Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti
AO-10
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Ti pogoji se uporabljajo od 20.09.2010.
Izrazi v teh pogojih pomenijo:
zavarovalec: - oseba, ki sklene zavarovalno pogodbo; zavarovanec: - oseba, katere premoženjski interes je
zavarovan, pri čemer sta zavarovalec in zavarovanec ista oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun;
sozavarovane osebe: - osebe, na katere se razširja zavarovalno
kritje;
polica: - listina o zavarovalni pogodbi;
premija: - znesek, ki ga zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) plača po zavarovalni pogodbi;
odškodnina: - znesek, ki ga zavarovalnica plača po
zavarovalni pogodbi.
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen – ZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovalnica povrne škodo, ki je posledica uveljavljanja odškodninskih zahtevkov tretjih oseb na podlagi civilnega prava, če je pri uporabi ali posesti vozila, navedenega v polici, prišlo do:
1) smrti, telesne poškodbe ali prizadetega zdravja osebe (poškodovanje oseb);
2) uničenja ali poškodovanja stvari (poškodovanje stvari).
(2) Z zavarovanjem je krita tudi škoda, ki jo povzroči prikolica, dokler je speta z motornim vozilom in potem, ko ločena od vlečnega vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. Isto velja za polprikolico in vsako vozilo, ki ga zaradi okvare ali drugega vzroka vleče zavarovano vozilo.
2. člen – NEZAVAROVANE NEVARNOSTI
(1) Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov:
1) ki po pogodbi ali posebnem pisnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz pravnih predpisov o odgovornosti;
2) voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda;
3) zavarovalca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, in sicer za škodo na stvareh;
4) ki se nanašajo na stvari, ki jih ima zavarovanec ali kaka druga (so)zavarovana oseba na skrbi, zlasti če jih prevaža, uporablja ali hrani;
5) ki so posledica škode, nastale zaradi delovanja jedrske energije, nastale med prevozom jedrskega materiala;
6) ki so posledica škode, nastale zaradi vojnih operacij, uporov ali terorističnih dejanj, pri čemer mora zavarovalnica dokazati, da je škodo povzročil tak dogodek,
7) ki nastanejo zaradi nevarnosti, za katere je za razširitev zavarovalnega kritja določeno plačilo dodatne zavarovalne premije.
3. člen – RAZŠIRITEV ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Če je posebej dogovorjeno in je plačana dodatna zavarovalna premija, krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti tudi škode:
1) nastale pri sodelovanju na dirkah, vadbenih vožnjah ali drugih tekmovanjih, pri katerih je pomembno, da se doseže največja oziroma povprečna hitrost;
2) ki izvirajo iz zavarovalnega primera v času, ko je bilo vozilo mobilizirano ali ga je zasegla oblast v mirnodobnem času;
3) ki izvirajo iz zavarovalnega primera v času uporabe vozila za moto- skiring.
4. člen – XXXXXXXXXXXX XXXXX
(1) S tem zavarovanjem so zavarovane vse osebe, ki imajo po volji lastnika vozila opravek z vozilom (voznik, sprevodnik, spremljevalec
ipd.) kot tudi osebe, ki se prevažajo z vozilom po volji njegovega lastnika oziroma uporabnika (sozavarovane osebe).
5. člen – POVEČANA NEVARNOST
(1) Za povečano nevarnost, ki zvišuje premijo zavarovanja avtomobilske odgovornosti se šteje:
1) vozilo v najemu (rent-a-car);
2) vozilo, ki se uporablja kot nadomestno vozilo za čas popravila;
3) vozilo za testiranje;
4) vozilo za taksi službo;
5) vozilo za prevoz nevarnih snovi;
6) vozilo za prevoz drugega poškodovanega vozila;
7) vozilo v lasti pravne osebe;
8) vozilo, ki ga uporablja voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj, šteto od prve pridobitve vozniškega dovoljenja.
(2) Če je s premijskim sistemom za povečano nevarnost določena dodatna premija in če ta ni obračunana, ima zavarovalnica pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med obračunano premijo in premijo, ki bi zaradi povečane nevarnosti morala biti obračunana.
(3) Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v skladu z določili prejšnjega odstavka tudi takrat, kadar je zavarovanec prepustil vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano nevarnost.
6. člen – ZMANJŠANA NEVARNOST IN POSEBNE OKOLIŠČINE
(1) Za zmanjšano nevarnost in posebne okoliščine, ki znižujejo zavarovalno premijo zavarovanja avtomobilske odgovornosti, se šteje:
1) vozilo, namenjeno, prirejeno oz. opremljeno za vožnjo invalida ali za prevoz invalidov, če so izpolnjeni zakonski pogoji za oprostitev plačila nadomestila za uporabo cest;
2) starost vozila;
3) starost lastnika osebnega vozila, ki je v lasti fizične osebe;
4) število let vozniških izkušenj osebe z najmanj leti vozniških izkušenj, ki uporablja vozilo;
5) zavarovančeva škodna pogostost – več zaporednih let brez prijavljene škode;
6) en uporabnik osebnega vozila;
7) dva uporabnika osebnega vozila, pri čemer je mlajši star vsaj 28 let;
8) voznik z dokazilom o opravljenem tečaju varne vožnje;
9) manj kot 10.000 prevoženih km letno pri osebnih vozilih v lasti fizičnih oseb, pod pogojem, da je vozilo zavarovano (oziroma zavarovalna premija obračunana) za obdobje enega leta;
10) več pri Zavarovalnici Xxxxx, d.d., zavarovanih osebnih vozil skupnega gospodinjstva.
(2) Če je bil za zmanjšano nevarnost ali posebne okoliščine obračunan popust na premijo, za katerega se ob nastanku zavarovalnega primera ugotovi, da ne ustreza določilom o zmanjšani nevarnosti in posebnih okoliščinah v premijskem sistemu, ima zavarovalnica pravico od zavarovanca in sozavarovane osebe izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju med obračunano premijo in premijo, ki bi morala biti obračunana.
7. člen – IZGUBA ZAVAROVALNIH PRAVIC
(1) Zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja:
1) če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to določeno v zavarovalni pogodbi;
2) če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri
učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo tak pouk;
3) če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje, oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena;
4) če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola v naslednjih primerih:
- če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač v krvi več kot 0,50 grama alkohola na kilogram krvi oziroma če ima več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka,
- če ne glede na količino alkohola v krvi kaže znake alkoholne zmedenosti, katere posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu,
- če je alkotest pozitiven, voznik pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija),
- če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol, tako da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi, oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče.
Šteje se, da je voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
- če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali če po prometni nesreči uživa mamila, psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče,
- če se po prometni nesreči izmakne ali odkloni preiskavo oziroma možnosti ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v njegovem organizmu.
5) če je voznik škodo povzročil namenoma;
6) če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno;
7) če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
(2) Zavarovanec in sozavarovane osebe ne izgubijo svojih pravic po prejšnjih določbah tega člena:
1) če zavarovanec oziroma sozavarovana oseba dokaže:
a) da ni kriv za obstajanje okoliščin iz 2), 6) in 7) točke (1) od stavka tega člena,
b) da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo akoholiziranostjo ali uživanjem mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
2) za del škode, za katero je odgovoren oškodovanec, ker je pristal, da se prevaža z vozilom pod okoliščinami iz 1), 2), 3) , 4) in 6) točke (1) odstavka tega člena (deljena odgovornost) in so mu te okoliščine morale biti znane, če ta del škode zavarovalnica izplača, čeprav je oškodovančev zahtevek v tem delu neutemeljen;
(3) Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki so izgubile svoje pravice iz zavarovanja po (1) odstavku tega člena, uveljavljati povračilo izplačil skupaj z obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu. V primeru iz 5) točke (1) odstavka tega člena pa lahko zavarovalnica uveljavlja povračilo v celoti.
8. člen – OBMOČJE VELJAVNOSTI ZAVAROVANJA
(1) Zavarovanje velja na območju Republike Slovenije in držav, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma območju držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) ter območju ostalih držav.
(2) Zavarovalnica prevzema obveznosti do oškodovanca v državah, ki so podpisnice Sporazuma med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih članic oziroma držav, podpisnic Splošnih pravil (zelena karta) do višine najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane države, če so te višje od zavarovalnih vsot, dogovorjenih z zavarovalno pogodbo. Če pa so pogodbene vsote višje od najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot obiskane države, prevzema zavarovalnica obveznost do teh višjih vsot.
(3) V vseh drugih državah prevzema zavarovalnica obveznost do višine
najnižjih predpisanih zavarovalnih vsot v Republiki Sloveniji in v okviru predpisov o odškodninskem in zavarovalnem pravu Republike Slovenije.
(4) Za motorna vozila s tujo registracijo, za katera je sklenjeno mejno zavarovanje avtomobilske odgovornosti po teh zavarovalnih pogojih, velja zavarovanje samo na območju Republike Slovenije ter območju držav Evropskega gospodarskega prostora in Švici. V teh državah zavarovalnica prevzema obveznost do oškodovanca v skladu z določili
(2) odstavka tega člena. Mednarodne zelene karte v zvezi s tem zavarovanjem ni mogoče izdati.
9. člen – XXXXXXXXXXX VSOTA
(1) Dogovorjeni zavarovalni vsoti za škodo zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja neke osebe in za škodo zaradi uničenja ali poškodovanja stvari predstavljata zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice za vsak posamezni zavarovalni primer, ne glede na število oškodovancev. Več časovno povezanih škod predstavlja en zavarovalni primer, če škode nastanejo zaradi istega vzroka.
(2) Ob zvišanju predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot veljajo višje zavarovalne vsote tudi za zavarovalne primere iz veljavnih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred povišanjem zavarovalnih vsot, ki so nastali po uveljavitvi povišanja. Denarni zneski predpisanih najnižjih zavarovalnih vsot se zvišujejo v skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu in objavo ministra, pristojnega za finance.
10. člen – ZAVAROVANČEVE OBVEZNOSTI
(1) Zavarovanec je dolžan obvestiti zavarovalnico o zavarovalnem primeru najpozneje v treh dneh od dneva, ko zanj izve.
(2) Zavarovanec mora po svojih najboljših močeh pomagati zavarovalnici pri razjasnitvi vprašanja odgovornosti. Zato ji mora dati samo resnične in izčrpne podatke o poteku prometne nesreče in njenih okoliščinah.
(3) Če so proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uvedene kazenske poizvedbe ali kazenska preiskava, ali če je vložena obtožnica, ali če je izdana odločba v upravnokazenskem postopku, je zavarovanec dolžan o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi ji je zavarovalni primer že prijavil.
(4) Če so na zavarovanca postavljeni odškodninski zahtevki ali je proti njemu vložena odškodninska tožba ali premoženjsko-pravni zahtevek v kazenskem postopku, mora o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti vse listine, ki vsebujejo te zahtevke.
(5) Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica.
(6) Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen, da bi zahtevke zavrnil, zlasti pa jih ne sme pripoznati.
(7) Kršitev teh obveznosti ima za posledico zmanjšanje dajatev zavarovalnice za toliko, za kolikor je škoda zaradi teh kršitev večja. Pri tem je mišljena zlasti škoda zaradi pravdnih stroškov in zamudnih obresti.
11. člen – OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE
(1) Zavarovalnica je dolžna preučiti odškodninske zahtevke tako po temelju kot po višini, poravnati upravičene zahtevke v rokih, določenih s predpisi odškodninskega prava ter poskrbeti za obrambo zavarovanca pred neutemeljenimi ali pretiranimi odškodninskimi zahtevki. Če zavarovalnica krši to svojo obveznost, ki jo ima proti zavarovancu, mu je odškodninsko odgovorna, še zlasti pa ni upravičena zneska zamudnih obresti, ki jih je treba plačati od glavnice, vračunati v zavarovalno vsoto ali njen preostanek.
(2) Zavarovalnica je pooblaščena, da v imenu zavarovanca daje vse izjave, ki so po njenem mnenju potrebne glede povračila škode ali obrambe pred neutemeljenimi ali pretiranimi zahtevki.
(3) Stroške obrambe zavarovanca v kazenskem postopku povrne zavarovalnica samo v primeru, če je izrecno pristala na zagovornika in se zavezala k povračilu stroškov.
(4) Stroške pravdnega postopka zavarovalnica povrne, če se je zavarovanec pravdal s soglasjem zavarovalnice, ali če je zavarovanca zastopala oseba, katero je določila zavarovalnica. Ti stroški se povrnejo v celoti, ne glede na višino zavarovalne vsote. Če pride do pravde, ne da bi povod zanjo dala zavarovalnica, nosi ona le tisti del pravdnih stroškov, ki ustreza razmerju med zavarovalno vsoto in prisojeno odškodnino.
(5) Zavarovalnica postane prosta obveznosti do zavarovanca iz prejšnjih odstavkov tega člena, če mu povrne dotedanje pravdne stroške in izplača ali da na voljo zavarovalno vsoto, oziroma njen preostanek.
(6) Zavarovalnica je dolžna ob sklenitvi zavarovanja zavarovalcu izročiti veljavne zavarovalne pogoje, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
II. DOLOČBE O DOLOČANJU ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA
12. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI ŠKODNEGA DOGAJANJA
(1) Škodno dogajanje se pri določanju zavarovalne premije upošteva na enega izmed naslednjih načinov:
1) za vsako vozilo posebej v odvisnosti od števila prijavljenih škod ali
2) za skupino 6 ali več vozil v odvisnosti od razmerja med priznanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo, če je to posebej dogovorjeno.
(2) Prijavljena škoda je škoda na zavarovanem vozilu, na podlagi katere je zavarovalnica izplačala zavarovalnino oziroma je ob podaljšanju ali obnovi zavarovanja v postopku reševanja.
(3) Prvi način določanja zavarovalne premije na podlagi števila prijavljenih škod se uporablja pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti vseh vrst vozil, razen pri zavarovanju vozil, ki so v popravilu v delavnicah vseh vrst in pri posebnih oblikah zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zavarovalna premija se določa za vsako vozilo posebej, upoštevajoč pretekli čas trajanja zavarovanja vozila določene vrste brez prijavljene škode, oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem letu.
(4) Če se je zavarovanec, ki zavaruje hkrati najmanj 6 vozil katerekoli vrste na katerikoli način za katerikoli obseg, odločil za drugi način prilagajanja zavarovalne premije škodnem dogajanju, se določi zavarovalna premija za vsa vozila, upoštevajoč tudi razmerje med priznanimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih koledarskih letih.
Na ta način se zavarovalna premija določa tudi za vozila v času popravila v delavnicah vseh vrst, kakor tudi pri posebnih oblikah zavarovanj za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
(5) Xxxxxxxx med priznanimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo po predhodnem odstavku tega člena se ugotavlja tako, da se predhodno opravi revalorizacija priznanih odškodnin in plačane zavarovalne premije na vrednosti zadnjega opazovanega leta pred letom, za katerega se ugotavlja bonus oziroma malus. Faktorji revalorizacije se določajo na podlagi indeksov cen življenjskih potrebščin v razdobjih od 1.10. vsakega prejšnjega leta do 1.10. zadnjega opazovanega leta.
13. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE OB UPOŠTEVANJU ŠTEVILA PRIJAVLJENIH ŠKOD
(1) V primeru, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva pretekli čas trajanja zavarovanja brez prijavljene škode, oziroma število prijavljenih škod v preteklem zavarovalnem obdobju za vsako vozilo posebej, se le-ta določi na podlagi razvrstitve v ustrezni premijski razred, s katerim je določen odstotek izhodiščne zavarovalne premije, ki jo je potrebno upoštevati.
Premijski razredi in stopnje temeljne zavarovalne premije so:
premijski razred | stopnja temeljne zavarovalne premije v % | premijski razred | stopnja temeljne zavarovalne premije v % | |
1 | 50 | 11 | 85 | |
2 | 50 | 12 | 90 | |
3 | 50 | 13 | 95 | |
4 | 50 | 14 | 100 | |
5 | 55 | 15 | 110 | |
6 | 60 | 16 | 120 | |
7 | 65 | 17 | 135 | |
8 | 70 | 18 | 150 | |
9 | 75 | 19 | 170 | |
10 | 80 | 20 | 200 |
(2) Razvrščanje v določen premijski razred se opravlja na naslednji način:
1) za vsako novo zavarovanje se zavarovalna premija določi po 14. premijskem razredu oz. po 100 % stopnji temeljne zavarovalne premije, razen izjem iz 16. člena teh pogojev.
Za novo zavarovanje se šteje zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil za novo vozilo prvič in zavarovanje, ki ga je zavarovanec sklenil po preteku več kot treh let, odkar mu je prenehalo veljati prejšnje zavarovanje;
2) vsako zavarovalno leto brez prijavljene škode omogoča razvrstitev za en premijski razred nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus) oziroma za dva premijska razreda nižje v naslednjem zavarovalnem letu (bonus), če je zavarovanec v letu brez prijavljene škode razvrščen v 12. ali nižji premijski razred;
3) vsaka prijavljena škoda v preteklem zavarovalnem letu oziroma krajšem obdobju ima za posledico razvrstitev za tri premijske razrede višje v naslednjem zavarovalnem letu (malus) s tem, da se pri tem razvrščanju upošteva največ 4 (štiri) prijavljene škode v istem zavarovalnem letu.
14. člen – ODKUP PRVE ŠKODE
(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod lahko zavarovanec s plačilom dodatne premije odkupi posledice prve škode, zaradi katere bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal.
(2) Če zavarovanec odkupi posledice prve škode in v tekočem zavarovalnem letu prijavi eno ali več škod, zaradi katerih bi se mu v naslednjem zavarovalnem obdobju premijski razred povišal, se v naslednjem zavarovalnem obdobju za razvrščanje zavarovanca v premijski razred, v skladu z določili 3) točke (2) odstavka 13. člena teh pogojev, upošteva dejansko število prijavljenih škod, ki vplivajo na povišanje premijskega razreda, zmanjšano za eno.
(3) Pri zavarovanju za dobo krajšo od enega leta, odkup prve škode ni možen.
15. člen – DOLOČANJE ZAVAROVALNE PREMIJE NA PODLAGI RAZMERJA MED PRIZNANIMI ODŠKODNINAMI IN PLAČANO ZAVAROVALNO PREMIJO
(1) V primeru, da se pri določanju zavarovalne premije upošteva razmerje med priznanimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo, se zavarovalna premija določa na naslednji način:
1) zavarovancu, pri katerem je razmerje med priznanimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo manj kot 68,0 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zniža (bonus) v višini polovice razlike med 68,0 % in v odstotku izraženega doseženega razmerja;
2) zavarovanec, ki v preteklih treh letih ni imel izplačane zavarovalnine, ima pravico do 50 % bonusa;
3) zavarovancu, pri katerem je razmerje med izplačanimi odškodninami in plačano zavarovalno premijo v preteklih treh koledarskih letih znašalo več kot 93,5 %, se zavarovalna premija za prihodnje zavarovalno obdobje zviša (malus) v odstotku, ki je enak polovici razlike med doseženim razmerjem in 93,5 %, s tem da zvišanje ne more znašati več kot 85,0 %.
16. člen – DRUGE DOLOČBE BONUSA IN MALUSA
(1) Pri določanju zavarovalne premije ob upoštevanju števila prijavljenih škod veljajo tudi naslednje določbe:
1) Če je zavarovalna pogodba sklenjena za krajše obdobje od enega leta, se to zavarovanje pri naslednjem zavarovalnem letu ne upošteva kot podlaga za znižanje premije, in sicer ne glede na to, da v tem zavarovalnem obdobju ni bilo prijavljenih škod, upošteva pa se število škod iz tega obdobja, ki imajo za posledico spremembo premijskega razreda.
2) Če je bilo zavarovanje prekinjeno, ima zavarovanec po prekinitvi zavarovanja za isto vozilo ali vozilo iste premijske skupine pravico do istega bonusa, če je do prekinitve zavarovanja prišlo pred potekom zavarovalnega leta in prekinitev ni trajala dalj kot tri leta, ob pogoju, da v prejšnjem obdobju do sklenitve nove zavarovalne pogodbe ni bila prijavljena nobena škoda.
3) Če je do prekinitve zavarovanja prišlo ob izteku zavarovalnega leta, med katerim ni bila prijavljena škoda in škoda ni prijavljena v obdobju prekinitve zavarovanja, ima zavarovanec pravico do bonusa kot da prekinitve ni bilo, ob pogoju, da prekinitev ni trajala dalj kot tri leta.
4) V primeru odsvojitve zavarovanega vozila se pravica do bonusa oz. obveznost plačila malusa ne prenese na novega lastnika oz. uporabnika vozila, razen pri prenosu lastninske pravice na vozilu na zakonca, s tem da darovalec bonusa izgubi pridobljeno pravico do bonusa.
5) Če zavarovanec po uničenju, tatvini ali odsvojitvi prej zavarovanega vozila zavaruje drugo vozilo, se pridobljena pravica do bonusa oz. obveznost plačila malusa prenese na zavarovanje
drugega vozila, če je vozilo iz iste premijske skupine, ob pogoju, da je prenos opravljen v roku treh let.
6) Zavarovanec ima pravico do bonusa oz. se mu bo obračunal malus tudi na podlagi pismenega potrdila prejšnje zavarovalnice o trajanju prejšnjega zavarovanja in številu zaporednih let brez prijavljene škode oz. številu prijavljenih škod.
(2) Za določanje zavarovalne premije skupinskih zavarovanj na podlagi razmerja med priznanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo veljajo še naslednje določbe:
1) bonus oz. malus se po teh pogojih obračunava tudi za vozila, ki jih zavarovalec nabavi med tekočim zavarovalnim letom;
2) v primeru prekinitve zavarovanja in ponovne sklenitve zavarovalne pogodbe se zavarovancu obračuna bonus oz. malus na podlagi rezultata zadnjih treh koledarskih let trajanja zavarovanja. Če je prekinitev trajala več kot tri leti, se obračuna premija brez bonusa in malusa;
3) kadar zavarovalnica ne razpolaga s podatki o škodah in premijah za najmanj tri predhodna koledarska leta, ker zavarovanec ni bil prej zavarovan v dovolj dolgem razdobju, se za ugotavljanje bonusa in malusa uporabljajo razpoložljivi podatki za dve oziroma samo za eno koledarsko leto;
4) določbe o določanju zavarovalne premije z upoštevanjem razmerja med priznanimi zavarovalninami in plačano zavarovalno premijo se uporabljajo le pri zavarovancih, ki imajo ob koncu preteklega koledarskega leta zavarovanih 6 ali več vozil.
(3) Šteje se, da škoda ni prijavljena, če je v roku treh let od nastanka škode rešena brez izplačila zavarovalnine ali je celotni izplačani znesek iz kakršnegakoli naslova regresiran, če je zavarovanec vrnil izplačano zavarovalnino skupaj s stroški, kakor tudi v primerih, določenih v II. poglavju teh pogojev.
Zavarovanec sme povrniti izplačano zavarovalnino skupaj s stroški najkasneje do prve obnove zavarovanja po prijavi zavarovalnega primera. Zavarovalnica ob teh domnevah, da škoda ni bila prijavljena, vrne zavarovalcu razliko med plačano premijo in premijo, ki bi bila plačana ob upoštevanju nižjega premijskega razreda, v nominalnem znesku, zmanjšano za stroške v višini 20 %.
(4) Zavarovanec in zavarovalnica lahko zahtevata ponovni obračun zvišanja oziroma znižanja zavarovalne premije ob koncu naslednjega zavarovalnega leta, če kasneje ugotovita, da obračun zavarovalne premije temelji na zmotnih podatkih o prijavljenih škodah, oziroma na zmotno ugotovljenem razmerju med priznanimi zavarovalninami in plačano premijo.
III. SPLOŠNE DOLOČBE
17. člen – SKLENITEV ZAVAROVALNE POGODBE
(1) Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi pisne ali ustne ponudbe.
(2) Zavarovalnica lahko po prejemu ponudbe zahteva dopolnitve ali pojasnila. Šteje se, da je ponudba prispela k zavarovalnici, ko le-ta prejme zahtevane dopolnitve in pojasnila.
(3) Določbe o sklenitvi zavarovalne pogodbe se uporabljajo tudi, ko se spremeni obstoječa zavarovalna pogodba, razen v primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali premijskega sistema.
18. člen – NAČIN OBVEŠČANJA
(1) Dogovori o vsebini zavarovalne pogodbe so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki.
(2) Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti v pisni obliki.
(3) Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom.
(4) Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme.
19. člen – NEVARNOSTNE OKOLIŠČINE
(1) Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane.
(2) O vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegne biti pomembna za ocenitev nevarnosti, je zavarovanec dolžan nemudoma obvestiti zavarovalnico.
(3) Zavarovanec je dolžan po potrebi omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika.
20. člen – ZAČETEK IN KONEC ZAVAROVALNEGA KRITJA
(1) Če ni v zavarovalni pogodbi drugače dogovorjeno, obveznost
zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe prične po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana prva premija, oziroma po izteku 24. ure dneva, ko je premija plačana.
(2) Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan konec zavarovanja.
(3) Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto (permanentno), dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči drugi stranki.
(4) Pri zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, se obojestranske obveznosti in pravice podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane.
(5) Če pride v respiro roku do zavarovalnega primera, je zavarovanec dolžan plačati premijo za celo zavarovalno leto.
21. člen – PLAČILO PREMIJE
(1) Prvo ali enkratno zavarovalno premijo mora zavarovalec plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vsako naslednjo premijo pa prvi dan vsakega zavarovalnega leta.
Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.
(2) Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok premije ni plačan ob zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti.
(3) Če je premija plačana po pošti ali banki, velja za datum plačila dan, ko sredstva prispejo na transakcijski račun zavarovalnice.
(4) Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) plačati, če bi bila pogodba sklenjena le za toliko časa, kolikor je resnično trajala.
(5) V primeru prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe zaradi neplačane zapadle premije mora zavarovalec (sklenitelj zavarovanja) plačati premijo za ves čas do dneva prenehanja veljavnosti pogodbe. Če je do dneva prenehanja veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo za tekoče zavarovalno leto.
22. člen – POSLEDICE, ČE PREMIJA NI PLAČANA
(1) Obveznost zavarovalnice, da izplača odškodnino preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe in tega tudi ne stori kdo drug, ki je zato zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.
(2) Zavarovalnica lahko po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem, da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz (1) odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja.
(3) Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz (1) odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica dolžna, če nastane zavarovalni primer od 24. ure dneva plačila premije in zamudnih obresti, plačati odškodnino. Če zavarovalec premije v tem roku ne plača in zavarovalnica ne razdre zavarovalne pogodbe, zavarovalna pogodba preneha veljati s potekom zavarovalnega leta.
23. člen – VRAČANJE PREMIJE
V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja, odjave vozila iz prometa ali odsvojitve vozila (odjava vozila zaradi odsvojitve) je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja, zmanjšano za običajne administrativne stroške, od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera.
24. člen – IZVEDENSKI IN PRITOŽBENI POSTOPEK
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko zahteva, naj določena sporna dejstva ugotavljajo izvedenci.
(2) Vsaka stranka imenuje enega izvedenca izmed oseb, ki s strankami niso v delovnem razmerju. Imenovana izvedenca pred začetkom dela imenujeta tretjega izvedenca, ki da svoje mnenje le, kadar so ugotovitve prvih dveh izvedencev različne, in le v mejah njunih ugotovitev.
(3) Vsaka stranka nosi stroške za izvedenca, ki ga je imenovala, za tretjega izvedenca nosi vsaka stranka polovico stroškov.
(4) Ugotovitve izvedencev so obvezne za obe strani.
(5) Zoper pisno odločitev zavarovalnice je dovoljena pisna pritožba na pritožbeno komisijo zavarovalnice.
(6) V okviru internega pritožbenega postopka obravnava zavarovalnica tudi pritožbe, v katerih se zatrjuje kršitev poslovne morale.
25. člen – SPREMEMBA ZAVAROVALNIH POGOJEV ALI PREMIJSKEGA SISTEMA
(1) Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski sistem, mora o tem obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način (dnevno časopisje, radio, televizija in podobno).
(2) Če zavarovalec v roku 30 dni od dneva obvestila ne odpove zavarovalne pogodbe, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski sistem uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja.
(3) Če zavarovalec odpove zavarovalno pogodbo, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela
odpoved.
(4) Prejšnje določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar se med zavarovalnim letom spremeni premija zaradi prerazvrstitve registracijskega območja v novo rizično območje ali zaradi spremembe vrednosti vozil. V teh primerih je zavarovalec dolžan plačati tisto premijo, ki je veljala v trenutku, ko je premija zapadla v plačilo.
26. člen – SPREMEMBA NASLOVA
(1) Zavarovalec oziroma zavarovanec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi svojega imena ali naslova oziroma firme ali sedeža v 15 dneh od dneva spremembe.
(2) Če je zavarovalec oziroma zavarovanec spremenil naslov oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu oziroma zavarovancu, pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega naslova ali sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo.
27. člen – UPORABA ZAKONA
Za razmerja med zavarovancem oziroma zavarovalcem in zavarovalnico, ki niso urejena s temi pogoji, se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika in Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
28. člen – REŠEVANJE SPOROV
Spore med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni strani in zavarovalnico na drugi strani rešuje sodišče, pristojno po sedežu zavarovalnice, ali po posebnem dogovoru Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju.
Zavarovalnica Tilia, d.d. Novo mesto, Seidlova cesta 5, 8000 Novo mesto, vpisana na Okrožnem sodišču v Novem mestu, št. reg. vložka 068/10 158700, dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov št. 30200-1262/04-13, 15, 24 z dne 18.08.2004, ustanovni kapital 14.317.672,63 EUR, predsednik nadzornega sveta xxx. Xxxxxx Xxxxxxxx, davčna št. 40090043, ID za DDV SI40090043, matična št. 5063426000, št. TRR življenjskih zavarovanj 02970-0253102362, št. TRR ostalih zavarovanj 03150-1000015755.
Za izvajanje nadzora nad zavarovalnico je pristojna Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, 1502 Ljubljana.
TILIA SVETUJE
za večjo varnost na cesti in lažje uveljavljanje pravic iz zavarovalne police
KAJ STORITI, ČE SMO UDELEŽENI V PROMETNI NESREČI?
Kadar smo na kraju prometne nesreče, in sicer ne glede na to ali smo v njej udeleženi ali ne, moramo po svojih močeh pomagati pri reševanju človeških življenj. Pri tem moramo ves čas skrbeti tudi za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Najprej je potrebno zavarovati kraj prometne nesreče, in sicer vsaj z varnostnim trikotnikom (najmanj 50 metrov od kraja nesreče) in varnostnimi utripalkami na vozilu.
Prometna nesreča, v kateri je nastala le premoženjska škoda
- Če imamo pri roki fotografski aparat ali kamero situacijo posnamemo iz različnih kotov.
- Odstranimo poškodovana vozila in druge predmete z vozišča. Če tega ni možno storiti, postorimo vse, da jih ustrezno označimo z varnostnim trikotnikom, varnostnimi utripalkami ipd.
- Izmenjamo osebne podatke o vozilu in podatke o obveznem zavarovanju ter izpolnimo Evropsko poročilo o prometni nesreči.
Prometna nesreča s telesnimi poškodbami ali mrtvimi udeleženci
- Če je v prometni nesreči, v kateri smo bili udeleženi, kdo umrl ali bil telesno poškodovan, moramo takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo ali poklicati na številko 113.
- Počakati moramo na kraju nesreče. Kraj nesreče lahko zapustimo le zaradi pomoči poškodovanim v prometni nesreči in zaradi obveščanja policije. Ko to opravimo, se moramo takoj vrniti na kraj nesreče.
- Poskrbeti moramo, da se stanje na kraju prometne nesreče ne spremeni in da se ohranijo sledi prometne nesreče (razen kadar je potrebno pomagati poškodovanim v prometni nesreči).
- Pred zaključkom ogleda kraja nesreče ne smemo uživati alkoholnih pijač.
KDAJ MORAMO V ZVEZI Z ZAVAROVALNIM PRIMEROM POKLICATI POLICIJO?
V primeru, da imamo za svoje vozilo sklenjeno kasko zavarovanje, je v skladu z zavarovalnimi pogoji potrebno poklicati policijo v primerih, ko je škoda na zavarovanem vozilu nastala zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče.
KAKO OZIROMA KJE LAHKO PRIJAVIMO ZAVAROVALNI PRIMER?
Škodo lahko prijavimo na vseh predstavništvih Zavarovalnice Tilia. Za določene vrste škod na vozilu se je možno obrniti tudi neposredno na pogodbene servise zavarovalnice. Seznam predstavništev ter pogodbenih servisov, kjer je možno prijaviti škodo in opraviti ogled poškodovanega vozila, si lahko ogledamo na spletni strani zavarovalnice xxx.xxx-xxxxx.xx, kjer so na voljo tudi ustrezni obrazci za prijavo škode ter podrobnejša navodila. Dodatne Informacije lahko pridobimo tudi na brezplačni telefonski številki 080 22 45 ali elektronskem naslovu xxxxx.xxxxxxxx@xxx-xxxxx.xx.
KAKO RAVNATI V PRIMERU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ NASLOVA ZAVAROVANJA AVTOMOBILSKE ASISTENCE?
V primeru uveljavljanja avtomobilske asistence moramo poklicati 24 urni alarmni center, in sicer za klice iz Slovenije na telefonsko številko 080 26 54 ter za klice iz tujine na telefonsko številko x000 0 000 00 00.
KAJ STORITI, ČE JE V PROMETNI NESREČI UDELEŽEN TUJEC?
Če smo oškodovanec v prometni nesreči, ki jo je v Sloveniji povzročil tujec Kadar imamo podatke o tuji zavarovalnici, pri kateri je zavarovano vozilo povzročitelja prometne nesreče, lahko odškodninski zahtevek vložimo neposredno na pristojni slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje zavarovalnice.
Kadar kot oškodovanec nimamo podatka o tuji zavarovalnici, pri kateri je zavarovano vozilo povzročitelja prometne nesreče, ali imamo pomanjkljive
podatke o tujem vozili in njegovem zavarovanju, se je najbolje obrniti na najbližje predstavništvo Zavarovalnice Tilia. Strokovno sodelavci nam bodo opravili ogled poškodovanega vozila, nato pa bomo začeli s postopkom pridobivanja podatkov o zavarovanju tujega vozila. Po pridobitvi ustreznih podatkov vložimo naš odškodninski zahtevek, skupaj z zapisnikom o ogledu škode, pri slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje zavarovalnice povzročitelja.
Če smo oškodovanec v prometni nesreči, ki jo je v tujini povzročil voznik vozila, registriranega v državi članici EU oz. EGP ali Švici
Ko imamo podatke o zavarovalnici povzročitelja prometne nesreče, lahko odškodninski zahtevek vložimo neposredno na pristojni slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje zavarovalnice. Korespondent tuje zavarovalnice nam je dolžan v roku treh mesecev od dneva vložitve odškodninskega zahtevka posredovati utemeljeno ponudbo za poravnavo oziroma drug utemeljen odgovor.
Če smo oškodovanec v prometni nesreči, ki jo je v tujini povzročil voznik vozila, ki ni registrirano v državi članici EU oz. EGP ali Švici
V tem primeru bomo morali odškodninski zahtevek vložiti neposredno na zavarovalnico, kjer je zavarovano vozilo povzročitelja. V kolikor bomo želeli, nam bo pri tem pomagala tudi Zavarovalnica Tilia, ki nam bo na podlagi ogleda poškodovanega vozila izdala zapisnik o ogledu škode in na željo naš odškodninski zahtevek skupaj z zapisnikom in ostalo dokumentacijo posredovala na tujo odgovornostno zavarovalnico.
Če smo povzročitelj prometne nesreče v Sloveniji ali tujini, v kateri je bilo udeleženo tuje vozilo
Po vrnitvi iz tujine se moramo oglasiti na enem izmed predstavništev Zavarovalnice Tilia in na ustreznem obrazcu prijaviti škodni primer.
Pridobivanje podatkov o slovenski zavarovalnici, ki je korespondent tuje zavarovalnice povzročitelja prometne nesreče
Informacije o korespondentih tujih odgovornostnih zavarovalnic v Sloveniji lahko dobimo na Slovenskem zavarovalnem združenju oziroma njihovi spletni strani xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx ali na kateremkoli predstavništvu Zavarovalnice Tilia oziroma brezplačni telefonski številki 080 22 45 ali elektronskem naslovu xxxxx.xxxxxxxx@xxx-xxxxx.xx.
Pridobivanje podatkov o zavarovanju tujega vozila
Podatke o zavarovanju tujega vozila lahko pridobimo na podlagi obrazca Poizvedba o zavarovanju vozila s tujo registrsko tablico, ki je objavljen na spletni strani Slovenskega zavarovalnega združenja xxx.xxx-xxxxxxxxx.xx. Pri tem nam bodo po potrebi pomagali tudi strokovni sodelavci zavarovalnice.
Pomembno opozorilo v povezavi s prometnimi nesrečami s tujci
Posebej pomembno je, da pravilno zapišemo vse bistvene podatke o tujem vozniku in motornem vozilu (predvsem ime in priimek voznika, registrska tablica vozila, tip in znamka vozila, ime zavarovalnice in številka zavarovalne police oziroma zelene karte), ki je udeleženo v prometni nesreči. Vselej je zelo priporočljivo, da se izpolni Evropsko poročilo o prometni nesreči, četudi je bila na kraju prometne nesreče policija. Zavarovalnice po vsej Evropi izdajajo navedeni obrazec (seveda v različnih jezikih) svojim zavarovalcem ob sklenitvi zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik je uporaben za različne vrste prometnih nesreč tudi v primerih, ko sta udeleženca prometne nesreče iz različnih držav: posamezne rubrike si namreč lahko prevajata po svoji jezikovni različici, obrazec pa ju usmerja, katere podatke morata zapisati.
V kolikor smo oškodovanec v mednarodni prometni nesreči, moramo odvzeti tudi kopijo zelene karte. To je še posebej pomembno v primerih, če je prometno nesrečo povzročil voznik z vozilom, registriranim v državi, ki ni članica Evropske unije. Kadar prometno nesrečo povzroči vlečno vozilo s prikolico, je nujno zapisati podatke o zavarovanju za vlečno vozilo oziroma odvzeti kopijo zelene karte tega vozila, saj se škoda večinoma krije iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti vlečnega vozila.