KAZALO VSEBINE

V tekstu se pri sklicevanjih na posebna mesta v pogojih uporablja enostavno SPZO (za splošne pogoje) in DPZO (za dopolnilne pogoje). Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo (SPZO) se uporabljajo v primerih, ko v Dopolnilnih pogojih za zavarovanje pred odgovornostjo (DPZO) ni posebnega predpisa. Za zavarovanja sklenjena po teh pogojih se uporabljajo tudi Splošni pogoji za premoženjska zavarovanja.

KAZALO VSEBINE

I. Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo (SPZO)

1. člen Zavarovalni primer in zavarovalno kritje

2. člen Povečanje nevarnostnih okoliščin

3. člen Geografsko območje zavarovalnega kritja

4. člen Časovna omejitev veljavnosti zavarovalnega kritja

5. člen Zavarovalna vsota

6. člen Zavarovalno kritje za premoženjsko škodo zaradi onesnaženja okolja (ekološka škoda)

7. člen Izključitve zavarovalnega kritja

8. člen Obveznosti; pooblastilo zavarovalnica

9. člen Odstop pravic iz zavarovanja

10. člen Zavarovanje na tuj račun

11. člen Xxx xxxxxxxxxxx; premija, začetek zavarovalnega kritja; ureditev premije

12. člen Trajanje pogodbe, odpoved, izpad tveganja

13. člen Sodna pristojnost

14. člen Pisna oblika izjav zavarovalca

II. Dopolnilni pogoji za zavarovanje odgovornosti (DPZO)

Poglavje A: Splošna pravila za vse nevarnostne vire v proizvodnih dejavnostih

1. člen Razširitev zavarovalnega kritja

2. člen Odgovornost za izdelke

3. člen Zavestna kršitev predpisov

4. člen Prevzem podjetja

Poglavje B: Dopolnilna pravila za posebna tveganja

1. člen Čiste premoženjske škode

2. člen Priključni železniški tiri in najeti skladiščni železniški prostori

3. člen Gradbeništvo in podobna dejavnosti

4. člen Delavnice za popravila motornih vozil in podobna podjetja

5. člen Dimnikarji

6. člen Kmetijski in gozdarski obrati

7. člen Nastanitvena dejavnost

8. člen Kopališča

9. člen Zdravniki, zobozdravniki, veterinarji (klinike za živali)

10. člen Bolnišnice, zdravilišča, sanatoriji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele in podobno

11. člen Hišna in zemljiška posest

12. člen Reja živali

13. člen Vodna plovila

14. člen Društva

15. člen Gasilci in protipoplavne enote

16. člen Odgovornost zasebnika

17. člen Razširjena odgovornost zasebnika

18. člen Vzgoja

19. člen Specializirane šole

20. člen Specializirani učitelji/inštruktorji

21. člen Politične skupnosti

22. člen Cerkve, verske občine

Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti (SPZO)

1. člen

Zavarovalni primer in zavarovalno kritje

1. Zavarovalni primer

1.1. Zavarovalni primer je škodni dogodek, ki izhaja iz zavarovanega tveganja za katerega odgovarja zavarovalec na podlagi zakonske odškodninske odgovornosti in na podlagi katerega bi lahko tretje osebe uveljavljale zahtevek proti zavarovalcu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče).

1.2. Serijska škoda

Več škodnih dogodkov z istim vzrokom predstavlja en zavarovalni primer. En zavarovalni primer so tudi škodni dogodki, utemeljeni na enakih časovno povezanih vzrokih, če so ti vzroki pravno, gospodarsko ali tehnično povezani.

2. Zavarovalno kritje

2.1 V zavarovalnem primeru prevzame zavarovalnica

2.1.1 izpolnitev odškodninskih zahtevkov tretjih oseb na podlagi civilnopravnih zakonskih določb o odgovornosti za osebne škode ali premoženjske škode, ki so posledica smrti, telesnih poškodb oz. okvare zdravja oseb ali poškodovanja oz. uničenja stvari

2.1.2 stroške ugotavljanja obveznosti in obrambe pred odškodninskimi zahtevki, ki jih uveljavljajo tretje osebe v okviru 5. točke 5. člena.

2.2 Obveznosti za nadomestilo škode iz izgube ali izginotja stvari so zavarovane le tedaj, ko je bilo to posebej dogovorjeno in je v Dopolnilnih pogojih za zavarovanje pred odgovornostjo (DPZO) to predvideno. V takšnih primerih se uporabljajo določila o premoženjski škodi.

2.3 Osebna škoda pomeni smrt, telesne poškodbe ali okvara zdravja ljudi. Premoženjska škoda pomeni poškodovanje ali uničenje stvari.

2.4 Izguba, sprememba ali nerazpoložljivost podatkov na elektronskih pomnilnih medijih niso premoženjske škode.

2.5 Zavarovalno kritje je podano samo za tiste osebne škode pri katerih je dokazana trajna zmanjšana izguba splošne delovne sposobnosti (invalidnost) vsaj v višini 3%. Subjektivne težave v smislu zmanjšanja motorične mišične moči, mravljinčenja, bolečin in oteklin na mestu poškodbe, se pri določanju odstotka invalidnosti ne upoštevajo. Za ocenitev stopnje invalidnosti mora oškodovanec zavarovalnici predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo. Stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, torej ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo.

2. člen

Povečanje nevarnostnih okoliščin

1. Zavarovanje zajema tudi povečanje in razširitev zavarovanega tveganja, če je le to povezano s poklicem ali gospodarsko dejavnostjo.

2. Če je zvišanje zavarovanega tveganja povzročila sprememba ali uvedba novih predpisov (norm), lahko zavarovalnica v roku enega leta od začetka veljavnosti predpisa s priporočenim pismom:

2.1 ponudi zavarovalcu spremembo zavarovalne pogodbe ali

2.2 odpove zavarovalno pogodbo z upoštevanjem enomesečnega odpovednega roka.

Ponudba za spremembo zavarovalne pogodbe velja za sprejeto, če v času 14 dni po prejemu ni pisno zavrnjena.

Pri zavrnitvi ponudbe velja zavarovalna pogodba kot odpovedana s strani zavarovalca. V tem primeru se zavarovalna pogodba konča 14 dni po prejemu zavrnitve ponudbe.

V ponudbi za spremembo pogodbe mora zavarovalnica izrecno opozoriti pravne posledice v zvezi s spremembo in odpovedjo pogodbe.

Za obračun premije se smiselno uporabljajo določila od 5. do 7. točke, 12. člena.

3. člen

Geografsko območje veljavnosti kritja

1. Zavarovalno kritje se nanaša na škodne dogodke, ki nastanejo v Republiki Sloveniji. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov iz škod, ki se uveljavljajo s tožbo po ameriški (ZDA), kanadski ali avstralski zakonodaji – ne glede na sodno pristojnost.

2. Odškodninske obveznosti (regresne obveznosti) do Zavoda za zdravstveno zavarovanje so zavarovane tudi takrat, ko škodni dogodek nastane v tujini.

4. člen

Časovna omejitev veljavnosti zavarovalnega kritja

1. Zavarovanje zajema škodne dogodke, ki so nastali v času veljavnosti zavarovalnega kritja.

Škodni dogodki, ki so nastali med veljavnostjo zavarovalnega kritja in katerih vzrok izvira iz časa pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, so kriti le v primeru, da zavarovalec ali zavarovanec do sklenitve zavarovalne pogodbe ni vedel za vzrok, ki je povzročil škodni dogodek.

2. Za serijsko škodo velja, da je nastopila v trenutku, v katerem je nastal prvi škodni dogodek serije, pri čemer velja obseg zavarovalnega kritja, ki je dogovorjen v času prvega škodnega dogodka. Če zavarovalnica odpove zavarovalno razmerje v skladu z 12. členom ali pri prenehanju tveganja, obstaja zavarovalno kritje za množično škodo ne samo za škodne dogodke v času veljavnosti zavarovalnega kritja, ampak tudi za škodne dogodke, ki nastopijo po končanju pogodbe.

Če je prvi škodni dogodek serije nastopil pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in zavarovalcu ni znano o nastopu množične škode, velja, kot da je nastopila množična škoda ob prvem škodnem dogodku, ki je padel v čas veljavnosti zavarovalnega kritja, če pred tem časom ne obstaja drugo zavarovalno kritje.

Če je prvi škodni dogodek serije nastopil med prekinitvijo zavarovalnega kritja in zavarovalcu ni bilo znano o nastopu serijske škode, potem velja, kot da je množična škoda nastopila ob prvem škodnem dogodku, ki je padel v čas ponovnega začetka veljavnosti zavarovalnega kritja.

3. Pri osebni škodi velja v primeru dvoma, da je zavarovalni primer nastal takrat, ko je zdravnik prvič ugotovil okvaro zdravja.

5. člen Zavarovalna vsota

1. Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice (limit kritja) za zavarovalni primer v smislu 1. točke 1. člena, in sicer tudi takrat, ko zavarovalno kritje nanaša na odškodninske zahtevke več oseb, ki so upravičene do nadomestila škode.

Če je zavarovalna vsota dogovorjena, potem velja tako za osebno in premoženjsko škodo skupaj.

2. Zavarovalnica plača za zavarovalne primere, ki so nastopili v času zavarovalnega leta, največ trikratno vsoto (agregat) vsakokrat določene zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno.

3. Pri plačilu varščine ali sodnega pologa, ki ju mora zavarovalec izvesti po sili zakona ali sodne odločbe za kritje odškodninskega zahtevka, je zavarovalnica udeležena v istem obsegu kot pri nadomestilu odškodnine.

4. Če mora zavarovalec plačati rentna plačila in kapitalizirana vrednost rente presega zavarovalno vsoto ali znesek zavarovalne vsote, ki je preostal po odbitku drugih plačil iz istega zavarovalnega primera, se renta, ki se mora plačati, nadomesti samo v razmerju zavarovalne vsote oz. njenega preostalega zneska do kapitalizirane vrednosti rente. Kapitalizirana vrednost rente se za ta namen izračuna na osnovi avstrijskih tablic smrtnosti in letne obrestne mere 3% (glej tablice smrtnosti).

5. Stroški reševanja; drugi stroški

5.1. Zavarovanje zajema tudi nadomestilo stroškov reševanja zahtevkov.

5.2. Zavarovanje glede na okoliščine krije tudi potrebne sodne in zunaj sodne stroške ugotavljanja odškodninske odgovornosti in obrambe pred odškodninskimi zahtevki tretjih oseb, in sicer tudi, če se zahtevek izkaže za neupravičenega.

5.3. Zavarovanje obsega tudi stroške obrambe v kazenskem ali disciplinskem postopku, ki je voden po navodilu zavarovalnice (glej 1.5. točko 8. člena).

Stroški za reševanje zahtevka v skladu s točkami od 5.1 do 5.3 tega člena in obresti štejejo za del odškodnine in jih zavarovalnica zato odšteje od zavarovalne vsote (vračunajo v zavarovalno vsoto).

6. Če rešitev odškodninskega zahtevka, ki ga zahteva zavarovalnica na osnovi priznanja, poplačilom ali poravnave, ne uspe zaradi nasprotovanja zavarovalca in če zavarovalnica s priporočenim pismom izjavi, da je pripravljena plačati svoj pogodbeni del odškodnine in stroškov za poplačilo oškodovanca, zavarovalnica ni dolžna plačati dodatne razlike odškodninskega zahtevka, po omenjeni izjavi nastalih stroškov pri glavni izterjavi, obrestih in stroških.

Onesnaženje okolja, ki je sicer bilo ugotovljen med trajanjem zavarovalnega kritja in ki je nastalo kot posledica dogodka pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je zavarovan le takrat, če se je ta dogodek zgodil najmanj dve leti pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in če dogodek ali škodljiv vpliv na okolje do sklenitve zavarovalne pogodbe zavarovalcu ali zavarovalcu ni bil znan in tudi ni mogel biti znan.

Smiselno se uporablja določilo 2. točke 4. člena.

6. člen

Zavarovalno kritje za premoženjsko škodo zaradi onesnaženja okolja

Odškodninski zahtevki iz naslova premoženjske škode zaradi onesnaženja okolja – vključno s škodo na zemlji ali vodah – obstaja zavarovalno kritje samo na osnovi posebnega dogovora in obračuna dodatne premije v skladu z naslednjimi pogoji:

1. Onesnaženje okolja pomeni škodovanje lastnostim zraka, zemlje ali vode zaradi emisij.

2. Zavarovalno kritje za premoženjsko škodo zaradi onesnaženja okolja – vključno s škodo na zemlji ali vodah

– obstaja, če je onesnaženje okolja povzročil posamezen, nenaden, nepredviden in nenamerem dogodek, ki predstavlja odmik od pravilnega obratovanja brez nepotrebnih motenj.

Zavarovalno kritje ne obstaja, če se onesnaženje okolja povzroči zaradi več po učinku podobnih si dogodkov (kapljanje, izhlapevanje), ki pri posameznem dogodku te vrste sicer ne bi nastopili.

V tem primeru se 11. točka 7. člena ne uporablja.

3. Posebni dogovor za zavarovalno kritje v skladu s 2. točko:

3.1. Zavarovalni primer

3.1.1. Zavarovalni primer je za razliko od 1. točke 1. člena, prva dokazana ugotovitev onesnaženja okolja, iz katerega nastanejo ali bi lahko nastali odškodninski zahtevki proti zavarovalcu.

3.1.2. Serijska škoda

Za razliko od 1.2. točke 1. člena, velja več onesnaženj, ki so nastali zaradi istega vzroka, kot en zavarovalni primer. Nadalje velja za en zavarovalni primer tisti škodljivi vplivi na okolje, ki so jih sprožili enaki dogodki, če med temi dogodki obstaja pravna, gospodarska ali tehnična povezava.

3.2. Geografsko območje veljavnosti

Zavarovalno kritje obstaja za razliko od 3. člena, če so škodljive posledice onesnaženja v okolju nastopile v Sloveniji.

3.3. Časovno področje veljavnosti

Za razliko od 4. člena zajema zavarovalno kritje samo tista onesnaženja okolja, ki so ugotovljena med trajanjem zavarovalnega kritja ali najkasneje dve leti potem, ko je zavarovalno kritje prenehalo (točka 3.1.1), če se je zgodil vzrok za dogodek med trajanjem zavarovalnega kritja.

3.4. Obveznosti

Zavarovalec je dolžan,

3.4.1. da upošteva zadevne zakone, odredbe, uradne predpise in zahteve organov ter s tem povezane norme, navodila in smernice ustanov za vodno gospodarstvo;

3.4.2. da strokovno vzdržuje ali naroči vzdrževanje strojev in drugih naprav, ki ogrožajo okolje. Nujna popravila ter vzdrževalna dela se morajo izvršiti brez odlašanja.

Najmanj vsakih pet let – če ni drugačnega zakonskega ali uradnega predpisa za krajši rok

– morajo strokovnjaki preveriti te stroje in naprave. Ta rok začne teči ne glede na začetek zavarovalnega kritja z začetkom obratovanja ali njihovim zadnjim preverjanjem.

3.5. Zavarovalno kritje ne obstaja – razen če ni drugače dogovorjeno – za čistilne naprave odpadnih vod, druge čistilne naprave in naprave za ravnanje z odpadki; nadalje za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in končno skladiščenje (deponiranje) odpadkov vseh vrst.

7. člen

Izključitve zavarovalnega kritja

1. Zavarovanje v skladu s 1. členom ne krije:

1.1. odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz garancije za napake ali jamstva za pomanjkljivosti;

1.2. xxxxxxxxx, ki na osnovi pogodbe ali posebne privolitve presegajo obseg zakonske obveznosti nadomestila škode;

1.3. izpolnitev pogodbe ali nadomestna storitev, ki se izvaja namesto izpolnitve.

2. Zavarovanje ne krije odškodninske odgovornosti oseb, ki so škodo, katero od njih uveljavlja tretja oseba povzročile nezakonito in naklepno. Enakovredno naklepu se šteje:

2.1. dejanje ali opustitev dejanja, pri katerem se je pričakovalo verjeten nastop škode, vendar je bil le-ta vzet v zakup (npr. z obzirom na izbiro načina dela s prihrankom na stroških in času);

2.2. vedenje o pomanjkljivosti ali škodljivosti izdelanega ali dobavljenega blaga ali opravljenih del.

3. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za katere so odgovorni delavci državnih organov in državni organi ali izvajalci pri opravljanju javnih pooblastil.

4. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki je v neposredni ali posredni zvezi z delovanjem jedrske energije, zlasti:

4.1. z reakcijami jedrskih goriv, ki se lahko cepijo ali spojijo;

4.2. s sevanjem radioaktivnih snovi in učinkovanjem radioaktivnih žarkov, ki nastanejo s pospešitvijo nabitih delcev;

4.3. s kontaminacijo zaradi radioaktivnih snovmi.

5. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki jih povzroči zavarovalec ali za njega zaposlena oseba s posedovanjem ali uporabo:

5.1. zračnih plovil in naprav za letenje,

5.2. vodnih plovil na motorni pogon,

5.3. motornih vozil ali priklopnikov, ki morajo glede na svoj način konstrukcije in opreme ali glede na uporabo v okviru zavarovanega tveganja nositi ali dejansko nosijo uradno predpisane registrske oznake. Ta izključitev kritja se ne nanaša na uporabo motornih vozil kot vira energije na določenem kraju.

Pojem zrakoplova in letalne naprave se razlaga v smislu Zakona o letalstvu, pojem motornega vozila, prikolice in registrske tablice pa v smislu Zakona o varnosti cestnega prometa, oba v vsakokrat veljavnem besedilu.

6. Zavarovalno kritje ne obstaja za škodo, ki je povzročena

6.1. xxxxxxxxxxx (zavarovancem) samemu (samim);

6.2. svojcem zavarovalca (kot svojci veljajo zakonec, sorodnik v ravni navzgornji in navzdolnji liniji, tast in tašča, nadomestni starši in mačeha in očim ter brat in sestra; izvenzakonska skupnost je v svojem učinku izenačena z zakonsko);

6.3. družbenikom zavarovalca in njegovim svojcem (točka 6.2)

6.4. družbam, pri katerih imajo deleže zavarovalec ali njegovi svojci (točka 6.2), in sicer v obsegu sorazmernega deleža zavarovalca in njegovih svojcev (točka 6.2) v teh družbah.

Pri pravnih osebah, poslovno nesposobnih ali omejeno poslovno sposobnih osebah so njihovi zastopniki in svojci izenačeni z zavarovancem in njegovimi svojci.

7. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki nastanejo zaradi sprememb dedne zasnove človeških celic ali embrionov, ne glede na to, ali so spremembe posledica prenosa ali posrednega učinka transgene dedne zasnove ali neposrednega genskotehničnega ali razmnoževalnotehničnega posega.

Zavarovanje nadalje ne krije odškodninskih odgovornosti iz škod v zvezi z genskotehnično spremenjenimi organizmi.

8. Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja za škodo, ki nastane zaradi nasilnih dejanj, ki jih storijo države, ali so

storjeni proti državam in njihovim organom, zaradi nasilnih dejanj političnih in terorističnih organizacij, nasilnih dejanj ob priliki zborovanj, manifestacij in sprevodov ter nasilnih dejanj ob priliki stavk in zaporah.

9. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode na stvareh ali delih, ki jih je izdelal ali dobavil zavarovalec (ali po njegovem naročilu ali za njegov račun tretja oseba), katere vzrok tiči v izdelavi ali dobavi.

10. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode na

10.1. stvareh, ki si jih je zavarovalec ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, sposodila, xxxxxx, vzela na leasing ali zakup;

10.2. stvareh, ki jih je zavarovalec ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, vzel v hrambo, ob čemer navedeno tudi velja med hrambo kot stransko obveznostjo (npr. v primeru predaje stvari v popravilo in/ali servisnih del);

10.3. stvareh, ki so bile zavarovalcu ali osebi, ki deluje zanj, predane v posest zgolj v okviru usluge;

10.4. premičnih stvareh, ki nastanejo na njih ali z njimi pri uporabi, prevozu, obdelavi ali drugi dejavnosti;

10.5. delih nepremičnih stvareh, ki so neposredno predmet obdelave, uporabe ali druge dejavnosti.

11. Zavarovanje ne obsega obveznosti nadomestila škode za škodo na stvareh, ki nastaja postopoma zaradi emisije ali vplivanja temperature, plinov, pare, tekočin, vlage ali neatmosferskih padavin (kot so dim, saje, prah itd.).

12. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode na stvareh, ki nastane zaradi preplavljanja s stoječo ali tekočo vodo, ki so ga povzročile naprave, ukrepi in posegi zavarovalca, za katere je potrebno imeti dovoljenje ali soglasje vodnogospodarskih organov. Prav tako zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki izhajajo iz tega, da je zavarovalec neposredno udeležen pri izdelavi, dobavi, vzdrževanju ali popravilu takšnih naprav.

13. Zavarovanje ne velja za odškodninske zahtevke iz škod, ki so neposredno ali posredno povezani z učinki elektromagnetnih polj.

14. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov iz škod, ki so neposredno ali posredno posledica azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest, ali so z njim povezani.

15. Zavarovanje ne velja za odškodninske zahtevke zaradi materialnih in/ali premoženjskih škod, ki sodijo v okvir 4. točke 2. člena razdelka A Dopolnilnih splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (razširjeno kritje proizvajalčeve odgovornosti za izdelek).

8. člen

Obveznosti; pooblastilo zavarovalnica

1. Obveznosti

1.1. Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe po resnici in v celoti prijaviti zavarovalnici vse njemu znane okoliščine, ki so pomembne za prevzem rizika in ocenitev nevarnosti ter podatke v skladu s 3.1. točko 11. člena

1.2. Zavarovalec je dolžan odpraviti v primernem roku nevarne okoliščine za katere bi zavarovalnica lahko zahtevala ali je zahtevala, da jih odpravi. V dvomu se šteje, da je okoliščina, ki je že privedla do škode posebno nevarna.

1.3. Zavarovalec mora narediti vse, da pojasni vzrok, potek in posledice zavarovalnega primera ter da omeji nastalo škodo.

1.4. Zavarovalec mora zavarovalnico izčrpno in nemudoma informirati, najkasneje v času enega tedna od dneva, ko je bil seznanjen s škodo, in sicer pisno, če je potrebno pa tudi telefonsko ali po teleksu.

Zlasti je treba sporočiti:

1.4.1. xxxxxxxxxxx primer;

1.4.2. uveljavljanje odškodninskega zahtevka;

1.4.3. vročitev kazenske odločbe in sprožitev kazenskega, upravno-kazenskega ali disciplinskega postopka proti zavarovalcu;

1.4.4. vse ukrepe tretje osebe za sodno uveljavitev odškodninskega zahtevka.

1.5. Zavarovalec mora zavarovalnici pomagati pri ugotavljanju in urejanju ali odklonitvi škode.

1.5.1. Zavarovalec mora odvetnika (zagovornika, pravnega zastopnika), ki ga imenuje zavarovalnica, pooblastiti in mu predati vse informacije, ki jih potrebuje in mu prepustiti vodenje procesa.

1.5.2. Če si zavarovalec ne more pravočasno priskrbeti navodil zavarovalnice, mora sam v predpisanem roku začeti z vsemi pravnimi dejanji (tudi ugovor proti kazenskemu postopku).

1.5.3. Zavarovalec ni upravičen, da brez predhodne privolitve zavarovalnice delno ali v celoti prizna odškodninski zahtevek, razen v primeru, da zavarovalec brez očitne nepoštenosti ne more zavrniti priznanja.

2. Pooblastilo zavarovalnice

Zavarovalnica je pooblaščena, da v okviru svojega izpolnjevanja obveznosti daje v imenu zavarovalca vsa pojasnila, ki se ji zdijo smiselna.

9. člen

Odstop pravice iz zavarovanja

Pravica iz zavarovanja ne sme biti pred končno veljavno ugotovitvijo brez izrecne privolitve zavarovalnice odstopljena niti zastavljena.

10. člen Zavarovanje na tuj račun

Če vsebuje zavarovanje poleg kritja odškodninskih zahtevkov nasproti zavarovalcu tudi kritje odškodninskih zahtevkov nasproti drugim osebam, se za te osebe smiselno uporabljajo vse določbe v zavarovalni pogodbi, ki so sklenjene z

zavarovalcem; za izpolnitev obveznosti so poleg zavarovalca odgovorne v istem obsegu kot on. Uresničevanje pravic iz zavarovalne pogodbe pa pripada izključno zavarovalcu.

11. člen

Xxx xxxxxxxxxxx; premija, začetek zavarovalnega kritja; Določitev premije

1. Čas zavarovanja

Kot doba zavarovanja velja čas enega leta, če ni zavarovalna pogodba sklenjena za krajši čas.

2. Premija; začetek zavarovalnega kritja

2.1. Zavarovalec mora plačati prvo ali enkratno premijo vključno z dodatnimi pristojbinami nemudoma ob izročitvi police (ob sklenitvi pogodbe). Zavarovalno kritje se začne s plačilom prve premije, vendar ne pred datumom, ki je določen v polici. Če je polica izročena po datumu začetka zavarovanja, premija pa plačana v roku 14 dni, potem začne zavarovalno kritje veljati od tega trenutka naprej.

2.2. Naslednje premije, vključno z dodatnimi pristojbinami, je treba plačati do roka, določenega v polici.

2.3. Za posledice nepravočasnega plačila premije veljajo določila o plačevanju premije v skladu z 936. in 937. členom Obligacijskega zakonika.

3. Določitev premije

3.1. Če se premija v skladu s pogodbo izračuna na osnovi plač, prometa ali drugih številčnih podatkov, je za obračun kot osnovo določen znesek, ki ustreza pričakovanim razmeram.

Po poteku vsakokratnega trajanja zavarovanja mora zavarovalec sporočiti zneske, ki ustrezajo dejanskim razmeram, in jih na zahtevo dokazati. Nadalje mora zavarovalec sporočiti, če in katera zvišanja zavarovanega tveganja (nevarnosti) ali njegove razširitve iz obratovalnih in poklicnih razlogov so nastopile; to obveznost mora zavarovalec izpolniti v času enega meseca po prejemu pisma zavarovalnice.

Zavarovalnica mora po prejemu podatkov zavarovalca izvršiti končni obračun; presežek ali primanjkljaj premije zapade v plačilo mesec po prejemu obračuna.

3.2. Če zavarovalec ni pravočasno posredoval podatkov, ima zavarovalnica na izbiro, da toži za naknadno pridobitev podatkov ali izterja pogodbeno kazen. Ta pogodbena kazen znaša, če se manjkajoči podatki nanašajo na prvo letno premijo ali na premijo za trajanje zavarovanja manj kot eno leto, toliko kot tista premija, ki je prvič prispela po predpisih, sicer pa toliko kot premija za tisto zavarovalno leto, ki je neposredno pred zavarovalnim letom, ki ga je treba obračunati. Če so podatki naknadno posredovani, vendar še v roku dveh mesecev po prejemu zahteve za plačilo pogodbene kazni, mora zavarovalnica vrniti morebitni preveč plačani znesek. Pogodbena kazen je dodatno plačilo poleg zapadle letne premije.

Pogodbena kazen velja kot premija, zato se uporablja točka 2.3.

3.3. Pravica zavarovalnice do vpogleda; posledice nepravilnih podatkov

Zavarovalnica ima pravico preveriti podatke zavarovalca. Zavarovalec mora za ta namen zagotoviti vpogled v vso potrebno dokumentacijo.

Če je zavarovalec kriv za posredovanje nepravilnih podatkov, potem je zavarovalnica oproščena obveznosti nadomestila škode od tistega trenutka, do katerega najkasneje bi moral zavarovalec posredovati pravilne podatke. Oprostitev obveznosti se konča, ko prispejo pravilni podatki do zavarovalnice.

4. Opredelitev pojmov

4.1. Vsota plač

Pod vsoto plač se razume vsota vseh mezd, plač, provizij in drugih plačil – ne glede na oznako, ki jo imajo (npr. dodatki za nevarnost, montažo, umazanijo, cestnine itd.) – vseh v podjetju zaposlenih oseb (tudi delavcev na domu, izposojenih delavcev, itd.); prištejejo se tudi nadomestila delavcev v svobodnem poklicu in/ali honorarnih delavcev ter plačila družbam, ki izposojajo delovno silo.

Obstoj delovnega razmerja ni bistven.

Za izračun vsote plač ni potrebno upoštevati deležev delodajalca pri prispevkih socialnega zavarovanja; tekočih gospodinjskih in otroških dodatkov; enkratnih plačil pri poroki, rojstvu otroka, primerih bolezni, nezgode ali smrti ter pri prireditvah v podjetju, jubilejih podjetja ali delovne dobe; odpravnine, ter državne družinske in stanovanjske pomoči.

4.2. Promet

Pod letnim prometom se razume vsota vseh plačil za vse dobave in druge storitve, ki jih podjetje izvrši v državah, ki zajemajo geografsko območje veljavnosti zavarovalnega kritja, razen prihodka iz licenc, iz odtujitve obrata ali dela obrata ter iz prodaje gospodarskih dobrin osnovnega premoženja. Xxxxx na dodano vrednost se ne upošteva pri izkazu prometa.

12. člen

Trajanje pogodbe, odpoved, opustitev tveganja

1. Trajanje pogodbe

Pogodba velja za čas, kot je določen v polici. Če rok ni določen, ta znaša najmanj eno leto, zavarovalno razmerje pa se vsakokrat podaljša za eno leto, če ga kateri od pogodbenih partnerjev pisno ne odpove najpozneje tri mesece pred zapadlostjo premije.

2. Odpoved v primeru zavarovalnega primera

Če je po nastopu zavarovalnega primera zavarovalnica priznala svojo obveznost plačila odškodnine ali zavrnila plačilo zapadle odškodnine, je vsaka stran upravičena, da odpove zavarovalno razmerje.

Enako velja, če zavarovalnica posreduje zavarovalcu navodila, da ob zahtevku tretje osebe doseže pravni spor.

Odpoved je dopustna samo v času enega meseca od priznanja obveznosti plačila odškodnine ali od zavrnitve odškodnine ali od nastopa pravnomočnosti sodbe, ki je izdana v pravnem sporu s tretjo osebo. Zavarovalnica mora upoštevati enomesečni odpovedni rok. Zavarovalec ne more odpovedati pogodbe v kasnejšem času, razen konec tekočega trajanja zavarovanja.

3. Stečaj, poravnava zavarovalca

Zavarovalnica lahko po uvedbi stečaja ali poravnalnega postopka za premoženje zavarovalca odpove pogodbo z tromesečnim odpovednim rokom.

4. Opustitev tveganja

Če zavarovano tveganje popolnoma in trajno odpade, preneha zavarovanje v zvezi s tem tveganjem.

V primeru uradnih omejitev (dovoljenje za obratovanje, poslovanje oziroma uporabo stvari) povzroči omejitev zavarovalnega kritja in zavarovalno kritje velja samo na preostali obseg zavarovanega tveganja za katero velja dovoljenje.

5. Če je zavarovalna pogodba predčasno končana, pripada zavarovalnici premija samo za čas trajanja pogodbe, ki je do takrat potekel, razen če je bil prijavljen zavarovalni primer.

6. Odpoved po 2. točki ali opustitev tveganja po 4. točki ne izključujejo uporabe določbe 3. točke 11. člena.

7. Če je zavarovalnica glede na dogovorjeni čas pogodbe odobrila znižanje premije, lahko pri predčasnem končanju pogodbe zahteva naknadno plačilo zneska, za katerega bi bila premija višje izračunana, če bi bila pogodba sklenjena samo za takšen čas, kolikor je pogodba dejansko trajala. Če zavarovatelj uveljavi pravico do odpovedi v skladu z 2. točko ali če se zavarovalna pogodba odpove v skladu s 3. točko, se takšnega doplačila ne more zahtevati.

13. člen Sodna pristojnost

Za pravne spore, ki izhajajo iz tega zavarovalnega razmerja, je pristojno sodišče v kraju sedeža zavarovalca. Velja slovensko pravo.

14. člen

Pisna oblika pojasnil zavarovalca

Če ni v pogojih drugače predvideno, morajo biti vsa obvestila in pojasnila zavarovalca poslana zavarovalnici v pisni obliki.

Tabela rent

na osnovi avstrijske splošne tabele smrtnosti ÖVM 80/82 in letne obrestne mere v višini 3% (4. točka 5. člena)

Letni prispevek mesečne v naprej plačljive d o ž i v l j e n j s k e *) rente za kapitalizirano vrednost rente v višini 1.000,-- EUR

Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta	Starost**)	Letna renta
	EUR		EUR		EUR		EUR		EUR		EUR		EUR		EUR
0	34,95	10	36,32	20	39,06	30	42,99	40	49,69	50	60,91	60	80,60	70	120,86
1	34,60	11	36,56	21	39,37	31	43,51	41	50,57	51	62,40	61	83,39	71	126,78
2	34,74	12	36,81	22	39,70	32	44,06	42	51,50	52	63,96	62	86,40	72	133,18
3	34,90	13	37,08	23	40,04	33	44,64	43	52,48	53	65,62	63	89,65	73	140,07
4	35,07	14	37,35	24	40,40	34	45,26	44	53,50	54	67,37	64	93,17	74	147,44
5	35,26	15	37,63	25	40,78	35	45,91	45	54,58	55	69,24	65	96,97	75	155,31
6	35,45	16	37,92	26	41,18	36	46,59	46	55,72	56	71,22	66	101,07	76	163,71
7	35,65	17	38,20	27	41,60	37	47,31	47	56,92	57	73,34	67	105,49	77	172,68
8	35,86	18	38,48	28	42,04	38	48,06	48	58,18	58	75,60	68	110,25	78	182,27
9	36,09	19	38,76	29	42,50	39	48,86	49	59,51	59	78,01	69	115,35	79	192,58
														80	203,62

*) Pri časovno omejenih rentah se višina pripadajoče letne rente izračuna iz iste računske osnove glede na zavarovalno vsoto v višini 1.000,-- EUR.

**) Pri izračunu rente se upošteva starost upokojenca na rojstni dan, ki je najbližji začetku prejema rente.

Dopolnilni pogoji za zavarovanje odgovornosti (DPZO)

Poglavje A

Splošni pogoji za vse nevarnostne vire v proizvodnih dejavnostih

1. člen

Razširitev zavarovalnega varstva

1. Z zavarovanjem je krita odgovornost zavarovalca iz posesti in uporabe celotne poslovne opreme v okviru tveganja, označenega v zavarovalni pogodbi (1. člen SPZO.

V istem obsegu zavarovanje krije odgovornost zavarovalca iz neposlovne oddaje v najem ali izposojo delovnih strojev in aparatov. Samo s posebnim dogovorom je mogoče vključiti zavarovalno kritje tudi za poslovno izvajanje teh dejavnosti.

2. Z zavarovanjem je krita tudi odgovornost zavarovalca iz

2.1 predstavitve proizvodov; tudi izven zemljišča podjetja in iz vodenja po zavarovanem podjetju;

2.2 udeležbe na razstavah in sejmih;

2.3 posesti zemljišč, poslopij ali prostorov, ki se uporabljajo izključno za zavarovano dejavnost ali poklic in/ali izključno v stanovanjske namene zavarovalca (uporablja se 11. člen, poglavja B, DPZO);

2.4 posesti službenih stanovanj in stanovanjskih hiš skupaj s stranskimi poslopji za vodje in delojemalce zavarovanega podjetja (uporablja se

11. člen, poglavja B, DPZO);

2.5 reklamnih naprav, četudi se le-te nahajajo izven zemljišča podjetja;

2.6 gasilske enote podjetja (akcija in vaja,ter tudi storitve pomoči za tretjo osebo (uporablja se 15. člen, poglavja B, DPZO);

2.7 posesti in službene uporabe hladnega, vbodnega in strelnega orožja, ki ga uporabi zavarovalec ali osebe, ki jih on pooblasti, ob upoštevanju zakonskih in uradnih predpisov (izključena ostaja uporaba orožja za lovske namene);

2.8 medicinske oskrbe delavcev. Zavarovana je tudi osebna zakonska civilna odgovornost zdravnikov iz njihove dejavnosti v podjetju, če za to ne obstaja drugo zavarovalno kritje;

2.9 ustanov socialne narave za delojemalce kot npr. obratne menze, kopališča, okrevališča, vrtci in športna društva v podjetju, tudi če te kapacitete uporabljajo osebe, ki niso zaposleni podjetja, (za kopališča smiselno velja 8. člen, za okrevališča 7. člen, za športna društva v podjetju 14. člen poglavja B, DPZO).

2.10 prireditev in srečanj v podjetju. Zavarovani so tudi osebni odškodninski zahtevki delavcev zavarovanega podjetja v okviru prireditve (smiselno se uporablja 3. točka);

2.11 reje živali za pridobitvene namene (uporablja se

12. člen poglavja B, DPZO).

3. Zavarovanje krije v okviru 1. in 2. točke tudi odškodninske zahtevke

3.1 zakonitega zastopnika zavarovalca in tistih oseb, ki jih zaposli za vodenje ali nadzor zavarovanega podjetja;

3.2 vseh ostalih delavcev za škodo povzročeno pri izvajanju svojih službenih opravil, vendar z izključitvijo osebne škode zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni (delodajalčeva odgovornost).

Družinski člani, ki so delajo v podjetju zavarovalca, so v skladu s točko 3.1 ali točko 3.2 tudi zavarovani brez sklenjenega delovnega razmerja.

2. člen

Proizvajalčeva odgovornost za izdelke

Odgovornost za izdelke je zavarovana v skladu s Splošnimi in Dopolnilnimi pogoji zavarovanja pred odgovornostjo ter predvsem v skladu s spodaj navedenimi pogoji:

1. Opredelitve pojmov

Odgovornost za izdelke je skupek zakonskih dejanskih stanj pri odgovornosti za škodo, ki so posledica pomanjkljivosti izdelka po dobavi ali posledica pomanjkljivosti izvedenega dela po njegovi predaji.

Pomanjkljivost je lahko posledica predvsem koncepta, načrtovanja, izdelave, obdelave, popravila, skladiščenja, dobave (tudi napačne dobave), navodil za uporabo, oglaševanja ali svetovanja.

Kot izdelki veljajo vse materialne stvari ali deli le-teh, ki so lahko trgovsko blago, skupaj z dodatno opremo in embalažo.

Xxxxxx je dejanska predaja izdelka tretji osebi, ki jo opravi zavarovalec, ne glede na pravni vzrok. Dobava velja kot izvršena, ko zavarovalec izgubi dejansko pravico razpolaganja, to je možnost, da vpliva na izdelek ali njegovo uporabo.

Predaja opravljenega dela je dokončanje dela in dejanski prevzem s strani naročnika ali njegovega upravičenca.

2. Zavarovalno kritje za proizvodne programe in dejavnosti

2.1. Zavarovalec mora na poziv ob sklenitvi pogodbe dati zavarovalnici popolne informacije o trenutno prisotnih proizvodnjih programih in dejavnosti. Za omenjene programe in dejavnosti je podano zavarovalno kritje.

2.2. Uporaba 2. člena SPZO je treba uporabiti z omejitvijo, da zavarovalno kritje zajema samo kvantitativne širitve zavarovanega tveganja (širitve obrata).

3. Zavarovalno kritje za nehotene izvoze

3.1. Zavarovalno kritje se nanaša – z odstopanjem od 1. točke 3. člena SPZO - na zavarovalne primere nastale v vseh državah sveta, razen ZDA, Kanade in Avstralije, če zavarovalcu ali osebam, ki delajo zanj, ni bilo nič znano in tudi ni moglo biti nič znano o izvozu (tudi po obdelavi in predelavi) njegovih izdelkov oziroma del v trenutku dobave oz. predaje.

3.2. Zavarovalno kritje v skladu s točko 3.1. ne obstaja, če izračun škode in ureditev škode ali izpolnitev drugih obveznosti zavarovalnice onemogočajo državna oblast, tretja oseba ali zavarovalec sam.

4. Zavarovalno kritje na osnovi posebnega dogovora in obračuna dodatne premije za razširjeno odgovornost za izdelke

4.1. Le na osnovi posebnega dogovora in ne glede na to, ali gre za premoženjsko škodo ali posledično škodo v smislu teh pogojev, obsega zavarovalno kritje – z odstopanjem od 1. člena in na 15. točko 7. člena SPZO, za tveganje iz proizvajalčeve odgovornosti za izdelke, kolikor gre za

4.1.1. škodo tretje osebe zaradi pomanjkljivosti stvari, ki nastane šele s povezavo, mešanjem ali predelavo izdelkov, ki jih dobavi zavarovalec, z drugimi izdelki, in sicer

4.1.1.1. zaradi neuspešne uporabe drugih izdelkov;

4.1.1.2. zaradi stroškov, porabljenih za izdelavo končnega proizvoda, z izjemo nadomestila za pomanjkljivi izdelek zavarovalca;

4.1.1.3. zaradi nadaljnje premoženjske škode iz naslova neodtujljivosti končnega izdelka. Če se izdelek lahko proda samo s cenovnim popustom, zavarovalnica namesto zavarovane škode po točkah

4.1.1.1 in 4.1.1.2 nadomesti zmanjšan izkupiček;

Zavarovalnica ne nadomesti škode v razmerju nadomestila za izdelek zavarovalca do prodajne cene, ki bi jo pričakovali v primeru dobave končnega izdelka brez pomanjkljivosti;

4.1.1.4. zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi pravno potrebnega in ekonomsko primernega popravila končnega izdelka ali druge odprave škode.

Zavarovalnica ne nadomesti nastalih stroškov v razmerju nadomestila za izdelek zavarovalca do prodajne cene končnega izdelka;

4.1.1.5. zaradi stroškov za čiščenje in pripravo strojev in naprav, ki nastanejo neposrednemu kupcu zavarovalca.

4.1.2. škodo, ki jo imajo tretje osebe iz nadaljne obdelave ali nadaljne predelave pomanjkljivih izdelkov, ki jih je dobavil zavarovalec, ne da bi prišlo do povezave, mešanja ali predelave z drugim izdelkom, in sicer

4.1.2.1. zaradi stroškov, porabljenih za izdelavo končnega izdelka, z izjemo nadomestila za pomanjkljivi proizvod zavarovalca;

4.1.2.2. zaradi nadaljnje premoženjske škode iz naslova neodtujljivosti končnega izdelka. Če se kočni izdelek lahko proda samo s cenovnim popustom, zavarovalnica namesto zavarovane škode po točki

4.1.2.1 nadomesti zmanjšan izkupiček;

Zavarovalnica ne nadomesti škode v razmerju nadomestila za izdelek zavarovalca do prodajne cene, ki bi jo pričakovali v primeru dobave končnega izdelka brez pomanjkljivosti;

4.1.2.3. zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi pravno potrebnega in ekonomsko primernega popravila končnega izdelka ali druge odprave škode.

Zavarovalnica ne nadomesti nastalih stroškov v razmerju nadomestila za

izdelek zavarovalca do prodajne cene končnega izdelka;

4.1.2.4. zaradi stroškov za čiščenje in pripravo strojev in naprav, ki nastanejo neposrednemu kupcu zavarovalca.

4.1.3. stroške tretjih oseb za demontažo, odstranitev in odkritje pomanjkljivih izdelkov ter za vgradnjo, namestitev in položitev nadomestnih izdelkov brez pomanjkljivosti. Iz navedenega so izvzeti stroški za dodatno dobavo nadomestnih izdelka, vključno s transportnimi stroški.

Če se pomanjkljivost izdelka lahko odpravi z različnimi ukrepi, velja zavarovalno kritje le v višini najugodnejših stroškov.

Zavarovalno kritje ne obstaja,

4.1.3.1. če je zavarovalec - ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, sam namestil, vgradil ali položil pomanjkljiv izdelek ali ga je navedena dela po njegovem naročilu ali za njegov račun izvedel kdo drug;

4.1.4. škodo tretje osebe, ki nastane, kadar so s stroji, ki jih je dobavil (tudi vzdrževal ali popravil) zavarovalec, izdelane ali predelane stvari z napako, ne da bi obstajala premoženjska škoda v skladu s 2.3. točko 1. člena, SPZO, in sicer

4.1.4.1. zaradi neuspešne uporabe izdelkov, ki so bili vstavljeni v stroj;

4.1.4.2. zaradi stroškov nastalih za izdelavo ali predelavo;

4.1.4.3. zaradi nadaljnje premoženjske škodeiz naslova neodtujljivosti končnega izdelka. Če se končni izdelek lahko proda samo s cenovnim popustom, zavarovalnica namesto zavarovane škode po točkah

4.1.4.1 in 4.1.4.2 nadomesti manjši izkupiček.

4.1.4.4. zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi pravno potrebnega in ekonomsko primernega popravila končnega izdelka ali druge odprave škode;

4.1.4.5. zaradi stroškov za čiščenje in pripravo strojev in naprav, ki nastanejo kupcu zavarovalca.

4.2. Posebna pravila za primere točke 4.1

4.2.1. Zavarovalni primer je za razliko od 1. točke 1. člena, SPZO dobava pomanjkljivega izdelka oz. predaja pomanjkljivo opravljenega dela (v nadaljevanju kratko imenovana »dobava«).

4.2.2. Geografsko območje veljavnosti

Za razliko od 3. člena SPZO zajema zavarovalno kritje dobave, ki so bile izvršene v Sloveniji, s pogojem, da so bila dejanska stanja iz točk 4.1.1 do 4.1.4 izpolnjena v Sloveniji. Smiselno se uporablja tudi določilo točke 3.

4.2.3. Časovna omejitev veljavnosti

Za razliko od 4. člena SPZO obstaja zavarovalno kritje, če je dobava izvedena med veljavnostjo zavarovalnega kritja in če prijava škode prispe do zavarovalnice najkasneje dve leti po končanju zavarovalne pogodbe.

4.2.4. Serijska škoda

Za razliko1.2. točke 1. člena, SPZO, velja več dobav kot en zavarovalni primer, če povzročijo škodo iz istega vzroka. Nadalje velja kot en zavarovalni primer, če več dobav povzročijo škodo iz enakovrstnih in časovno povezanih vzrokov in če med temi vzroki obstaja pravna, gospodarska ali tehnična povezava.

4.2.5. Lastna udeležba v škodi

Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 10% škode, najmanj 750,- EUR.

5. Izključitve iz zavarovalnega kritja

5.1. Iz zavarovalnega kritja so izključeni – tudi v primeru posebnega dogovora v skladu s 4. točko

5.1.1. odškodninski zahtevki iz garancije za napake (jamstva za pomanjkljivosti), razen če gre za izključno škodo v skladu s točko 4.1. Še posebaj upozarjamo na določbe 1.1. točko in

1.3. točko 7. člena ter tudi 9. člen, SPZO.

5.1.2. zahtevke iz odobritev garancije ali pravih garancijskih pogodb ter iz praviloma pričakovane obrabe.

5.1.3. zahtevki za škodo, ki je nastala zaradi izdelkov ali del, katerih uporaba ali učinek nista bila preizkušena v pravi meri v skladu s trenutnimi dosežki tehnike in znanosti glede na konkretni namen uporabe. Takšno preizkušanje vsekakor ni opravljeno, če za uporabo izdelka ni predložena potrebna registracija na osnovi zakonskih in predpisov pristojnih organov.

5.1.4. zahtevki za škodo, ki so jo povzročili proizvodi ali dela, katerih izdelavo ali storitev je zavarovalec predal tretji osebi z licenčno pogodbo.

5.1.5. xxxxxxxx iz

5.1.5.1. načrtovanja, izdelovanja ali dobave motornih vozil, letal, plovil, tirnih vozil, žičnic in vesoljskih plovil;

5.1.5.2. načrtovanja ali izdelovanja delov za motorna vozila in načrtovanja, izdelovanja ali dobave delov za letala, plovila, tirna vozila, vesoljska plovila ter žičnice.

5.1.5.3. dejavnosti na letalih ali vesoljskih plovilih ali delih letal ali vesoljskih plovil, in sicer bodisi zaradi škode na letalih, vesoljskih plovilih, vključno s stvarmi in potniki v njih, bodisi zaradi škode, ki jo povzročijo letala ali vesoljska plovila.

5.2. Za škode, ki se lahko zavarujejo v skladu s 4. točko s posebnim dogovorom, ni zavarovalnega kritja za posledično škodo, kot npr. prekinitev obratovanja ali izpad proizvodnje.

3. člen

Zavestno ravnanje proti predpisom

Zavarovalnica je oproščen izpolnitve obveznosti, če je zavarovalni primer povzročila groba malomarnost in če gre za zavestno ravnanje – zlasti glede na izbiro delovnega načina s prihrankom na stroških in času – proti zakonom, odredbam ali uradnim predpisom, ki veljajo za zavarovano podjetje ali dejavnost.

4. Prevzem obrata

Če je podjetje odtujeno tretji osebi ali ga tretja oseba prevzame na osnovi pogodbe o uživanju, zakupne pogodbe ali podobnega pravnega razmerja, vstopi v pravice in dolžnosti zavarovalca tretja oseba, ki v času njene upravičenosti izhajajo iz zavarovalnega razmerja.

Poglavje B Dopolnilna pravila za posebna tveganja

1. člen

Čiste premoženjske škode

Če je v naslednjih dopolnilnih določbah predvideno kritje čiste premoženjske škode, velja naslednje:

1. Čista premoženjska škoda je škoda, ki ne izhaja niti iz osebne niti iz premoženjske škode ter tudi ni posledica navedenih škod.

2. Za razliko od 1. člena SPZO je zavarovalni primer kršitev (dejanje ali opustitev), ki izvira iz zavarovanih dejavnosti in iz katerih proti zavarovalcu nastanejo ali bi lahko nastali odškodninski zahtevki tretjih oseb.

2.1. Serijska škoda: Kot zavarovalni primerse obravnavajo tudi vse posledice

2.1.1. kršitve,

2.1.2. več kršitev, ki temelji na istem vzroku,

2.1.3. več časovno povezanih kršitev, ki temeljijo na enakovrstnih vzrokih, če je med navedenimi vzroki pravna, tehnična ali ekonomska povezava.

Smiselno se uporablja 2. točka 4. člena SPZO.

3. Ne glede na 3. člen SPZO zavarovalno kritje obstaja, če je bila kršitev storjena na krejevnem področju veljavnosti, dogovorjenem v polici, ki ima na ten področju ekonomske učinke in če se tudi zahtevek uveljavlja na tem krajevnem področju veljavnosti.

4. Ne glede na 4. člen SPZO zavarovalno kritje obstaja, če je bila kršitev storjena med trajanjem zavarovalnega kritja in je prijava zavarovalnega primera prispela do zavarovalnica najkasneje dve leti po končanju zavarovalne pogodbe.

4.1. Če je bila škoda povzročena z opustitvijo dejanja, velja v primeru dvoma, kot da je bila kršitev storjena na dan, ko bi zamujeno dejanje moralo biti izvedeno, da bi se še preprečil nastop škode.

5. Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki za škodo zaradi primanjkljajev pri vodenju blagajne, zaradi kršitev pri plačilnih aktih, zemljiških ali drugih gospodarskih poslov, poneverb s strani osebja zavarovalca ali drugih zanj delujočih oseb, zaradi odtujitve denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti ter zaradi prekoračitve načrtovanih stroškov in dobavnih rokov.

2. člen

Priključeni železniški tiri in najeti skladiščni železniški prostori

1. Najeti skladiščni prostori, ki so last železnice

Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 1. člena, in 1.2. točke 7. člena, SPZO, tudi pogodbeno odgovornost zavarovalca v skladu z veljavnimi predpisi in trgovskimi uzancami.

2. Pogodbeno kritje za čisto premoženjsko škodo

Zavarovalno kritje v skladu s 1. in 2. točko velja tudi za pogodbeno kritje za čisto premoženjsko škodo do višine 2,5% od zavarovalne vsote.

3. K točkam 1. do 3.

3.1. Če je možno dokazati, da je škodni dogodek v celoti ali deloma nastal po krivdi železnice ali njenih organov, kritje zavarovalnice preneha ali se zmanjšanja v skladu z ugotovljeno krivdo.

3.2. Zavarovanje ne zajema pogodbenih kazni katerekoli vrste, kot tudi ne obveznosti zavarovalca nasproti železnici, da plača nadomestilo za opremljanje, izdelave, vzdrževanja, nabave in podobno, ki jih je železnica prevzela, ker zavarovalec ni izpolnjeval svojih obveznosti.

3.3. Odgovornost, ki presega zakonsko odgovornost in trgovske uzance je mogoče vključiti v zavarovalno kritje samo na osnovi posebnega dogovora z zavarovalnico.

3. člen

Gradbena obrt in podobne obrti

1. Sem sodijo v smislu teh pogojev:

Podjetja za visoke in nizke gradnje (vključno podjetja za gradnjo jeklenih konstrukcij), gradbeni mojstri (zidarski mojstri), tesarski mojstri, vodnjaški mojstri, mojstri za tesnjenje proti vlagi in tlačni vodi, delavci za asfaltiranje, krovci, delavci za izoliranje z bitumnom, pečarji, kleparji, plinski in vodovodni inštalaterji, elektroinštalaterji (električarji), tehniki za ogrevanje in klimatiziranje, podjetja za rušenje, bageristi, izdelovalci peska in gramoza, podjetja za razstrelitev in mojstri za razstreljevanje, podjetja s kamnolomom in za globoko vrtanje.

2. Zavarovanje zajema v skladu z obsegom kritja iz SPZO in poglavja A iz DPZO tudi odškodninsko odgovornost za

2.1. osebno in premoženjsko škodo, ki izhaja iz načrtov, ki jih je naredil zavarovalec;

2.2. škodo na podzemnih napravah (kot so električne, plinske in vodovodne napeljave, telefonski kabli,

kanali in podobno) pri čemer se ne uporabljajo določila 10.4. in 10.5. točke 7. člena, SPZO;

2.3. škodo zaradi spodkopavanja ali podzidavanja gradbenih objektov;

2.4. škodo zaradi pogrezanja zemljišč, tudi na njem postavljene zgradbe ali dela takšne stavbe, ter zaradi zdrsa zemljišča;

2.5. škodo na sosednjih zgradbah zaradi opustitve strokovne zaščite (tudi ojačitev in podpiranje ali opiranje);

2.6. škodo zaradi razstreljevanja v skladu z naslednjimi določili:

2.6.1. Zavarovalno kritje obstaja samo takrat, ko razstreljevanje opravi izvedenec za razstreljevanje (pooblaščena strokovna oseba).

2.6.2. Premoženjska škoda, ki se nastane znotraj polmera 100 m od mesta razstrelitve, je izključena iz zavarovalnega kritja.

2.6.3. Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja za premoženjsko škodo, s katero je treba običajno računati pri razstreljevanju kljub predpisanim varnostnim ukrepom.

3. Lastna udeležba zavarovalca znaša v vsakem zavarovalnem primeru za premoženjsko škodo:

10% škode, najmanj 500,- EUR, največ 10.000,- EUR.

4. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode iz udeležbe pri delovnih skupnostih. Dejavnost partnerja delovne skupnosti kot podizvajalca te delovne skupnosti na osnovi pisnega naročila ne velja kot udeležba pri delovni skupnosti.

4. člen

Delavnice za popravila motornih vozil in podobni obrati

Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena, SPZO, tudi odškodninske zahtevke na osnovi javnih pooblastil zaradi osebne in premoženjske škode v zvezi s tehničnim pregledom motornih vozil.

5.člen Dimnikarji

Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena, SPZO, tudi odškodninske zahtevke na osnovi javnih pooblastil zaradi osebne in premoženjske škode v zvezi s opravljanjem dimnikarske službe.

6. člen

Kmetijski in gozdarski obrati

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO in poglavja A iz DPZO tudi odškodninsko odgovornost

1.1. iz živinoreje ne glede na namen uporabe (uporablja se tudi določilo št. 11. DPZO).

Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovalno kritje za odgovornost za škode na živalih, ki so privedene na osemenjevanje in za prepustitev jahalnih živali nezaposlenim osebam ter

iz vožnje s kočijo in sanmi vseh vrst, kolikor velja zakonska obveznost za sklenitev zavarovanja.

Škoda, ki jo povzroči pašna živina ali divjačina na travnikih ali kulturah, je izključena iz zavarovalnega kritja;

1.2. iz sečnje lesa v lastnem gozdu, v tujem gozdu pa samo v primeru za lastne potrebe;

1.3. iz zatiranja rastlinskih škodljivcev in uporabe herbicidov na zavarovanem kmetijskem zemljišču in gozdu, vendar z lastno udeležbo zavarovalca v vsakem zavarovalnem primeru v višini 20% škode, najmanj 250,- EUR, največ 2.500,- EUR.

1.4. onesnaženja z gnojnico, umetnimi gnojili in silosno odpadno vodo v skladu s 6. členom SPZO zaradi premoženjske škode nastale zaradi onesnaženja okolja.

Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici.

Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 20% škode, najmanj 250,- EUR, največ 2.500,- EUR.

1.5. iz izvajanja razstrelitev za namene zavarovanega kmetijskega in gozdnega gospodarstva, vendar samo pod pogojem, da je dela razstreljevanja opravil izvedenec za razstreljevanje (pooblaščena strokovna oseba). Premoženjska škoda, ki se nastane znotraj polmera 100 m od mesta razstrelitve, je izključena iz zavarovalnega kritja. Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja za premoženjsko škodo, s katero je treba običajno računati pri razstreljevanju kljub predpisanim varnostnim ukrepom.

1.6. iz gradnje tovornih poti, če skupni stroški investicijskega projekta ob upoštevanju morebitnih lastnih udeležb ne presegajo 20.000,- EUR. Uporablja se 2. točka poglavja B, DPZO. Pri takšnih investicijskih načrtih je zavarovana odgovornost zavarovalca kot investitorja.

1.7. iz popoldanskih obrti, če letni izdatki za mezde oziroma plače ob upoštevanju morebitnih izpolnjenih dajatev v naravi ne prekoračijo 20.000,- EUR.

1.8. iz dejavnosti začasnih vinotočev, če letni izdatki za mezde oziroma plače ob upoštevanju morebitnih izpolnjenih dajatvah v naravi ne prekoračijo 20.000,- EUR.

1.9. iz nastanitvegostov v skladus 7. členom poglavja B, DPZO, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje.

2. Zavarovanje krije tudi odgovornost zavarovalca kot zasebnika v privatnem življenju v skladu s 16. členom poglavja B, DPZO, kot tudi odgovornost sozavarovanih oseb po 3.1 in 3.2 točki 16. člena poglavja B, DPZO.

7. člen Nastanitve gostov

1. Zavarovanje krije za razliko od 10.2 in 10.4 točke 7. člena, SPZO tudi odgovornost zavarovalca kot hranitelja za poškodbo stvari, ki jih gostje prinesejo s sabo, ko prenočujejo. Za prinesene stvari se štejejo, če so bile

predane zavarovalcu ali enemu njegovih delavcev ali na mestu, ki so ga te osebe določile.

2. Le v primeru posebnega dogovora krije zavarovanje tudi odgovornost zavarovalca za izgubo ali izginotje stvari iz točke 1.

V primeru takšnega dogovora je zavarovalec dolžan izvesti naslednje ukrepe, drugače je zavarovalnica prosta izplačila odškodnine:

2.1. da v primeru izgube ali izginotja stvari nemudoma odda prijavo pristojnemu varnostnem organu;

2.2. v kolikor je potrebno uradno obrtno dovoljenje pristojenga organa, mora na vidnem mestu označiti, da denar, vrednostne papirje (plačilna sredstva za potovanje) in dragocenosti deponira na za to označenem in primernem zavarovanem mestu ter za hrambo prejeti potrdilo.

3. Izključitve iz zavarovalnega kritja

Razširitev zavarovalnega kritja v skladu s 1. in 2. točko ne zajema – če ni drugače dogovorjeno – odškodninskih zahtevkov za škodo

3.1. na prinesenih stvareh zaradi neprimerne uporabe ali dejavnosti na ali s temi stvarmi, izven okvira prevoza, s strani zavarovalca ali njegovih delavcev;

3.2. na motornih in vodnih vozilih, njihovem priboru in sestavnih delih ter na stvareh, ki se nahajajo na ali v vozilih, ki jih gostje pripeljejo s seboj.

3.3. pri izgubi ali izginotju stvari iz splošno dostopnih prostorov, v katerih se streže hrana in pijača.

4. Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 7. člena, SPZO tudi obveznosti nadomestila za škodo iz čiste premoženjske škode do zavarovalne vsote 7.500,- EUR.

8. člen Kopališča

1. Zavarovanje krije za razliko od 10.2. in 10.4. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost zavarovalca kot hranitelja za poškodbo stvari, ki jih gostje kopališča prinesejo s sabo.

2. Samo s posebnim dogovorom se lahko zavarovanje razširi tudi na odgovornost zavarovalca za izgubo in izginotje stvari, ki so jih gostje kopališča imeli zaklenjene v kabinah in garderobnih omaricah, ki so v kopališču na razpolago, ali so bile s strani kopališča vzete v hrambo.

V primeru takšnega dogovora je zavarovalec dolžan izvesti naslednje ukrepe, drugače je zavarovalnica prosta izplačila odškodnine:

2.1. da v primeru izgube ali izginotja stvari nemudoma odda prijavo pristojnemu varnostnemu organu;

2.2. da z vidnim oglasom seznanja, da morajo biti denar, vrednostni papirji (plačilna sredstva za potovanje) in dragocenosti proti potrdilu deponirani pri blagajni.

3. Razširitev zavarovalnega kritja v skladu s 1. in 2. točko ne zajema odškodninskih zahtevkov za škodo na motornih in vodnih vozilih, njihovem priboru in sestavnih delih ter na stvareh, ki se nahajajo na ali v vozilih, ki jih gostje pripeljejo s seboj.

9. člen

Zdravniki, zobozdravniki, veterinarji (klinike za živali)

1. Uporablja se 1. in 3. člen poglavja A, DPZO.

2. Z zavarovanjem je krita tudi osebna odgovornost osebe, ki nadomešča dopustnika v času dopusta, v kolikor ni drugega zavarovalnega kritja.

3. Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 1. člena SPZO, tudi odgovornost za čisto premoženjsko škodo do zavarovalne vsote 7.500,- EUR.

4. Zavarovalno kritje ne glede na 3. člen SPZO - velja za zavarovalne primere, ki nastanejo po vsem svetu, če je medicinsko zdravljenje, ki je povzročilo škodo, potekalo v Sloveniji; velja omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO.

Odškodninske odgovornosti zdravnikov iz prve pomoči - ne glede na 3. člen SPZO - so sozavarovane po vsem svetu; omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO ne velja.

5. Zavarovanje krije za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju.

6. Zavarovanje krije za razliko od 10. točko 7. člena SPZO tudi odgovornost veterinarjev in klinik za živali za škodo na zdravljenih živalih.

7. Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil.

10. člen

Bolnišnice, zdravilišča, sanatoriji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele in podobno

1. Uporablja se poglavje A DPZO.

2. Za zavarovalno kritje za prinesene stvari pacientov in njihovih spremljevalcev se uporabljajo določila 7. člena poglavja B DPZO.

3. Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 1. člena SPZO tudi obveznosti nadomestila škode za čisto premoženjsko škodo do zavarovalne vsote 7.500,- EUR.

4. Zavarovalno kritje ne glede na 3. člen SPZO - velja za zavarovalne primere, ki nastanejo po vsem svetu, če je medicinsko zdravljenje, ki je povzročilo škodo, potekalo v Sloveniji; velja omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO.

Odškodninske odgovornosti zdravnikov iz prve pomoči - ne glede na 3. člen SPZO - so sozavarovane po vsem svetu; omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO ne velja.

5. Zavarovanje krije za razliko od 7. člena, točka 3, SPZO, tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil.

11. člen

Hišna in zemljiška lastnina

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO odškodninsko odgovornost

1.1. iz posesti, upravljanja, nadzora oskrbovanja, čiščenja, osvetlitve in obnove zavarovane nepremične, vključno z zgradbami in opremo, ki se nahajajo v njej ali na njej, kot npr. dvigala, naprave za ogrevanje in klimatiziranje, plavalni bazeni, otroška igrišča in vrtni nasadi.

Privatna plaža, ki je v neposredni prostorski zvezi z zavarovano nepremičnino, je tudi zavarovana;

1.2. iz izvajanja del rušenja, gradnje, popravila in kopanja na zavarovani nepremičnini, če skupni stroški gradbenega projekta ob upoštevanju morebitnih lastnih udeležb ne presegajo 75.000,- EUR. Uporabljajo se določila 2. člena poglavja B DPZO. Pri takšnih investicijskih načrtih je zavarovana odgovornost zavarovalca kot investitorja.

1.3. iz prenočevanja gostov v skladu z 7. členom poglavja B DPZO, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje.

1.4. iz premoženjske škode, nastale zaradi onesnaženja okolja – odlaganja proizvodov iz mineralnih olj do odložene količine 100 litrov, v skladu s 6. členom SPZO:

Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici.

Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 20% škode, najmanj 250,- EUR, največ 2.500,- EUR.

2. V skladu s 1. točko zavarovanje krije tudi odgovornost kot

2.1. lastnika in posestnika hiše;

2.2. upravnika in oskrbnika hiše;

2.3. tistih oseb, ki po naročilu zavarovalca delajo zanj, razen če ta dejavnost ne poteka v izvajanju njihovega poklica ali obrti;

2.4. tistih oseb, ki nastopijo namesto zavarovalca zaradi uživanja, stečaja ali prisilne uprave.

Izključena je – če ni drugače dogovorjeno – osebna škoda, pri kateri gre za delovne nezgode oseb z enakimi delovnimi nalogami, v skladu s točkami od 2.1 do 2.4.

3. Pri škodi, ki jo povzročijo meteorske padavine na tapetah, sobnih poslikavah, okrasnih štukaturah, stenskih oblogah, podih, na električnih, telefonskih in drugih napeljavah in na drugih pripomočkih hiše v najetih stanovanjskih in poslovnih prostorih – z izjemo oken in vrat na zunanji strani poslopja – krije zavarovanje za razliko od 1. člena SPZO, četudi ne obstaja odgovornost najemodajalca nasproti najemniku. Plačilo zajema stroške dela za vzpostavitev prejšnjega stanja, če ne gre za stroške vzdrževanja, ki jih mora po zakonu nositi najemodajalec.

Če škoda nastane zaradi poplav, talne vode ali v povezavi s potresom, plača zavarovalnica nadomestilo škode v skladu s 1. členom SPZO.

4. Odškodninski zahtevki solastnikov, lastnikov stanovanj, upravičencev koriščenja in njihovih svojcev (6.2. točka 7. člena SPZO) so zajeti v zavarovanje, če te osebe ali njihovi zakoniti zastopniki niso sami odgovorni za nastalo škodo zaradi osebnih dejanj ali opustitve dejanj.

Zavarovalno kritje v skladu s 3. točko velja tudi za stanovanjske in poslovne prostore, ki jih te osebe uporabljajo.

12. člen Reja živali

1. Zavarovanje zajema odgovornost vsakokratnega hranitelja, skrbnika ali upravičenca, ki razpolaga z živalmi.

Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovalno kritje za odgovornost za škode na živalih, ki so privedene na osemenjevanje.

2. Zavarovanje krije za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju.

13. člen Vodna plovila

1. Zavarovanje zajema tudi odgovornost lastnika, imetnika in oseb, ki so po volji imetnika dejavni pri uporabi vodnega plovila brez lastnega pogona in do velikosti 5m ali se po njegovi volji prevažajo z njim.

2. Zavarovalnica je prosta obveznosti izplačila odškodnine, če voznik zavarovanega vodnega plovila nima uradno predpisanega dovoljenja za upravljanje s takšnim plovilom.

3. Zavarovanje krije za razliko od 10.1. in 10.2. točke 7. člena SPZO tudi stvari, ki jih osebe na plovilu nosijo na sebi ali imaajo kot prtljago.

14. člen Društva

(V smislu vsakokratnega zakona o društvih)

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO odgovornost iz

1.1. posedovanja ali uporabe zemljišč, poslopij, prostorov, naprav, opreme in aparatov za namene v skladu s statutom zavarovalca (uporablja se 11. člen DPZO);

1.2. izvajanja društvenih prireditev s strani zavarovalca, in sicer neodvisno od kraja prireditve.

2. V skladu s 1. točko je zavarovana odgovornost

2.1. zakonitih in pooblaščenih zastopnikov zavarovalca in takšnih oseb, ki jih zaposli za vodenje ali nadzor društva;

2.2. vseh ostalih delavcev zavarovalca za škodo, ki jo povzročijo pri izvajanju svojih službenih opravil, vendar z izključitvijo osebne škode, pri kateri gre za delovne nezgode delavcev zavarovanega društva;

2.3. vseh članov društva iz izvajanja dejavnosti društva, ki so v skladu s statutom, in sicer

2.3.1. v društvu,

2.3.2. pri prireditvah društva in

2.3.3. zunaj društva po nalogu društva.

3. Samo na osnovi posebnega dogovora zavarovanje krije tudi odgovornost iz

3.1. posedovanja ali uporabe

3.1.1. tribun za gledalce in objektov za gledalce;

3.1.2. prog za bob in sankališč, skakalnic, smučarskih in tekaških prog.

3.2. posedovanja ali uporabe

3.2.1. živali;

3.2.2. vodnih plovil.

3.3. izvajanja občinskih, zveznih ali mednarodnih športnih tekmovanj.

15. člen

Gasilci in protipoplavne enote

1. Smiselno se uporablja1. in 2. točka 14. člena DPZO.

2. Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil.

3. Pri delovanju v tujini in pri sodelovanjih na mednarodnih tekmovanjih zajema zavarovalno kritje za razliko od 3. člena SPZO le škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi.

4. Zavarovanje ne krije odgovornosti za škode na stvareh, za katere je bilo predvideno reševanje ali zaščita ali za katere je bila poklicana ustrezna služba (gasilci, …).

5. Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovalno kritje za odgovornost za škode na stvareh, ki so zavarovalcu dane na razpolago za delovanje, tekmovanja in vaje.

6. Za poklicne gasilce in gasilce organizirane v okviru podjetja, velja 3. člen poglavja A DPZO.

16. člen Odgovornost zasebnika

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja SPZO odgovornost zavarovalca kot zasebne osebe, iz nevarnosti vsakdanjega življenja z izjemo nevarnosti poslovne, poklicne ali obrtne dejavnosti, zlasti

1.1. kot imetnika stanovanja (vendar ne kot lastnik hiše in/ali zemljišča) in kot delodajalca hišnega osebja, vključno osebja za sprejemanje gostov na prenočevanje, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje (uporablja se 6. člen poglavja B DPZO);

1.2. iz posedovanja in uporabe radijskega in televizijskega sprejemnika;

1.3. iz posedovanja in uporabe koles;

1.4. iz nepoklicnega športnega udejstvovanja, z izjemo lova;

1.5. iz dovoljenega posedovanja hladnega in strelnega orožja in uporabe le-tega kot športnih naprav in za namene samoobrambe;

1.6. iz posedovanja malih živali, z izjemo psov (uporablja se 12. člen poglavja B DPZO);

1.7. iz priložnostne uporabe, vendar ne iz posedovanja, električnih in jadralnih čolnov (uporablja se 13. člen poglavja B DPZO);

1.8. iz posedovanja in uporabe drugih vodnih plovil in ladijskih modelov, ki niso na motorni pogon (uporablja se 13. čen poglavja B DPZO);

1.9. za razliko od 5.2. točke 7. člena SPZO iz posedovanja in uporabe letalskih modelov, ki niso na motorni pogon, do teže letala 5 kg.

2. Za tveganje v skladu s 1. točko je zavarovana premoženjska škoda, nastala zaradi onesnaženja okolja, v skladu s 6. členom SPZO.

Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici.

Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 250,- EUR.

3. V skladu s 1. točko zavarovanje krije tudi odgovornost

3.1. zakonca ali življenjskega sopotnika, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu;

3.2. mladoletnih otrok (tudi vnukov, posvojencev, rejencev in pastorkov) zavarovalca, njegovega zakonca ali življenjskega sopotnika; otroci ostanejo zavarovani do izpolnjenega 25. leta starosti, če ne razpolagajo z lastnim gospodinjstvom ali lastnimi rednimi prihodki;

3.3. oseb, ki za zavarovalca opravljajo hišna dela po delovni pogodbi ali priložnostno, v objektih zavarovalca. Izključena je – če ni drugače dogovorjeno – osebna škoda, pri kateri gre za delovne nezgode delavcev zavarovalca.

3.4. Zavarovanje krije za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju.

17. člen

Razširjena odgovornost zasebnika

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja SPZO odgovornost zavarovalca kot zasebne osebe, nastalih iz nevarnosti vsakdanjega življenja z izjemo nevarnosti poslovne, poklicne ali obrtne dejavnosti, zlasti

1.1. kot imetnika stanovanja (vendar ne kot lastnika hiše in/ali zemljišča) in kot delodajalca hišnega osebja, vključno osebja za sprejemanje gostov na prenočevanje, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje (uporablja se 6. člen poglavja B DPZO);

1.2. iz posedovanja in uporabe radijskega in televizijskega sprejemnika;

1.3. iz posedovanja in uporabe koles;

1.4. iz nepoklicnega športnega udejstvovanja, z izjemo lova;

1.5. iz dovoljenega posedovanja hladnega in strelnega orožja in uporabe le-tega kot športnih naprav in za namene samoobrambe;

1.6. iz posedovanja malih živali, z izjemo psov (uporablja se 12. člen poglavja B DPZO);

1.7. iz priložnostne uporabe, vendar ne iz posedovanja, električnih in jadralnih čolnov (uporablja se 13. člen poglavja B DPZO);

1.8. iz posedovanja in uporabe drugih vodnih plovil in ladijskih modelov, ki niso na motorni pogon (uporablja se 13. čen poglavja B DPZO);

1.9. za za razliko od 5.2. točke 7. člena SPZO iz posedovanja in uporabe letalskih modelov, ki niso na motorni pogon, do teže letala 5 kg.

2. Za tveganje v skladu s 1. točko je zavarovana premoženjska škoda, nastala zaradi onesnaženja okolja, v skladu s 6. členom SPZO.

Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici.

Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 250,- EUR.

3. 10. člen SPZO, se uporablja le v primeru, ko si zavarovalec ali sozavarovane osebe stvari sposodijo, najamejo, vzamejo na leasing, zakupijo ali vzamejo v hrambo ali dajo v obdelavo (zlasti popravilo ali vzdrževanje).

4. Za razliko od 10.1. člena 7. člena SPZO, zajema zavarovalno kritje tudi odgovornost za škode iz poškodbe najetih prostorov in v njih nahajajočega se inventarja. To zavarovalno kritje velja samo za najemna razmerja z trajanjem ne več ko en mesec.

5. skladu s 1. točko zavarovanje krije tudi odgovornost

5.1. zakonca ali življenjskega sopotnika, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu;

5.2. mladoletnih otrok (tudi vnukov, posvojencev, rejencev in pastorkov) zavarovalca, njegovega zakonca ali življenjskega sopotnika; ti otroci ostanejo zavarovani do izpolnjenega 25. leta starosti, dokler ne razpolagajo z lastnim gospodinjstvom ali lastnimi rednimi prihodki;

5.3. oseb, ki za zavarovalca opravljajo hišna dela po delovni pogodbi ali priložnostno, v objektih v njegovi lasti. Izključena je - če ni drugače dogovorjeno – osebna škoda, pri kateri gre za delovne nezgode delavcev zavarovalca.

6. Za razliko od 6.2. točke 7. člena SPZO, so iz zavarovalnega kritja izključeni samo odškodninski zahtevki oseb, zavarovanih v skladu s točkama 5.1 in 5.2.

7. Zavarovalno kritje zajema za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke po celem svetu.

18. člen Vzgoja

1. Šole, vzgojni zavodi in podobno.

1.1. Uporablja se poglavje A SPZO.

1.2. Zavarovanje krije za razliko od 10.2. do 10.4. točke

7. člena SPZO tudi odgovornost zavarovalca za poškodbe (ne za izgubo ali izginotje) stvari šolarjev ali gojencev.

2. Učitelji ali nadzorne osebe

Zavarovanje zajema v skladu s kritjem SPZO odgovornost zavarovalca iz dejavnosti poučevanja ali nadzorovanja.

3. Zavarovalno kritje zajema izvajanje šolskih prireditev (tudi maturantski izlet), in sicer tudi izven učnega načrta, vendar z dovoljenjem vodstva šole.

Zavarovalno kritje zajema za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, nastale pri izvajanju teh prireditev v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju.

4. Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena SPZO, tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil, pri čemer je poleg krita tudi čista premoženjska škoda do zavarovalne vsote 7.500,- EUR.

19. člen Specializirane šole

Za specializirane šole kot npr. avtošole, šole letenja (tudi za skoke s padalom), šole za motorne čolne, smučanje na vodi, jadranje, deskanje, jahanje in smučanje velja

1. Uporablja se poglavje A SPZO.

2. Za zavarovanje ne velja 18. člen poglavja B DPZO.

3. Odškodninske odgovornosti iz naslova posesti ali uporabe motornih vozil, priklopnikov, letal in zračnih plovil so v skladu s 5. točko 7. člena SPZO iz zavarovalnega kritja izključene.

Za praktični pouk na navedenih stvareh in njihov prevoz velja enako kot za njihovo uporabo.

Zavarovalno varstvo velja v okviru zavarovanega tveganja tudi za dejavnost poučevanja in nadzora ter za praktični pouk z uporabo motornih čolnov, jadrnic, naprav za deskanje ali jahalnih konj.

20. člen Specializirani učitelji/inštruktorji

Za specializirane učitelje kot npr. inštruktorje vožnje, letenja (tudi za skoke s padalom) , inštruktorje za motorne čolne, smučanje na vodi, jadranje, deskanje, jahanje in smučanje velja naslednje:

1. Uporablja se 3. člen poglavja A DPZO.

2. Za zavarovanje ne velja 18. člen poglavja B DPZO.

3. Zavarovalno kritje velja za vse dejavnosti, do katerih je zavarovalec upravičen na osnovi zakonov, odredb in predpisov pristojnih organov, ki veljajo za njegov poklic.

4. Kvalifikacija alpinističnega društva ustreza kvalifikaciji pristojnega organa.

5. Odškodninske odgovornosti iz naslova posesti ali uporabe motornih vozil, priklopnikov, letal in zračnih plovil so v skladu s 5. točko 7. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti iz zavarovalnega varstva izključene.

Za praktični pouk na navedenih stvareh in njihov prevoz velja enako kot za njihovo uporabo.

Zavarovalno varstvo velja v okviru zavarovanega tveganja tudi za dejavnost poučevanja in nadzora ter za praktični pouk z uporabo motornih čolnov, jadrnic, naprav za deskanje ali jahalnih konj.

21. člen

Politične skupnosti in občine

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO odgovornost občine

1.1. posedovanja ali uporabe zemljišč, poslopij, prostorov, naprav, opreme in aparatov, ki ne služijo za namene kmetijstva, gozdarstva, obrti ali industrije in ne morejo biti dane v najem ali zakup, ter ne sodijo med zaloge in obratovanje pokopališč in krematorijev (uporablja se 10. člen poglavja B DPZO).

1.2. iz takšnih del, ki so opravljena izključno za namen gradnje ali vzdrževanja občinskih cest, poti, trgov in mostov, če so stroški za ta dela poravnani izključno iz naslova občinskih sredstev (uporablja se 3. člen poglavja B DPZO);

1.3. iz posedovanja in obratovanja kamnolomov, peskokopov in drobilnic, ter služb za vzdrževanje in gradbena dela na cestah, vendar samo pod pogojem, da le-ti služijo izključno zavarovanim tveganjem iz 1. in 2. točke (uporablja se 3. člen poglavja B DPZO).

1.4. Le v primeru posebnega dogovora zavarovanje krije tudi odgovornost iz naslova posesti in obratovanja občisnskih odlagališč smeti in naprav za odstranjevanje odpadkov, vodovodne napeljave, kanalizacije in čistilne naprave v lasti občine.

2. Zavarovanje krije tudi odgovornost oseb, ki so privedene na prisilno delo.

3. Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovanje tudi na premoženjsko škodo zaradionesnaženja okolja v skladu s 6. členom SPZO.

4. Uporablja se 1. in 3. člen poglavje A DPZO.

22. člen Cerkve, verske občine

1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO tudi odgovornost iz

1.1. opravljanja nalog cerkvene oz. verske skupnosti;

1.2. izvajanja prireditev s strani zavarovalca, in sicer neodvisno od kraja prireditve;

1.3. posedovanja ali uporabe zemljišč, poslopij, prostorov, naprav, opreme in aparatov, ki ne služijo za namene kmetijstva, gozdarstva, obrti ali industrije in ne morejo biti dane v najem ali zakup, ter ne sodijo med zaloge in obratovanje pokopališč in krematorijev (uporablja se 10. člen poglavja B DPZO).

2. V skladu s 1. točko je zavarovana tudi odgovornost zakonitih zastopnikov zavarovalca in vseh oseb, ki po njegovem naročilu delajo zanj.