SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI 01-ODG-01/06
SPLOŠNI POGOJI ZA ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI 01-ODG-01/06
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
Zavarovalec – oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo;
Zavarovanec – oseba, katere premoženjski interes je zavarovan. Zavarovalec in zavarovanec je ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
Polica – listina o sklenjeni zavarovalni pogodbi;
Premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici po zavarovalni pogodbi;
Franšiza – udeležba zavarovanca pri škodi;
Odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača v okviru določil zavarovalne pogodbe tretji osebi in predstavlja znesek, ki je potreben za nadomestitev utrpljene škode ter odvetniških in drugih stroškov, ki so povezani z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka;
Poškodovanje oseb - telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe, zaradi škodnega dogodka, ki se zgodi v času trajanja zavarovanja;
Poškodovanje stvari - poškodba, uničenje ali okvara stvari, zaradi škodnega dogodka, ki se zgodi v času trajanja zavarovanja.
Za stvari štejejo tudi živali, gotovina in drugi izkazi z denarno vrednostjo;
Čista premoženjska škoda
- škoda, ki ni niti poškodovanje oseb niti poškodovanje ali izginitev stvari niti ni njihova posledica;
Svojci - zavarovančev zakonski ali izvenzakonski partner, sorodniki zavarovanca v ravni črti ali v stranski črti do četrtega kolena, osebe v svaštvu, mačeha in očim, krušni starši in starši zakonca.
A. ZA VSE NEVARNOSTNE VIRE
1. člen OBSEG KRITJA
(1) Zavarovanje krije škodo zaradi civilno pravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici, in ima za posledico:
1) poškodovanje oseb;
2) poškodovanje stvari.
(2) V zavarovanje je vključena tudi odgovornost zavarovanca zaradi uporabe ali posesti zemljišč, zgradb in prostorov, ki se uporabljajo izključno za namene dejavnosti, navedene na polici. S tem je krita tudi odgovornost zavarovanca:
1) iz posesti oglasnih tabel in napisov za lastno oglaševanje;
2) iz posesti osebnih in tovornih dvigal;
3) kot naročnika ali izvajalca gradbenih del (nova gradnja, preurejanje, popravljanje, vzdrževanje), če stroški del predračunsko ne presegajo zneska 15.000 EUR.
(3) Za določitev obsega kritja se upoštevajo tudi določila posameznih nevarnostnih virov (del B pogojev), vendar samo, če po svoji naravi ustrezajo nevarnostnemu viru, ki je naveden na polici.
2. člen DODATNA KRITJA
(1) Samo če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana premija za dodatna kritja, je v zavarovanje v okviru zavarovalne vsote, navedene na polici, vključeno tudi kritje po posamezni dodatni klavzuli za:
1) delodajalčevo odgovornost; za odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb, obolenja ali smrti delavcev ali poškodovanja stvari delavcev. Za delavce štejejo osebe, ki so z zavarovancem v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, učne pogodbe ali napotnice (lastni zaposleni delavci, vajenci, študentje) ter druge osebe, ki delajo za zavarovanca (tudi na podlagi napotitve s strani svojega delodajalca - izposojena delovna sila);
2) proizvajalčevo odgovornost; za odškodninske zahtevke zaradi škode, kot posledice nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka, do katerega je prišlo:
a) zaradi izdelkov z napako, ki jih je zavarovanec kakorkoli dal v promet (npr. napake v materialu, iz katerega je stvar izdelana, konstrukcijske napake ali pomanjkljivosti proizvajalčevih navodil za pravilno rabo stvari);
b) zaradi pomanjkljivo opravljene storitve na stvari, če je škoda zaradi tega nastala po dokončanju opravljenega dela s strani zavarovanca.
3) poškodovanje stvari, ki jih ima zavarovanec na skrbi; za odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja ali izginitve stvari, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi zaradi popravila, obdelave, predelave ali zaradi hrambe;
4) poškodovanje motornih vozil, ki jih ima zavarovanec na skrbi; za odškodninske zahtevke zaradi poškodbe, uničenja, izgube ali izginitve motornih vozil in prikolic, njihovih sestavnih delov in stvari, ki se nahajajo v njih, za kar odgovarja zavarovanec kot shranjevalec motornih vozil;
5) poškodovanje stvari na katerih se izvaja dejavnost; za odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja stvari (premičnine ali nepremičnine), če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi (predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, čiščenja ipd.);
6) poškodovanje motornih vozilih v delavnicah in avtopralnicah; za odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja, uničenja, izgube ali izginitve motornih vozil strank zavarovanca, danih v hrambo, servisiranje ali popravilo;
7) poškodovanje stvari pri prekladanju ali skladiščenju; za odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja stvari v času skladiščenja, manipulacije (nakladanje, razkladanje, prekladanje, deponiranje) ter prevoza in prenosa na območju skladišča;
8) čisto premoženjsko škodo; za odškodninske zahtevke zaradi škode, ki ni niti poškodovanje oseb niti poškodovanje ali izginitev stvari niti ni njihova posledica;
9) ekološko škodo zaradi onesnaženja okolja; za odškodninske zahtevke zaradi škode, povzročene z onesnaženjem zraka, zemlje ali vode.
(2) Če so z zavarovalno pogodbo dogovorjene posamezne dodatne klavzule, se določbe teh splošnih pogojev uporabljajo smiselno tudi za dodatna kritja, če ne nasprotujejo določbam teh dodatnih klavzul.
3. člen IZKLJUČITVE
(1) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov, če zavarovanec škodni dogodek povzroči namenoma. Za namen šteje tudi:
1) ravnanje, ki ga zavarovanec ne opusti, čeprav bi moral pričakovati njegovo škodljivo posledico;
2) vednost o pokvarjenosti ali o pomanjkljivosti blaga, izdelkov ali storitev;
3) zavestno ravnanje proti veljavnim predpisom ali proti navodilom, ki jih je izdal naročnik ali organ oblasti.
(2) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov iz 1. odstavka 2. člena, če dodatno kritje ni bilo posebej dogovorjeno in ni bila obračunana premija za dodatna kritja.
(3) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) zaradi škode, če je škoda posledica vplivanja temperature, plina, pare, vlage, padavin, dima, saj, prahu, tresenja, ropota, plesni, mrčesa ipd., če to vplivanje dalj časa škodljivo učinkuje;
2) zaradi ekološke škode;
3) zaradi škode, do katere pride pri izvajanju dejavnosti brez ustreznih dovoljenj ali če škodo povzroči delavec, ki je pri zavarovancu opravljal delo brez ustrezne delovnopravne podlage (delo na črno);
4) zaradi poškodovanja oseb kot posledice opravljanja zdravstvenih, lekarniških ali zdravilskih storitev na njih;
5) zaradi poškodovanja stvari, ki jih ima zavarovanec v xxxxxx xxx xxxxxxxx;
6) zaradi okvare zdravja ali poškodovanja živali pri opravljanju storitev na njih (kastriranje, osemenjevanje, podkovanje, dresiranje ipd);
7) zaradi škode, ki jo povzročijo živali, razen če je to posebej navedeno na polici ali v posameznih nevarnostnih virih (del B pogojev);
8) iz naslova pogodbene odškodninske odgovornosti, ki po svojem obsegu presega zakonsko odškodninsko odgovornost ali zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (penali);
9) zavarovanca in oseb, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter svojcev zavarovanca;
10) družbenikov zavarovanca in gospodarskih družb, v katerih je zavarovanec kapitalsko udeležen kot družbenik, in sicer v deležu kapitalske udeležbe družbenika v zavarovancu oziroma zavarovanca v teh gospodarskih družbah; enako velja za primere, ko je gospodarska družba kapitalsko udeležena v zavarovancu kot pravni osebi;
11) zaradi škode, ki je posledica delovanja jedrske energije;
12) zaradi odgovornosti letaliških kontrolnih stolpov ter odgovornosti za škode, povzročene v zvezi z vrtalnimi ploščadmi in drugimi plavajočimi napravami;
13) zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev ipd);
14) zaradi škod, do katerih pride zato, ker zavarovanec ne odstrani posebno nevarnih okoliščin, kot je zahtevala zavarovalnica. Kot posebno nevarna se v dvomu šteje okoliščina, zaradi katere je že prišlo do škodnega dogodka;
15) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi z okužbo s salmonelo, MRSA ali z legionelo;
16) zaradi škode, ki neposredno ali posredno izvira iz ravnanja z azbestom oziroma je rezultat ali posledica takega ravnanja, ne glede na količino oziroma obliko azbesta;
17) zaradi smrti ali obolenja oseb, kot posledice neposrednega uživanja tobaka ali tobačnih izdelkov;
18) zaradi škod, ki so dejanska ali verjetna posledica TSE in z njo povezanih bolezni, kot na primer, BSE ali novih oblik Creutzfeldt-Jakobsove bolezni;
19) zaradi škod, ki so neposredno ali posredno posledica izpostavljenosti magnetskim ali elektro magnetskim poljem oziroma sevanju, ne glede na izvor;
20) zaradi škod, ki so neposredno ali posredno rezultat oziroma posledica genetsko spremenjenih komponent genetsko modificiranih organizmov (GMO), katerihkoli beljakovin, ki izvirajo iz genetsko spremenjenih komponent GMO, ali izdelkov, ki vsebujejo takšne komponente ali beljakovine;
21) zaradi poškodovanja oseb, ki v zavarovančevem podjetju bodisi iz poslovnih bodisi raziskovalnih razlogov sprejmejo tveganje visoko energetskega ionizirajočega sevanja;
22) zaradi škode, ki je neposredno povezana z laserskimi, UV ali rentgenskimi žarki;
23) zaradi škode v neposredni ali posredni povezavi s terorističnim dejanjem, tudi če je na nesrečo skupaj s terorističnim dejanjem vplival še kak drug vzrok ali dejanje. Šteje se, da je teroristično dejanje vsako nasilno dejanje, ki ogroža človeško življenje, premično oziroma nepremično premoženje ali infrastrukturo in sicer s silo, nasiljem ali grožnjo in je izvedeno zaradi političnih, verskih, ideoloških ali podobnih namenov, ter ima namen vplivati na vlado kakšne države ali ustrahovati javnost ali katerikoli njen del ali pa ima tak učinek. Za teroristično dejanje šteje tako dejanje, ki je izvedeno samostojno, kakor tudi tisto, ki je izvedeno v povezavi s katerokoli organizacijo ali oblastjo;
24) zavodov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic iz zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev.
B. ZA POSAMEZNE NEVARNOSTNE VIRE
4. člen LOKALNE SKUPNOSTI TER OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM, VODO IN KOMUNALNA DEJAVNOST
(1) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, zavarovanje krije tudi odgovornost za škodo, ki izvira iz posesti kanalizacijskih cevi, vodovodov, naftovodov, plinovodov, toplovodov, elektro in telekomunikacijskih vodov, cest in drugih javnih površin (parki, igrišča, pločniki ipd).
(2) Pri zavarovanju dejavnosti vzdrževanja cest, se v primeru dogovora iz prejšnjega odstavka, zavarovanje nanaša izključno na škode nastale v povezavi s cestami, ki so zajete z letnimi plani ali pogodbami o vzdrževanju.
(3) Zavarovanje ne krije škode, ki je posledica dotrajanosti ali slabega vzdrževanja cevovodnega omrežja.
(4) Pri zavarovanju odgovornosti distributerjev električne energije, zavarovanje ne krije škode, ki jo utrpi potrošnik električne energije zaradi nedovoljenega odstopanja od predvidene napetosti ali frekvence, zaradi zaustavitve in prekinitve pri dobavi električne energije in podobno.
5. člen KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
(1) Zavarovanje krije tudi odgovornost:
1) zaradi posesti in uporabe domačih živali vseh vrst (tudi čebel) razen konjev in psov;
2) zaradi uporabe traktorjev in ostalih samovoznih delovnih strojev, vključno z njihovimi priključki, vendar samo, ko so ti v funkciji delovnega stroja (v primeru zavarovanja avtomobilske odgovornosti se kritje upošteva kot subsidiarno);
3) zavarovanca kot zasebnika v obsegu 14. člena, če je zavarovanec fizična oseba;
4) zavarovanca kot naročnika in izvajalca del na poteh za lastni promet pod pogojem, da predračunski stroški ne presegajo zneska 15.000 EUR.
(2) Če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, zavarovanje ne krije odgovornosti:
1) za škodo, ki jo utrpijo osebe, ki delajo za zavarovanca;
2) iz dejavnosti turističnih kmetij;
3) iz posesti xxxxxx in psov (po 8. členu teh pogojev).
(3) Če je sklenjen dogovor o kritju odgovornosti iz dejavnosti turističnih kmetij, veljajo tudi določbe 9. člena.
(4) Zavarovanje ne krije odgovornosti za škodo, ki jo povzroči traktor in drugi samovozni delovni stroji kot vozilo med premikanjem po javnih in nekategoriziranih cestah.
6. člen GRADBENA, MONTAŽNA IN PODOBNA DEJAVNOST
(1) Zavarovanje krije tudi odgovornost:
1) zaradi miniranja, pri čemer pa je izključena škoda na stvareh, ki so bile ob miniranju oddaljene manj kot 75 m od točke miniranja, razen če ni drugače dogovorjeno;
2) za škodo na celotnem objektu (zgradbi), vključno s tistim delom, ki pripada investitorju oz. naročniku storitve in na katerem dela opravlja zavarovanec (obstoječi objekt). V tem okviru zavarovanje krije škodo na:
a) delih, ki jih izvajajo drugi izvajalci na objektu ter na njihovi opremi;
b) vseh premičninah, ki so na/v objektu, na katerem zavarovanec dela;
c) podzemnih napravah (plinski, vodni, električni vodi, kanali, temelji ipd.).
(2) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki nastanejo:
1) na stvareh in njihovih sestavnih delih, ki se vgrajujejo, montirajo, popravljajo, predelujejo in podobno;
2) na delih, ki jih je opravil oz. bi jih moral opraviti zavarovanec ter na vgrajenem materialu;
3) v garancijskem roku oz. po predaji del naročniku;
4) po poteku enega meseca, odkar je zavarovanec opravil zadnje delo na objektu in garancijski rok še ni pričel teči;
5) na stvareh oz. obstoječem objektu, če je po naravi dela treba računati na poškodovanje stvari kljub izpolnjevanju varnostnih predpisov;
6) na sosednjih gradbenih objektih, ker je bila opuščena ustrezna zaščita (ojačanje, podpiranje, opiranje itd.);
7) zaradi zavestne kršitve tehničnih predpisov ali predpisov pristojnega tehničnega organa;
8) zaradi napak v projektu, ki ga je sprojektiral zavarovanec (to se zavaruje po pogojih za zavarovanje projektantske odgovornosti);
9) zaradi strokovne napake v tehničnem svetovanju ali nadziranju (to se zavaruje po pogojih za zavarovanje projektantske odgovornosti).
(3) Iz zavarovanja so prav tako izključeni odškodninski zahtevki zaradi:
1) namernega ravnanja zavarovančevih zaposlenih;
2) neupoštevanja splošnih pravil tehnike, tehničnih predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb tehnične inšpekcije ali nadzornega organa;
3) uporabe nepreizkušenih statičnih, računskih in drugih metod ter nepreizkušenih konstrukcij in materialov;
4) lepotnih napak, nefunkcionalnosti in nerentabilnosti;
(4) Določbe tega člena se uporabljajo pri zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti splošnih gradbenih in montažnih podjetij in dejavnosti kot so parketarstvo, pleskarstvo, steklarstvo in vsa ostala zaključna dela v gradbeništvu, izvajanje vseh vrst instalacij, gradnja vodnjakov, globinsko vrtanje, razstreljevanje, posojanje gradbenih in montažnih odrov, posojanje gradbenih strojev, štukaturstvo in gradbeno mavčenje, proizvodnja betonskih izdelkov, izdelovanje umetnega kamna, pridobivanje peska in gramoza, izkoriščanje kamnolomov, tesarstvo.
7. člen HIŠNA, ZEMLJIŠKA IN DRUGA POSEST
(1) Pri zavarovanju odgovornosti iz posesti večstanovanjske zgradbe ali poslovno-trgovskega centra kot celote, se zavarovanje ne nanaša na odškodninske zahtevke za škodo, ki nastane znotraj posameznega dela te etažne enote. Če pa je posebej dogovorjeno in je obračunana dodatna premija, zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke, ki jih uveljavljajo posamezni etažni lastniki ali najemniki pri čemer se odškodnina zmanjša v istem sorazmerju, kot znaša delež oškodovanca (pri najemnikih najemodajalca) na skupnih delih zgradbe.
(2) Pri zavarovanju odgovornosti iz posesti posamezne etažne enote, se zavarovanje nanaša tudi na odškodninske zahtevke za škodo, ki nastane znotraj posameznega dela te etažne enote.
(3) Za zavarovalno kritje po tem členu veljajo tudi določbe 2. odst. 1. člena teh pogojev.
8. člen POSEST ŽIVALI
(1) Zavarovanje krije odgovornost vsakokratnega imetnika (lastnika, čuvaja, oskrbnika, jahača), ki ima na skrbi žival, ki je navedena na polici.
(2) V primeru naslednjih pasem psov: American Staffordshire Terrier, Bullterrier, Pit Bull Terrier, Staffordshire Bullterrier, Rotweiler, Doberman kakor tudi križanci med temi ali križanci teh z drugimi pasmami, zavarovalno kritje ni podano, če se ugotovi, da ob uporabi nagobčnika, do škodnega dogodka ne bi prišlo.
(3) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki zaradi poškodb, ki jih konj povzroči jahaču med ježo in pripravo nanjo.
9. člen HOTELI, PENZIONI, GOSTINSKI OBRATI IN PODOBNO
(1) Zavarovanje krije tudi odgovornost zaradi:
1) posesti predmetov za šport in razvedrilo gostov (igrala, savna ipd);
2) posesti pomožnih obratov, ki pripadajo podjetju, kot so pralnice, pekarne, mesarije in podobno, ki se uporabljajo izključno za lastne potrebe.
3) izginitve ali tatvine stvari, ki se nahajajo v najetih sobah in pripadajo prenočujočim gostom ali članom njihove družine, pri čemer izginitev ali tatvino denarja, ur, tehničnih predmetov (fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki ipd.), dokumentov ter drugih listin in dragocenosti, krije zavarovanje le takrat, če so bile te stvari izročene zavarovancu v hrambo in jih je ta hranil v zaklenjeni blagajni, za kar je izdal zavarovanec ustrezno potrdilo.
(2) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, zajema zavarovanje tudi odškodninske zahtevke, ki izvirajo iz dejavnosti kopališč ali smučišč.
10. člen NEGA TELESA
(1) Zavarovanje krije odgovornost za odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja oseb in njihovih stvari pri opravljanju dejavnosti nege telesa in drugih postopkov na osebah kot npr. kozmetika, frizerstvo, manikerstvo, tetoviranje, pedikerstvo, maserstvo.
(2) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:
1) lepotnih napak in posledičnih škod (npr. zaradi neustrezne pričeske);
2) neizpolnitve, nekakovostne ali pomanjkljive izpolnitve pogodbene obveznosti zavarovanca.
11. člen ŠOLE, VZGOJNI ZAVODI IN ZAPORI
(1) Zavarovanje krije tudi odgovornost:
1) za škodo, ki jo utrpijo učenci, varovanci, zaporniki ipd. zaradi pomanjkljivega nadzora ali skrbstva;
2) za garderobo učencev v šolah, razen denarja, ur, tehničnih predmetov (fotoaparati, kamere, mobilni telefoni, prenosni računalniki ipd.), dokumentov in drugih dragocenosti;
3) za organizacijo izletov, ekskurzij, šolskih prireditev, šole v naravi in podobno;
4) iz posesti igral in drugih naprav za zabavo in rekreacijo.
(2) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, je v zavarovanje vključena tudi odgovornost zapora ali prevzgojnega zavoda kot delodajalca po klavzuli za dodatno kritje za delodajalčevo odgovornost.
12. člen DRUŠTVA IN KLUBI
(1) Zavarovanje krije tudi odgovornost:
1) članov društva za škode, ki jih povzročijo pri izvajanju dejavnosti v okviru društva;
2) iz uporabe najetih športnih terenov in naprav (kopališča, drsališča, smučarske steze ipd.);
3) zaradi posesti in uporabe domačih živali vseh vrst razen konjev in psov;
4) iz dejavnosti upravljanja strelišč (velja samo za strelska društva);
5) iz organizacije manjših rekreacijskih, kulturnih in športnih prireditev v okviru dejavnosti društva, pri čemer zavarovanje ne krije škode, ki si jo povzročijo tekmovalci in nastopajoči med seboj, tudi če gre za člane društva.
(2) Če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno, obsega zavarovanje tudi odgovornost:
1) iz posesti konj in psov (po 8. členu teh pogojev);
2) za škodo, ki jo povzroči divjad v prometu;
3) iz posesti in uporabe zgradb in zemljišč, ki niso namenjena neposredni dejavnosti društva;
4) za poškodovanje ali smrt članov društva ali poškodovanje njihovih stvari pri izvajanju dejavnosti v okviru društva.
(3) Zavarovanje ne krije odgovornosti:
1) društva kot organizatorja tekem v državnem ali mednarodnem merilu, kolonij ali taborov ter prireditev, ki presegajo okvir običajnih prireditev društva (kar je potrebno zavarovati posebej);
2) za škode na stvareh, pri reševanju katerih je bilo potrebno posredovanje gasilskega društva (pri zavarovanju odgovornosti gasilskih društev);
3) za škode, ki jo povzroči divjad razen v primeru 2) točke 2. odstavka tega člena.
13. člen ORGANIZACIJA REKREACIJSKIH, KULTURNIH, ŠPORTNIH PRIREDITEV IN SEJMOV
(1) Zavarovanje krije odgovornost iz organizacije prireditev in sejmov, ki so navedeni na polici. V tem okviru je krita odgovornost:
1) tekmovalcev in nastopajočih za škode, ki jih povzročijo pri udeležbi na prireditvi;
2) iz uporabe najetih športnih terenov in naprav (kopališča, drsališča, smučarske steze ipd.);
3) prirediteljev kolesarskih, motornih in avtomobilskih dirk med samo dirko vendar le, če oblastveni organ zapre dirkalno stezo za javni promet. Krita je tudi odgovornost za škodo, ki jo med samo dirko povzročijo udeleženci dirke z motornimi vozili tretjim osebam.
(2) Če ni posebej dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, zavarovanje ne krije odgovornosti:
1) za škode nastale zaradi izvajanja ognjemeta;
2) za poškodovanje ali smrt oseb, ki sodelujejo pri organizaciji ali poškodovanje njihovih stvari.
(3) Zavarovanje ne krije škode:
1) ki si jo povzročijo tekmovalci in nastopajoči med seboj;
2) povzročeno na cestišču, opremi cestišča, posevkih in travnikih ob trasi kolesarske, motorne in avtomobilske dirke.
14. člen ODGOVORNOST ZASEBNIKA
(1) Zavarovanje krije odgovornost zavarovanca kot fizične osebe v vsakdanjem življenju izven opravljanja svoje pridobitne dejavnosti za škode:
1) ki jih povzroči pri ukvarjanju z ljubiteljsko dejavnostjo (konjički), ki ne služi v pridobitne namene;
2) za katere odgovarja kot imetnik stanovanjske enote, dvorišča in vrta ob hiši, ki jih zavarovanec uporablja izključno v zasebne namene (obseg kritja po 7. členu teh pogojev);
3) za katere odgovarja kot delodajalec delavcev, zaposlenih v gospodinjstvu (po klavzuli za delodajalčevo odgovornost);
4) ki jih povzroči z uporabo kolesa brez motorja ali jadralne deske;
5) ki jih povzroči z orožjem, za katerega ima dovoljenje, če ga uporablja skladno z veljavnimi predpisi;
6) za katere odgovarja kot imetnik domačih živali razen konj in psov;
7) ki jih povzroči pri ukvarjanju s športom, razen športa, s katerim se ukvarja poklicno, kot tudi ne športa, ki je vezan na
uporabo motornega vozila ali zračnega ali vodnega plovila katerekoli vrste in ekstremnih ali borilnih športov (boks, sabljanje, rokoborba, judo, karate, padalstvo, plezanje, kite-surfing ipd.).
(2) Zavarovanje krije:
1) v istem obsegu tudi odgovornost oseb, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu;
2) odgovornost gospodinjskih delavcev ob opravljanju hišnih opravil, ki so jim zaupana.
(3) Če je posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, je v zavarovanje vključena tudi odgovornost:
1) iz posesti prostorov, ki jih zavarovanec oddaja v najem;
2) iz posesti psov, konj in drugih živali (po 8. členu teh pogojev);
3) zavarovanca kot lovca.
(4) Zavarovanje ne krije odgovornosti zavarovanca za škode:
1) ki nastanejo pri opravljanju poklicne, obrtne ali kake druge dejavnosti (tudi kmetijske), ki služi v pridobitne namene;
2) v povezavi z orožjem, ki ni shranjeno v ustreznem hranišču;
3) iz posesti dela stanovanjske enote, ki se uporablja za opravljanje obrtne ali kake druge pridobitne dejavnosti.
15. člen POKLICNA ODGOVORNOST IZVAJALCEV ZASEBNEGA VAROVANJA
(1) Zavarovanje krije poklicno odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo zaradi napake, opustitve ali kršitve dolžnosti pri opravljanju zasebnega varovanja povzroči varnostnik in ima za posledico poškodovanje oseb in/ali poškodovanje stvari oziroma izginitev le- teh. Varnostnik je oseba, ki pri imetniku licence opravlja zasebno varovanje kot varnostnik čuvaj, varnostnik telesni stražar, varnostnik nadzornik pa tudi varnostni manager, varnostni tehnik, pooblaščeni inženir varnostnih sistemov, operater v varnostno- nadzornem centru, kot je opredeljeno v Zakonu o zasebnem varovanju.
(2) V istem obsegu krije zavarovanje tudi škodo na varovanih stvareh zaradi napake pri načrtovanju in izvajanju varnostnih sistemov, ki jih je načrtoval in izvajal zavarovanec, vendar samo, če je bilo načrtovanje in izvajanje opravljeno v času trajanja zavarovanja.
(3) V zavarovalno kritje po tem členu je vključeno tudi dodatno kritje po 3. in 4. točki 1. odstavka 2. člena teh pogojev in sicer v okviru zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici.
(4) Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevki:
1) ki se nanašajo na škode, ki nastanejo ob montaži varnostnih sistemov;
2) zaradi inventurnega manjka;
3) če storitev zasebnega varovanja ni opravljena skladno s predpisi in pravili (npr. brez pisne pogodbe; varovanje opravljajo osebe, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev; uporaba psov ali drugih živali);
4) storilcev kaznivih dejanj, zoper katere je varnostnik ukrepal, ter njihovih svojcev;
5) za škodo, ki nastane pri udeležbi na usposabljanjih za telesno pripravljenost (npr. borilne veščine, kondicijski trening ipd.), ne glede na to, kdo je organizator in ne glede na to ali je udeležba varnostnika obvezna;
6) zaradi izginitve, poškodovanja ali uničenja gotovine, dragocenosti, vrednostnih papirjev, umetniških predmetov in drugih stvari med prevozom in prenosom, v kolikor se ugotovi, da se prevoz oziroma prenos ni izvajal v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk;
7) zaradi plačil denarnih kazni ali penalov, zaplembe, kakor tudi vseh drugih zahtevkov zaradi posledičnih škod (npr. obratovalnega zastoja).
C. SPLOŠNI DEL
16. člen NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Pred sklenitvijo kakor tudi med trajanjem zavarovalne pogodbe mora zavarovalec prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in za katere je vedel, oziroma bi moral vedeti. Za okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, štejejo zlasti okoliščine, ki so zavarovalcu znane in na podlagi katerih je določena in obračunana zavarovalna premija, kakor tudi one, ki so navedene v zavarovalni pogodbi. Te okoliščine lahko zavarovalec in zavarovalnica določita tudi skupaj.
(2) Zavarovalec mora omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo nevarnosti.
17. člen VELJAVNOST ZAVAROVANJA
(1) Zavarovalna pogodba je sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju.
(2) Zavarovalnica ima obveznost samo tedaj, če pride do škodnega dogodka po začetku in pred koncem zavarovalnega kritja. Če pa izvira vzrok za dogodek iz časa pred sklenitvijo zavarovanja ali iz časa, ko je bilo zavarovalno kritje prekinjeno, krije zavarovanje škodo le, če zavarovancu/zavarovalcu do sklenitve zavarovanja oz. do ponovne vzpostavitve zavarovalnega kritja ta vzrok ni bil znan.
(3) Obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe se prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana, če ni drugače dogovorjeno.
(4) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja.
(5) Če trajanje zavarovanja ni določeno v pogodbi oziroma, če je v zavarovalni pogodbi dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, sme vsaka stranka od nje odstopiti z dnem zapadlosti premije, le da mora o tem pisno obvestiti drugo stranko najmanj 3 mesece pred zapadlostjo premije.
(6) Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki.
(7) Zavarovalno kritje se nanaša samo na škodne dogodke, do katerih pride v okviru geografske veljavnosti zavarovanja, kot je navedena na polici ter pod pogojem, da se zahtevki zaradi teh škodnih dogodkov v državah geografske veljavnosti tudi uveljavljajo. Če ni na polici drugače navedeno, se za geografsko veljavnost zavarovanja upošteva področje Evrope.
18. člen PLAČILO PREMIJE IN POSLEDICE NEPLAČILA
(1) Premijo za prvo zavarovalno leto mora zavarovalec plačati ob sklenitvi pogodbe, premije za naslednja zavarovalna leta pa prvi dan vsakega nadaljnjega zavarovalnega leta. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, mora biti prvi obrok vplačan ob sklenitvi pogodbe, razen če ni drugače dogovorjeno. Ob nastanku zavarovalnega primera ima zavarovalnica pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh obrokov premije za zavarovalno leto.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih ali za nazaj, se lahko obračunajo redne obresti od zneska premije, za katero je dogovorjena odložitev plačila. Če obrok ni plačan do dneva zapadlosti, ima zavarovalnica pravico do zakonskih zamudnih obresti in pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh še nezapadlih obrokov.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za čas plačila dan, ko je bil dan nalog za plačilo pošti ali banki.
(4) Če je bil glede na dogovorjeni čas zavarovanja priznan popust na premijo, zavarovanje pa je prenehalo pred potekom tega časa, lahko zavarovalnica terja razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi se bila pogodba sklenila le za toliko časa, kolikor je dejansko trajala.
(5) V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije, mora zavarovalec plačati premijo za čas do dneva prenehanja pogodbe ali celotno premijo za tekoče zavarovalno leto, če je do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati odškodnino. Zavarovalec je dolžan povrniti tudi popust na premijo, ki mu je bil priznan za dogovorjeni čas zavarovanja, kot je opredeljeno v prejšnjem odstavku.
(6) Zavarovalnica ima pravico, da ob kakršnem koli izplačilu iz zavarovanja od odškodnine odtegne vse zapadle in neplačane premije tekočega zavarovalnega leta kakor tudi druge zapadle obveznosti zavarovalca do zavarovalnice iz preteklih let.
(7) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(8) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz 7. odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(9) Če zavarovalec, v primerih ko zavarovalnica ni razdrla zavarovalne pogodbe, plača premijo po izteku roka iz 7. odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer, plačati odškodnino od 24. ure po plačani premiji in zamudnih obresti. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
19. člen POVRAČILO PREMIJE
(1) Zavarovalnica vrne del zavarovalne premije za neuporabljeni čas zavarovanja, če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati po sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(2) Če je zavarovana nevarnost prenehala obstajati pred začetkom zavarovalnega kritja, vrne zavarovalnica vso plačano zavarovalno premijo. Vrnjeni del zavarovalne premije se zmanjša za manipulativne stroške.
(3) V drugih primerih prenehanja zavarovalne pogodbe pred koncem dobe, za katero je plačana premija, gre zavarovalnici premija do tistega dne, do katerega traja zavarovalno kritje, če ni v zavarovalni pogodbi dogovorjeno drugače.
(4) Povračila premije ni v primeru, če je v tekočem zavarovalnem obdobju nastal zavarovalni primer.
20. člen PORAČUN PREMIJE
(1) Poračun premije se izvaja pri zavarovanjih, pri katerih se med zavarovalnim letom spremeni osnova za izračun premije, ki je bila upoštevana na začetku zavarovalnega leta.
(2) Po poteku zavarovalnega leta se opravi poračun zavarovalne premije. Če se osnova poveča, mora zavarovalec razliko doplačati, če pa se osnova zmanjša, bo zavarovalnica preveč plačano zavarovalno premijo zavarovalcu upoštevala za prihodnje zavarovalno leto.
21. člen POVIŠANJE PREMIJE GLEDE NA SLAB ŠKODNI REZULTAT
(1) Zavarovalnica lahko v primeru slabega škodnega rezultata premijo za naslednje zavarovalno leto poviša po spodnji tabeli. Za slab škodni rezultat se šteje, če v obravnavanem zavarovalnem obdobju izplačane odškodnine iz sklenjene zavarovalne pogodbe presežejo 70% fakturirane premije.
(2) Škodni rezultat se ugotavlja po preteku vsakega zavarovalnega leta in sicer za zavarovalno obdobje zadnjih treh let. Pri zavarovancih, ki niso zavarovani tri leta ali več, se pri izračunu škodnega rezultata upošteva enoletni oziroma dvoletni škodni rezultat.
(3) Povišanje premije se opravi po naslednji tabeli:
če je zavarovalno tehnični rezultat: se premija poviša v višini:
od | 70% | do | 89,9% | 30 % |
od | 90% | do | 109,9% | 50 % |
od | 110% | do | 149,9% | 70 % |
od | 150% | do | 200,0% | 100 % |
nad 200% določi zavarovalnica
22. člen XXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX PRIMERA
(1) Pri zavarovanju odgovornosti se šteje, da je nastal zavarovalni primer v trenutku, ko je nastal škodni dogodek, ki je zajet s sklenjeno zavarovalno pogodbo in zaradi katerega bi se lahko uveljavljal odškodninski zahtevek proti zavarovancu.
(2) Za en zavarovalni primer šteje tudi:
1) če ima en škodni dogodek za posledico več odškodninskih zahtevkov;
2) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi istovrstnih vzrokov;
3) več škodnih dogodkov, ki nastanejo zaradi podobnih vzrokov, če obstoji med temi vzroki pravna, tehnična ali gospodarska zveza.
23. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVANCA PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera najkasneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve in ji dostaviti originale vseh listin, ki vsebujejo odškodninske zahtevke.
(2) Če se stvari izgube ali izginejo, mora zavarovanec o tem takoj obvestiti najbližjo postajo policije.
(3) Če je proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uveden postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja ali je vložena obtožnica, ali izdana odločba v upravno kazenskem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil nastanek škode po prejšnjem odstavku.
(4) Zavarovanec je dolžan, da ob upoštevanju navodil zavarovalnice po svojih močeh skrbi za odvrnitev ali zmanjšanje škode in za razjasnitev škodnega dogodka. Podpreti mora zavarovalnico tako pri odvrnitvi škode kot tudi pri ugotavljanju višine škode ter reševanju le-te, dajati mora podrobna in resnična škodna poročila, poročati o vseh okoliščinah, ki se nanašajo na zavarovalni primer, in poslati zavarovalnici vse pisne podatke, ki bi po mnenju zavarovalnice lahko bili pomembni za oceno zavarovalnega primera.
(5) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(6) Zavarovanec ni upravičen brez predhodnega soglasja zavarovalnice pripoznati odškodninskega zahtevka v celoti ali delno, izvesti poravnave ali poplačila.
(7) Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke ali z njo ob reševanju zavarovalnega primera ne sodeluje ali kako drugače krši določbe zavarovalne pogodbe, je dolžan zavarovalnici povrniti morebitno škodo, ki zaradi tega nastane.
24. člen DOLŽNOSTI ZAVAROVALNICE PO ZAVAROVALNEM PRIMERU
(1) Zavarovalnica mora proučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini in ugoditi upravičenim zahtevkom ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. S to določbo je podan osnovni obseg zavarovalnega kritja, ki ga nudi zavarovalnica v skladu z določbami teh pogojev.
(2) Zavarovalnica krije do višine zavarovalne vsote tudi pravdne stroške zavarovanca in škodo zaradi pravdnih stroškov, ki so prisojeni oškodovancu le tedaj, če pravdo usmerja od vsega začetka sama ali pa oseba, ki jo ona določi.
(3) Zavarovalnica je dolžna izplačati odškodnino v roku štirinajstih dni od takrat, ko razpolaga z vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko odloča o temelju in višini zahtevka.
25. člen OBVEZNOST ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice po posameznem zavarovalnem primeru, ne glede na število oškodovancev in ne glede na vrsto škode. V zavarovalno vsoto se poleg odškodnine vštevajo tudi obresti (razen tistih, ki so posledica ravnanja zavarovalnice) ter stroški spora o zavarovančevi odgovornosti.
(2) Če so v dodatnih klavzulah k tem pogojem določbe glede zavarovalnih vsot, predstavljajo slednje omejitev zavarovalne vsote, navedene na polici, in ne njenega povišanja (ne dodatne zavarovalne vsote).
(3) V primeru pravde zavarovalnica nosi - če so dani za to drugi pogoji - le tisti del pravdnih stroškov, ki ustrezajo razmerju med zavarovalno vsoto in prisojenim zneskom odškodnine oškodovancu. Če tega ni mogoče ugotoviti, je zavarovalnica glede teh pravdnih stroškov udeležena v razmerju med zavarovalno vsoto in višino vtoževanih zahtevkov.
(4) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku krije zavarovalnica samo v primeru, če izrecno pristane na branilca in se zaveže poravnati te stroške, vendar največ do zavarovalne vsote.
(5) Za ugotavljanje kapitalizirane vrednosti rent, ki jih je treba plačevati oškodovancu, in s tem obsega udeležbe zavarovalnice pri plačevanju rent, se uporabljajo tablice umrljivosti in 4,5% obrestna mera. Če gre za rentnega upravičenca, ki ni polnoleten in ki je pridobil pravico do rente zaradi smrti osebe, ki ga je bila dolžna preživljati, šteje, da bo prejemal rento do svojega 20. leta starosti. Zavarovalnica ima tudi pravico položiti zavarovalno vsoto ali njen preostali del kot hranilno vlogo v korist zavarovanca, vezano za plačevanje rente; morebitni preostanek vloge šteje za preostanek zavarovalne vsote. Zavarovalnica ima tudi pravico, da zavarovalno vsoto ali njen del uporabi, kot da bi bila hranilna vloga, za kritje škode zaradi plačevanja rente, dokler zavarovalna vsota ni izčrpana.
(6) Zavarovalnica izplača za vse zavarovalne primere, nastale v enem zavarovalnem letu, odškodnine skupaj največ do višine večkratnika zavarovalne vsote, kot je naveden na polici (letni agregat). Če letni agregat ni naveden na polici, velja letni agregat v višini trikratnika zavarovalne vsote.
(7) Zavarovanec je pri vsakem zavarovalnem primeru udeležen z odbitno franšizo, ki znaša 10% od odškodnine, vendar v absolutnem znesku najmanj 250 EUR, razen če je na zavarovalni polici drugače navedeno. Odškodnina, ki jo je dolžna plačati zavarovalnica po zavarovalnem primeru, se pred izplačilom oškodovancu lahko zmanjša tudi iz razlogov navedenih v 6. odstavku 18. člena.
26. člen ODPOVED ZAVAROVALNE POGODBE OB ZAVAROVALNEM PRIMERU
Ob nastopu zavarovalnega primera se lahko zavarovalna pogodba prekine s strani katerekoli pogodbene stranke in sicer v roku enega meseca odkar je zavarovalnica priznala ali odklonila zavarovalno kritje. Odpoved lahko učinkuje takoj ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja.
27. člen IZVEDENSKI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem ali sorodstvenem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Končne ugotovitve izvedencev so obvezne za obe stranki.
28. člen SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o spremembi obvestiti zavarovalca vsaj 60 dni pred potekom tekočega zavarovalnega leta.
(2) Zavarovalec ima pravico, da v 60 dneh po prejemu obvestila odpove zavarovalno pogodbo. Pogodba preneha veljati s potekom tekočega zavarovalnega leta.
(3) Če zavarovalec ne odpove zavarovalne pogodbe, se ta z začetkom prihodnjega leta spremeni v skladu z novimi zavarovalnimi pogoji ali premijskim sistemom.
29. člen NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisne.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pošlje pred koncem roka s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
30. člen SPREMEMBA NASLOVA IN VROČANJE
(1) Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega bivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec spremenil naslov bivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega bivališča ali sedeža, ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
(3) V primeru, da poskus vročitve priporočenega obvestila zavarovalcu ni bil uspešen (zaradi preselitve, odklonitve sprejema ipd.), zavarovalnica vrnjeno pošto šteje za vročeno in jo deponira na sedežu zavarovalnice. Zavarovalec se strinja, da se vrnjena nevročena priporočena pošiljka šteje za prejeto na dan prvega poizkusa vročitve ter da velja, da je zavarovalec z njeno vsebino seznanjen.
(4) V prejšnjem odstavku navedena domneva uspele vročitve ima na podlagi pogodbenega dogovora z zavarovalcem pravno veljavne učinke.
31. člen VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
(1) Zavarovalec v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov dovoljuje, da se njegovi osebni podatki uporabljajo v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi, vodi in vzdržuje zavarovalnica in z njo kapitalsko povezana ter pooblaščena podjetja za zastopanje in posredovanje zavarovanj.
(2) Zavarovalec soglaša in pooblašča zavarovalnico oziroma katerokoli drugo osebo, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, da pri pristojnih državnih organih ali drugih institucijah opravi poizvedbe o naslovu bivališča, zaposlitve, premoženjskem stanju in prejemkih, ter jih uporabi, če je to za izvajanje pogodbe potrebno.
(3) Zavarovalec dovoljuje zavarovalnici oziroma katerikoli drugi osebi, ki s cesijo pridobi pravice iz zavarovalne pogodbe, posredovanje in zbiranje podatkov o morebitnem neizpolnjevanju njegovih obveznosti iz zavarovalne pogodbe tudi drugim finančnim ustanovam.
(4) Navedeni osebni podatki se bodo uporabljali le v času trajanja zavarovanja in z namenom obveščanja zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Zavarovalnica se obvezuje, da bo zdravstvene podatke, kot tudi vse druge osebne podatke, skrbno varovala v skladu z veljavno zakonodajo.
32. člen IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
(1) Zoper odločitev zavarovalnice je dovoljena pritožba. Pritožba se vloži na tisto organizacijsko enoto zavarovalnice, kjer je bilo sklenjeno zavarovanje. Pritožba se lahko odda osebno, po pošti ali prek spletne strani zavarovalnice.
(2) Pritožbo obravnava pristojna pritožbena komisija v skladu s pravilnikom, ki ureja interni pritožbeni postopek zavarovalnice. Odločitev pritožbene komisije je dokončna in nadaljnji postopki pri zavarovalnici niso možni.
(3) V primeru nestrinjanja z odločitvijo pritožbene komisije se lahko po posebnem dogovoru nadaljuje postopek za izvensodno rešitev spora pri mediacijskem centru, ki deluje v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja.
33. člen UPORABA ZAKONA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST V PRIMERU SODNEGA SPORA
Za razmerja pri zavarovalni pogodbi se uporablja slovensko pravo. Za spore iz te zavarovalne pogodbe je krajevno pristojno sodišče po kraju organizacijske enote zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovalna pogodba sklenjena.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana.
KLAVZULE ZA DODATNA KRITJA
(veljajo samo, če je to posebej dogovorjeno in če je klavzula navedena na polici)
03-ODG-01/06 DELODAJALČEVA ODGOVORNOST
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb, obolenja ali smrti delavcev ali poškodovanja stvari delavcev. Za delavce štejejo osebe, ki so z zavarovancem v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, učne pogodbe ali napotnice (lastni zaposleni delavci, vajenci, študentje) ter druge osebe, ki delajo za zavarovanca (tudi na podlagi napotitve s strani svojega delodajalca - izposojena delovna sila).
(2) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:
1) poškodovanja oseb, ki so za zavarovanca opravljale delo brez ustrezne delovnopravne podlage (delo na črno);
2) poškodovanja delavcev, do katerega pride zaradi opustitve uporabe predpisanih zaščitnih in varnostnih sredstev in opreme, če se ugotovi, da ob uporabi le teh do poškodovanja delavcev ne bi prišlo;
3) poklicnih bolezni delavcev;
4) škode, ki je nastala, ker je bil delavcu s strani zavarovanca dan nalog za opravljanje dela v nasprotju z notranjimi akti ali
5) veljavnimi delovnimi postopki.
03-ODG-02/06 PROIZVAJALČEVA ODGOVORNOST
(2) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja oseb ali poškodovanja stvari, kot posledice nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka, do katerega je prišlo:
1) zaradi izdelkov z napako, ki jih je zavarovanec kakorkoli dal v promet (napaka lahko izvira iz napake v materialu, iz katerega je stvar izdelana, konstrukcijske napake ali pomanjkljivosti proizvajalčevih navodil za pravilno rabo stvari);
2) zaradi pomanjkljivo opravljene storitve na stvari, če je škoda zaradi tega nastala po dokončanju opravljenega dela s strani zavarovanca.
(3) Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti za izdelke z napako se nanaša na vse izdelke, ki jih je zavarovanec izdelal pod svojim imenom in/ali znakom in dal v promet v času trajanja zavarovalne pogodbe.
(4) Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti zaradi pomanjkljivo opravljene storitve se nanaša na vse storitve, ki jih je zavarovanec opravil v okviru dejavnosti, navedene na zavarovalni polici, in v času trajanja zavarovalne pogodbe.
(5) Zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke zaradi škode, ki nastane na stvari, kamor se vgradi zavarovančev izdelek oziroma na stvari, ki se vgradi v zavarovančev izdelek.
(6) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:
1) škode na izdelani oziroma prodani stvari sami;
2) jamstva za stvarne napake izdelka ali storitve ter garancijskih obveznosti zavarovanca;
3) škode, ki nastane iz stvari, ki je bila predelana;
4) škode, ki izvira iz stvari, ki je bila proizvajalcu odtujena brez njegove vednosti;
5) škode, ki izvira iz stvari, ki jo je proizvajalec podaril;
6) stroškov odpoklica izdelkov;
7) čistih premoženjskih škod;
8) obratovalnega zastoja;
9) ekološke škode.
(7) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici.
03-ODG-03/06 POŠKODOVANJE STVARI, KI JIH IMA ZAVAROVANEC NA SKRBI
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja ali izginitve stvari, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zaradi popravila, obdelave, predelave ali hrambe).
(2) Zavarovanje ne kritje odškodninskih zahtevkov:
1) zaradi poškodovanja ali izginitve stvari, ki jih zavarovanec uporablja za lastne potrebe (npr. najeti stroji ali prostori z opremo);
2) zaradi poškodovanja ali izginitve stvari, če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi (kot posledica uporabe, predelave, obdelave, popravila ali drugih dejanj s temi stvarmi ali na njih);
3) zaradi poškodovanja ali izginitve stvari v času prevoza;
4) zaradi škode na motornih vozilih, zračnih in vodnih plovilih kakor tudi na računalniški programski opremi (software) in podatkih skupaj z nosilci ter na stvareh, ki so bile dane v restavriranje.
5) zaradi izginitve ali tatvine stvari gostov iz skupnih prostorov hotelov, restavracij, kavarn, kopališč in drugih gostinskih objektov.
(3) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici. Če je zavarovalna vsota za poškodovanje stvari na polici določena posebej, je zavarovalno kritje podano v okviru celotne zavarovalne vsote za poškodovanje stvari.
03-ODG-04/06 POŠKODOVANJE MOTORNIH VOZIL, KI JIH IMA ZAVAROVANEC NA SKRBI
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi poškodbe, uničenja ali izginitve motornih vozil (in prikolic, sestavnih delov in stvari, ki se nahajajo v njih), ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi.
(2) Zavarovalno kritje se nanaša izključno na odgovornost zavarovanca kot shranjevalca motornih vozil, ki se nahajajo v garaži (hotela, gostilne,...), na parkirišču ali na v za ta namen predvidenem prostoru.
(3) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:
1) strojelomne škode;
2) škode povzročene med premikanjem motornega vozila izven območja hrambe;
3) poškodovanja ali izginitve tovora.
(4) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici. Če je zavarovalna vsota za poškodovanje stvari na polici določena posebej, je zavarovalno kritje podano v okviru celotne zavarovalne vsote za poškodovanje stvari. Če škoda nastane na prostoru, ki ni varovan, je zavarovalno kritje za rizik po tej klavzuli omejeno na 1.000 EUR. Šteje se, da prostor ni varovan, če ni pod fizičnim ali tehničnim nadzorom.
03-ODG-05/06 POŠKODOVANJE STVARI NA KATERIH SE IZVAJA DEJAVNOST
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja ali izginitve stvari (premičnine ali nepremičnine), če je vzrok škode bodisi v delu na njih bodisi v delu z njimi (predmet ali sredstvo obdelave, predelave, preizkušanja, čiščenja ipd.). V zavarovalno kritje so vključeni tudi odškodninski zahtevki zaradi poškodovanja ali izginitve stvari, ki jih ima zavarovanec kakorkoli na skrbi (zaradi popravila, obdelave, predelave ali hrambe).
(2) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov:
1) zaradi poškodovanja ali izginitve stvari, ki jih zavarovanec uporablja za lastne potrebe (npr. najeti stroji ali prostori z opremo);
2) zaradi poškodovanja ali izginitve stvari v času prevoza;
3) zaradi škode na motornih vozilih, zračnih in vodnih plovilih kakor tudi na računalniški programski opremi (software) in podatkih skupaj z nosilci ter na stvareh, ki so bile dane v restavriranje.
(3) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici. Če je zavarovalna vsota za poškodovanje stvari na polici določena posebej, je zavarovalno kritje podano v okviru celotne zavarovalne vsote za poškodovanje stvari.
03-ODG-06/06 POŠKODOVANJE MOTORNIH VOZILIH V DELAVNICAH IN AVTOPRALNICAH
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve motornih vozil strank zavarovanca danih v hrambo, čiščenje, servisiranje ali popravilo.
(2) V skladu s prej navedenim, zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke zaradi škode, ki nastane zaradi:
1) speljevanja, vožnje in premikanja motornega vozila;
2) nepooblaščene rabe motornega vozila s strani zavarovančevih zaposlenih delavcev in drugih oseb (vožnja na črno);
3) prodaje ali točenja neustreznega goriva.
(3) Zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke zaradi škode na motornih vozilih, če škoda nastane v enem mesecu po dokončanju in prevzemu opravljenega dela s strani naročnika ali drugega upravičenca. Zavarovalno kritje pa ne velja za škode na tistih stvareh, ki jih je zavarovanec vstavil v motorno vozilo.
(4) Zavarovanje ne kritje odškodninskih zahtevkov:
1) ki izvirajo iz jamstva za stvarne napake izdelka ali storitve ter garancijskih obveznosti zavarovanca;
2) zaradi škode na motornih vozilih strank, ki so bila prevzeta zaradi prodaje (vključno z vsebino in sestavnim deli);
3) zaradi tatvine ali ropa posameznih delov motornega vozila kakor tudi tistih delov ali stvari, ki so na njem pritrjeni ali se nahajajo v njegovi notranjosti;
4) zaradi škode na motornem vozilu v času prevoza z drugim prevoznim sredstvom;
5) zaradi poškodovanja, uničenja ali izginitve vsebine iz motornega vozila ali tovora. Vodna motorna plovila na za to namenjeni prikolici ne veljajo za tovor;
(5) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici. Če je zavarovalna vsota za poškodovanje stvari na polici določena posebej, je zavarovalno kritje podano v okviru celotne zavarovalne vsote za poškodovanje stvari.
03-ODG-07/06 POŠKODOVANJE STVARI PRI PREKLADANJU ALI SKLADIŠČENJU
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi uničenja ali poškodbe tujega blaga v času:
1) skladiščenja;
2) manipulacije (nakladanje, razkladanje, prekladanje, deponiranje);
3) prevoza in prenosa na območju skladišča.
(2) Zavarovanje krije tudi odškodninske zahtevke zaradi:
1) škode povzročene z viličarji, elektrokari, avtodvigali in ostalimi dvigali (v primeru zavarovanja avtomobilske odgovornosti se kritje upošteva kot subsidiarno);
2) zmočitve blaga zaradi nenadnega močnega dežja med nakladanjem, razkladanjem ali prekladanjem vendar samo, če je blago ustrezno embalirano in če se nakladanje, razkladanje ali prekladanje prične pred dežjem;
3) poškodovanja tujih cestnih vozilih, vodnih plovilih in tirnih vozilih kakor tudi kontejnerjev in cistern, do katerega pride pri ali zaradi natovarjanja ali raztovarjanja z nakladalnimi ali razkladalnimi napravami vseh vrst kakor tudi ročno.
(3) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi:
1) škode, ki nastane kot posledica neupoštevanja predpisov o pravilnem skladiščenju in manipulaciji z blagom;
2) izgube na teži, naravnega odpada (kalo) ali drugega učinkovanja, ki izvira iz lastnosti samega blaga ali pomanjkljivega embaliranja blaga;
3) izgube blaga (npr. inventurni manjko, tatvina);
4) škode na stvareh iz žlahtnih kovin, nakitu, pravih biserih, žlahtnih kamnih, pravemu krznu in umetniških predmetih, gotovini, vrednostnih papirjih vseh vrst, živih živali, eksplozivih, izotopih;
5) škode, nastale zaradi plačil denarnih kazni ali penalov, zaplembe, kakor tudi vseh drugih zahtevkov zaradi posledičnih škod (npr. obratovalnega zastoja);
6) škode, nastale zaradi zadrževanja ali nepravočasne odpreme uskladiščenega blaga;
7) škode na zračnih plovilih;
8) škode na motornem vozilu ali drugih napravah, s katerimi se opravlja natovarjanje ali raztovarjanje.
(4) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici. Če je zavarovalna vsota za poškodovanje stvari na polici določena posebej, je zavarovalno kritje podano v okviru celotne zavarovalne vsote za poškodovanje stvari.
03-ODG-08/06 ČISTA PREMOŽENJSKA ŠKODA
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi finančne škode, ki ni niti poškodovanje oseb niti poškodovanje ali izginitev stvari niti ni njihova posledica.
(2) Zavarovanje obsega odgovornost za napake, ki so zagrešene v času trajanja kritja zavarovalnice. Če je napaka v opustitvi, v dvomu velja, da je zagrešena opoldne tistega dne, v katerem bi najpozneje moralo biti storjeno dejanje, da ne bi prišlo do škode.
(3) Zavarovanje ne velja za odškodninske zahtevke:
1) zaradi prekoračitve predračuna ali kredita;
2) zaradi plačil denarnih kazni ali penalov;
3) iz področja prava intelektualne lastnine in iz področja delovnega prava;
4) zaradi neizpolnitve ali nepravočasne izpolnitve pogodbenih obveznosti;
5) ki se nanašajo na vračilo plačanega zneska za zavarovančevo storitev;
6) zaradi kršitve rokov;
7) zaradi posredovanja ali svetovanja v finančnih, nepremičninskih ali drugih gospodarskih poslih, ne glede na to, če se to opravlja za plačilo ali brezplačno;
8) zaradi poneverb in drugih kaznivih ravnanj zoper gospodarstvo;
9) za škodo, nastalo zaradi primanjkljajev pri vodstvu blagajne, inventurnega manjka, poneverb zavarovančevega osebja in napak pri izplačilih;
10) za škodo, ki nastane z zavestno kršitvijo zakonitih predpisov ali navodil in pogojev pooblastitelja (upravičenca) ali s katero koli drugo zavestno kršitvijo obveznosti;
11) za škodo, ki nastane tako, da zavarovanec ali oseba, za katero on odgovarja, prezre računsko ali predračunsko napako ali napako pri izmerah v načrtu;
12) zaradi duševnih bolečin, strahu ali okrnitve ugleda pravne osebe;
(4) Zavarovalna vsota za čiste premoženjske škode znaša 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici. Če sta zavarovalni vsoti za poškodovanje oseb in poškodovanje stvari različni, je zavarovalna vsota za čiste premoženjske škode enaka zavarovalni vsoti za poškodovanje stvari.
(5) Razširitev po tej klavzuli ne velja za zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti in ne za zavarovanje odgovornosti za ekološko škodo.
03-ODG-09/06 EKOLOŠKA ŠKODA ZARADI ONESNAŽENJA OKOLJA
(1) Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka, ki povzroči onesnaženje zraka, zemlje ali vode (v nadaljevanju: onesnaženje) in ima za posledico poškodovanje oseb ali poškodovanje stvari.
(2) Zavarovalno kritje obstaja samo, če pride do onesnaženja v času trajanja zavarovanja in če se odškodninski zahtevek zaradi poškodovanja oseb ali poškodovanja stvari uveljavlja najkasneje v dveh letih po poteku zavarovalnega kritja.
(3) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov:
1) zaradi postopnega in dlje časa trajajočega škodnega dogodka (kapljanje, izhlapevanje ipd);
2) zaradi škod, ki so nastale zaradi obratovanja čistilnih naprav za odplake, drugih čistilnih naprav ali drugih naprav za ravnanje z odpadki in iz dejavnosti deponij odpadkov kakršne koli vrste;
3) zaradi škod, ki so nastale zaradi skladiščenja nevarnih odpadkov;
4) zaradi lastništva, posedovanja ali upravljanja komunalnih objektov in opreme, predvsem odlagališč za smeti in kompostnice;
5) če zavarovanec ni upošteval navodil in predpisov proizvajalca ali tehnologije same, ali če ni opravljal predpisanih pregledov, servisiranja ali potrebnega popravila naprav, ki so povzročile onesnaženje;
6) za škodo, ki se je zgodila zaradi vplivov na naravo, ki so bodisi neizogibni pri normalnih pogojih delovanja, nujni ali katerih posledice je zavarovanec predvidel in sprejela;
7) zaradi ekološke škode, ki ni posledica onesnaženja okolja (npr. zaradi poslabšanja biološke raznolikosti).
(4) Zavarovalno kritje je podano v okviru 40% zavarovalne vsote, ki je navedena na zavarovalni polici.