društva.
● Uporaba glasbenih in igralnih avtomatov v planinskih kočah je prepovedana.
t Kajenje v prostorih planinskih koč ni dovoljeno.
● Kuhanje v spalnicah je prepovedano. Prepovedana je tudi uporaba odprtega ognja v spalnicah.
● Vstop v spalnice s smučarskimi in planinskimi čevlji ni dovoljen.
● Pri velikem obisku ni dovoljena rezervacija sedežev oz. miz v jedilnicah. Čakajočim je treba čimprej odstopiti prostor.
t Psov in drugih živali ni dovoljeno spuščati v planinske koče.
● Vsako namerno ali zaradi nepazljivosti povzročeno škodo v planinski koči je treba takoj povrniti. Za dejanja otrok so odgovorni starši ali osebe, ki otroke spremljajo.
● V primeru sporov v planinski koči v imenu PD odloča oskrbnik, ali kdo od v koči navzočih pooblaščenih predstavnikov PD.
● Tisti, ki ne upoštevajo določil hišnega reda, morajo zapustiti planinsko kočo.
● Pritožbe je treba reševati takoj. Če to ni mogoče, je pritožbo treba poslati na PD, ki upravlja planinsko kočo. Če ni zadovoljen z odločitvijo PD, se lahko obiskovalec pritoži Gospodarski komisiji pri UO PZS v Ljubljani, Dvoržakova ul. 09.
Prenočevanje v planinskih kočah
A - Pravica do prenočišča:
● Vsi obiskovalci planinskih koč so pri dodeljevanju ležišč enakopravni. Ležišča se dele po vrstnem redu vpisa v vpisno knjigo. Starejši člani imajo prednost pred mlajšimi. Prednost pri dodelitvi ležišč pred vsemi obiskovalci imajo:
● oboleli in ranjeni, katerih odhod ali prenos v dolino ne bi bil priporočljiv
● otroci
● reševalci v akciji
● Pravica do uporabe zasilnih ležišč se lahko uveljavi šele takrat, ko so vsa ostala ležišča zasedena.
● Več oseb kot je ležišč, se lahko razporedi le s soglasjem oskrbnika. To je možno le na skupnih ležiščih.
● Ležišča morajo biti opremljena z vzglavnikom, (dvema rjuhama) in odejo.
● Določeno število ležišč je lahko brez posteljnine namenjena so obiskovalcem, ki imajo lastno posteljnino (rjuhe).
● Rezervacija ležišč je mogoča le za 2/3 celotne prenočitvene zmogljivosti planinske koče.
● Pri rezervacijah se lahko zaračuna kavcija, ki jo je PD upravičeno zadržati, če se nameravani obisk ne uresniči.
B - Prenočnine:
Višino cen prenočnin določi PD (po predhodnem predlogu GK pri UO PZS) v skladu s 15, 16. in 17. členom »Pravilnika o upravljanju in poslovanju planinskih koč«. Za vplačane prenočnine se izdajajo računi na enotnem obrazcu. Za prenočnino na zasilnem skupnem ležišču se zaračuna 50 % cene, ki velja za skupna ležišča.
Člani planinskega društva, ki upravlja planinsko kočo praviloma nimajo pred člani drugih PD nobenih prednosti.
O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 71
Cene prenočevanja v planinski koči se oblikujejo po naslednjem ključu:
Polno ceno (100 %) plačajo vsi, ki niso člani PZS ali planinske organizacije s katero ima PZS sklenjen dogovor o reciprociteti.
50 % popust na polno ceno imajo člani PZS, slovenskih PD v tujini in zamejskih PD, člani PSH in planinskih organizacij s katerimi ima PZS sklenjen dogovor o reciprociteti. Enak popust velja tudi za pripadnike SV, ko opravljajo službene dolžnosti.
60 % popust, ki velja le na skupnih ležiščih, imajo
● mladi člani P+O kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti,
● alpinisti,
● vsi registrirani vodniki PZS, gorski vodniki in mentorji planinskih xxxxxx,
● vsi registrirani člani Gorske reševalne službe Slovenije, Gorske straže in markacisti.
Do brezplačnega prenočišča so upravičeni:
- gorski reševalci in markacisti na akciji.
Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (lastne rjuhe) velja dodaten popust v fiksnem znesku 350 SIT na ceno prenočišča za pla-nince. Pri prijavi se morajo izkazati z lastno posteljnino, sicer plačajo normalno ceno prenočišča. Društva – oskrbniki imajo tudi pravico do občasnih kontrol ležišč. Zlorabe se kaznujejo s plačilom 3-kratne polne cene ležišča.
Pravico do popusta imajo samo tisti obiskovalci, ki se izkažejo z veljavno planinsko izkaznico.
Ponudba hrane in pijače
● Hrano, pijačo in vodo za čaj imajo pravico dobiti vsi obiskovalci. Cenik za te usluge mora biti obešen na vidnem mestu.
● Voda za čaj in vrečice s čajem (ali čaj) morajo biti za tiste, ki vstajajo zgodaj, pripravljene ponoči, po možnosti v posodah, ki vzdr- žujejo toploto.
● Vsi obiskovalci lahko v planinski koči uživajo s seboj prinešeno hrano in pijačo, ne da bi bili zaradi tega zapos¬tavljeni pri postrežbi.
Prostor, kjer si lahko obiskovalci sami pripravijo hrano, je namenjen samo članom PZS. Za uporabo prostora in goriva je treba plačati prispevek v skladu s cenikom.
Oprema planinske koče
Vsaka planinska koča mora biti obvezno opremljena z:
● napisno tablo za planinske koče, ki jo predpiše PZS in je obešena na pročelju koče ob vhodu vanjo. Kakršne koli druge oznake na pročelju planinske koče (reklamni napisi, zlasti neonski!) – razen oznake za obveščevalno točko GRS - niso dovoljene!
● vpisno knjigo z označbo smeri in cilja,
● knjigo pritožb in pohval,
● žigom koče (tudi transverzalnim, če je),
● javno – v skladu z zakonom – na vidnem mestu izobešenim cenikom prenočišč, hrane in pijače, ki je potrjen s strani PD,
● omarico prve pomoči,ki mora biti zadovoljivo opremljena.
Oprema GRS in koče
● Reševalni pribor se lahko uporablja samo za reševalne akcije. Za vzdrževanje in dopolnjevanje je odgovorna pristojna postaja GRS (in oskrbnik planinske koče).
● V planinski koči mora biti izobešen seznam reševalnega pribora, naslov pristojne postaje GRS in naslov najbližjega zdravnika. V planinski koči mora biti tudi priročnik prve pomoči.
● Oskrbnik ima priročno zbirko zdravil, ki jih v nujnih primerih proti odškodnini izroča gostom.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE PLANINSKO DRUŠTVO
72