Primarno zdravstveno varstvo občanov: partnerstvo med lokalno skupnostjo in zdravstvenimi domovi
Xxxxxxx Xxxxxx, Xxxxxx Xxxxxx
Primarno zdravstveno varstvo občanov: partnerstvo med lokalno skupnostjo
in zdravstvenimi domovi
Znanstveni prispevek UDK 614.2+352
KLJUČNE BESEDE: primarna zdravstvena dejav- nost, občine, zdravstveni domovi, proračun
POVZETEK - Javno zdravstvo v Sloveniji je poleg vzgoje in izobraževanja po mnenju avtorjev eno od najpomembnejših dejavnosti v življenju vsakega posameznika in je hkrati pomembno tudi za delova- nje celotne družbe. V okviru zdravstvenega varstva imamo v Sloveniji organizirano zdravstveno službo, izvajalci le-te pa so bolnišnice, zdravstveni zavodi in zdravstveni domovi. Javna zdravstvena služba izvaja dejavnost v okviru pravic, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje na primarni, se- kundarni in terciarni ravni. Avtorja se v prispevku osredotočita na izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti, ki na tej ravni najbolj ustreza potrebam prebivalstva na lokalni ravni. Na podlagi analize proračunskih kazalnikov občin v Sloveniji prikažeta delež sredstev, ki jih lokalne skupnosti namenjajo za delovanje primarne zdravstvene dejavnosti in ugo- tavljata, da delež sredstev za zdravstveno dejavnost na občana ni odvisen samo od pravno formalnih pogojev, temveč tudi od velikosti in premoženja po- samezne občine.
Scientific article UDC 614.2+352
KEY WORDS: primary health acitivity, municipality, health center, budget indicators
ABSTRACT - According to the authors of this paper, in addition to the fields of education and training, public health in Slovenia is one of the most important activi- ties in the life of each individual and, at the same time, important for the functioning of society as a whole. In the context of health care in Slovenia, we have orga- nised health services in hospitals, health institutions and health centers. Public health services are provided within the context of the rights guaranteed by the com- pulsory health insurance at the primary, secondary and tertiary levels. The authors of this paper concen- trated on the implementation of primary health activi- ties that, at this level, are the most appropriate for the needs of the population at the local level. On the basis of the analysis of the financial indicators of municipa- lities in Slovenia, they show the share of the resources that the local community pays for the provision of pri- mary health care activities, and note that the share of funding for health activity per citizen depends on the legal formal requirements and the size and wealth of the individual municipality.
1. Uvod
Kakovost življenja vsakega izmed nas je odvisna od zdravja, ki je najprej ena od temeljnih pravic vsakega posameznika, je individualna in družbena vrednota. Danes se bolj kot kdajkoli prej v vsakdanjem in družbenem življenju ukvarjamo z zdravjem. Zdravje in promocija zdravega življenja postaja vse bolj pomembno področje, s kate- rim se ukvarjajo strokovnjaki in laiki. V Sloveniji se srečujemo na eni strani z zahtevo po večjem obsegu sredstev za financiranje zdravstvene dejavnosti na primarni, sekun- darni in terciarni ravni, po drugi strani pa se zaradi sedanjih družbenih razmer sooča- mo z nenehnimi vladnimi reformami, katerih cilj je zmanjševanje stroškov delovanja celotnega javnega sektorja in s tem tudi področja zdravstvenega varstva.
V prispevku bomo prikazali rezultate analize proračunskih kazalnikov in podat- kov Ministrstva za finance z vidika primarne zdravstvene dejavnosti v občinah za enajstletno obdobje in z vidika velikosti občin. Partnerstvo med lokalno skupnostjo in zdravstvenim domom bomo prikazali na primeru manjše občine, tj. občine Velike Lašče, ki po zakonu svojo nalogo o zagotavljanju primarne zdravstvene dejavnosti za svoje občane združuje z drugimi občinami.
2. Zdravje in zdravstveno varstvo: primarno zdravstvo in lokalna skupnost
Zdravje je ena od najpomembnejših vrednot, ki nam omogoča in zagotavlja ka- kovostno življenje in je temelj razvoja vsake družbe. Skrb za zdravje ni le stvar po- sameznika, temveč postaja vedno bolj tudi skrb družbe. To pomeni, da zdravje ni le osebna, temveč tudi družbena vrednota. Dobro zdravje vpliva na vse pore družbenega življenja, je poglavitni dejavnik socialnega, gospodarskega in osebnostnega razvoja in je pomembna dimenzija kakovosti življenja (Nagelj, 2006).
Na zdravje vplivajo biološke, socialne, kulturne, tehnološke, psihološke, demo- grafske, politične in civilizacijske razmere ter odzivanje zdravstvenega sistema na zdravstvene potrebe ljudi (Wikipedija, 2012). Definicije zdravja se med seboj tudi razlikujejo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1946 v svoji Ustanov- ni listini zapisala, da je zdravje stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni. Uživanje največje možne stopnje zdravja je osnovna pravica vsakega posameznika. Novejša definicija SZO pa definira zdravje kot celovit in dinamičen sistem, ki predstavlja za posameznika prilagoditveno funkcijo in mu omogoča opravljanje biološke, socialne in poklicne funkcije, hkrati pa pomaga pri obrambi telesa pred boleznimi (imunski sistem), oslabelostjo (fizična kondicija) in prehitro smrtjo. Kadarkoli govorimo o zdravju, moramo imeti v mislih zdravje po- sameznika in zdravje družbe, če se pogovarjamo o odgovornosti, tudi to zadeva tako posameznika in družbo (Voljč, 1990, str. 301).
Danes zdravje definiramo kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je po tej definiciji dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prila- gajanja okolju. V tem smislu zdravje in skrb zanj ni le interes posameznika, medicin- ske stroke ali institucij zdravstvenega varstva, marveč odgovornost celotne družbene skupnosti (xxxx://xxx.xxxxxx.xxx/ Fitness/articles/UPoYDHqj4mW/Kaj+Je+Zdravj e+Moderna+Definicija+Zdravja). Selič (1994) meni, da se zdravje ne nanaša samo na naše telo, temveč pomeni »nekaj več« (prav tam: 151). Po njenem mnenju je oprede- litev zdravja določena tudi s kulturnimi okviri. Določena stanja, ki so v neki kulturi vrednota, kakovost oz. so zaželena, so v drugi kulturi lahko izredno negativno stigma- tizirana. Tudi znotraj ene kulture lahko veljajo določene oblike vedenja za nekaj časa znak socialnega prestiža, nato pa jih taista družba označi kot razvade ali bolezen.
Zdravje je koncept, ki ima v izkustvu vsakega posameznika vsaj občasno centralni pomen. Je namreč dejavnik, ki zadeva temelj posameznikove eksistence, kar pride najbolj jasno do izraza pri »odsotnosti zdravja«. Pojav bolezni ne pomeni le napada na telo posameznika v instrumentalnem pomenu, pač pa pomeni tudi napad na njegovo
»utelešeno sebstvo«, samopodobo. Bolezen je tisto, kar posameznikovo samopodobo ruši, jo ‘deformira’. Telo namreč ni le instrument gibanja, dihanja, pač pa je predvsem tudi utelešenje posameznikovih predstav o sebi, ki so hkrati tudi ponotranjene družbe- ne predstave (Toš, 2002, po Kenda, 2006).
Za zdravje je torej najprej odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju s stroko in znanostjo pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev zdravega življenja. Zdravje je temelj socialnega in gospodarskega razvoja ter odsev razmer v družbi v po- sameznem zgodovinskem obdobju. Je odsev preteklih in sedanjih dogajanj, učinkov dednosti in okolja ter človekovega odzivanja (Sušanj, 2007).
Ustava Republike Slovenije (1991) zagotavlja državljanom pravico do zdravstve- nega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pravice do zdravstvene- ga varstva iz javnih sredstev, ki zagotavlja preventivo, kurativo in rehabilitacijo. Cilj vseh teh dejavnosti je po besedah Kobal Straus (2012) boljše zdravje posameznika in družbe. Zakon o zdravstveni dejavnosti (1992) natančno določa, kaj obsega zdravstve- na dejavnost, kako in kdo jo izvaja. Slovenski zdravstveni sistem deli zdravstveno dejavnost na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zdravstvena dejavnost na pri- marni ravni obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost, sekundarna raven vključuje specialistične ambulante in bolnišnično zdravljenje, s čimer podpira pri- marno raven, terciarna pa obsega dejavnosti klinik, inštitutov in drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov, kar je razvidno iz slike 1.
Slika 1: Piramida zdravstvenih dejavnosti.
Vir: Xxxx, X. (2003). Zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje. Ljublja- na: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, str. 14.
V okviru javnega zdravstva imamo državljani Republike Slovenije zagotovljeno vso zdravstveno in strokovno pomoč, ki jo potrebujemo in jo nekateri bolj, drugi manj tudi koristimo. Zaradi preobremenjenosti javnega zdravstva in pomanjkanja denarja pa državljani mnogokrat uporabimo tudi zdravstvene storitve v zasebnem sektorju. Javni zavodi na področju zdravstva so zdravstveni domovi, bolnišnice, lekarne, zavo- di za zdravstveno varstvo, zdravilišča. Zdravstveno zavarovanje občanov vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zavarovanje pa zavarovalnice.
Lokalne skupnosti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja svojih občanov. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), natančneje 22. člen, vsaki lokalni skupnosti predpisuje med drugim zagotavljanje in delovanje informacijsko- dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih usta- nov, ki so pomembne za širšo lokalno skupnost ali za državo. Do leta 1999 so resorna ministrstva v sodelovanju z občinami pripravila merila in izračun obsega javnih sred- stev za posamezno dejavnost za vsako občino posebej. Merila so vplivala na finančno izravnavo občin, tj. dopolnilnih dohodkov iz državnega proračuna, do katerih so bile upravičene tiste občine, ki s svojimi lastnimi viri niso več zagotavljale sredstev za iz- vajanje svojih nalog. Ministrstvo za finance je nato sektorske izračune povzelo v letni obseg sredstev za občino, in sicer: (1) kot vodilo občinam, koliko morajo prispevati oz. planirati v občinskih proračunih za financiranje izvirnih občinskih nalog (osnovne šole, vrtci, kultura, raziskovalna dejavnost, socialno skrbstvo, zdravstvo, komunala, civilna zaščita itn.), in (2) kot izračun obsega sredstev za občine iz državnega pro- računa kot finančno izravnavo občinam, ki imajo slabšo finančno strukturo (Xxxxxx Xxxxxxxx, 2010).
Primarno zdravstvo na področjih lokalne skupnosti izvajajo zdravstveni domovi. Če lokalna skupnost ne dosega določenih standardov (npr. določenega števila prebi- valstva), ne more organizirati na svojem področju samostojnega zdravstvenega doma, temveč mora: (1) imeti zdravstveno postajo, ki je del drugega javnega zdravstvenega doma, in/ali (2) razpisati koncesijo za delovanje in izvajanje zdravstvene službe v skladu z zakonom.
Javni zdravstveni zavod pridobiva največ sredstev od ZZZS (Zavod za zdravstve- no zavarovanje Slovenije). Odnose med ZZZS in zdravstvenimi zavodi ter zasebnimi zdravstvenimi delavci ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro- vanju (2005). V Sloveniji je oblikovan partnerski sistem oblikovanja obsega in vsebi- ne programa zdravstvenih storitev. V njem sodelujejo ZZZS, Ministrstvo za zdravje in izvajalci oziroma predstavniki izvajalcev (Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavodov Slovenije in Skupnost organizacij za usposabljanje). Rezultat pogajanj je splošni dogovor, ki ga sprejmejo vsako leto pose- bej. Na podlagi splošnega dogovora ZZZS izvede javni razpis, na katerega se prijavijo izvajalci. Po izbiri sklene ZZZS z izvajalci letne pogodbe o obsegu storitev, v katerih je določena vrsta, obseg in cena storitve, način plačevanja ter nadzor nad izvajanjem pogodbe. V pogodbi je določeno število zaposlenih, ki jih bo ZZZS financiral, določen je standard po kvalifikacijski strukturi zaposlenih, vseh dodatkih, materialnih stroških
in amortizaciji. Priloga k pogodbi so tudi urniki in odkupljeni čas, ki ga bo ZZZS pla- čal. Prihodek na podlagi omenjene pogodbe predstavlja glavni vir financiranja zdra- vstvenih zavodov (Štruc, 2006, po Xxxxxx Xxxxxxxx, 2010).
Lokalna skupnost s pomočjo zdravstvenih delavcev lahko veliko naredi za promo- cijo zdravja svojih občanov. Cilj promocije zdravja je izboljšati splošno zdravstveno stanje ter preprečiti ali upočasniti pojav dejavnikov tveganja in kroničnih nalezljivih bolezni. Za zdravje, dobro počutje, fizično, psihično in socialno kondicijo si mora prizadevati najprej posameznik sam, lokalna skupnost pa lahko za promocijo zdravja organizira različne dejavnosti, delavnice, predavanja, projekte in programe, ki spod- bujajo občane k aktivni skrbi za lastno zdravje. Naloge promocije zdravja so definira- ne v Ottawski deklaraciji iz leta 1986 (Sušanj, 2007). Kot partnerji v promociji zdravja občanov pa s svojim delom in pristopom lahko veliko pripomorejo zdravstveni domo- vi in posamezni zdravstveni delavci, šole in učitelji, mediji, knjižnica, razna športna in druga društva ter zavodi in delovne organizacije z zagotovitvijo zdravih in varnih pogojev dela in rekreacije.
3. Raziskovalni problem in metodologija
Namen prispevka je ugotoviti: (1) koliko proračunskih sredstev lokalne skupnosti namenjajo: za posamezna področja dejavnosti občine in posebej za področja zdra- vstva, (2) kako je znesek proračunskih sredstev za zdravstvo na prebivalca v občini odvisen od velikosti (števila prebivalcev) občin; (3) kako se je delež občinskih prora- čunov za zdravstvo spreminjal na republiški ravni v obdobju 2000 do 2011.
S pomočjo proračunskih kazalnikov občin Slovenije in podatkov Ministrstva za finance RS želimo analizirati vpliv velikosti občine na višino proračunskih sredstev za primarno zdravstvo v občini. Predvidevamo, da so finančna sredstva za zdravstveno varstvo na primarni ravni sorazmerna z velikostjo občin (merjeno glede na število prebivalstva). Prav tako predvidevamo, da finančna kriza zadnjih let vpliva na zmanj- šanje proračunskih sredstev za izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti.
Podatki so bili obdelani s statističnim paketom SPSS-X PC in EXCEL.
4. Rezultati raziskave in razprava
4.1. Struktura proračunskih odhodkov slovenskih občin po posameznih nalogah
V tretjem poglavju Zakona o lokalni samoupravi (2007) je v 21. členu zapisano, da občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom ali pa so določene z zakonom. Zakon v istem členu zelo natančno predvideva 22 nalog, ki jih občina izvaja z namenom zadovoljevanja potreb svojih prebivalcev. Zanimalo nas je, kolikšen delež svojega proračuna občine v Slo- veniji v povprečju namenjajo za realizacijo posameznih nalog. Za namen analize smo izpostavili deset nalog, kot so razvidne v tabeli 1. Za primerjavo smo vzeli leta 2000 do 2004 in leto 2008.
Tabela 1: Struktura proračunskih odhodkov slovenskih občin po posameznih nalogah za leta 2000 do 2004 in 2008
Št. | Naloge | Struktura 2000-2004 | Struktura 2008 |
1 | Javna uprava | 15,20 % | 18,93 % |
2 | Obramba (022 civilna zaščita) | 0,30 % | 0,19 % |
3 | Javni red in varnost (032 protipožarna varnost) | 1,90 % | 2,01 % |
4 | Gospodarske dejavnosti | 21,80 % | 22,29 % |
5 | Varstvo okolja | 7,10 % | 8,19 % |
6 | Stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj | 11,20 % | 8,53 % |
7 | Zdravstvo | 1,30 % | 1,27 % |
8 | Rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih organizacij, združenj, društev in drugih institucij | 10,50 % | 11,22 % |
9 | Izobraževanje | 25,50 % | 23,11 % |
10 | Socialna varnost | 5,20 % | 4,25 % |
S k u p a j | 100,00 % | 100,00 % |
Analiza proračunskih kazalnikov pokaže, da največji proračunski odhodek za slovenske občine predstavlja izobraževanje (občina ustanavlja in financira delovanje vrtcev, tu so še materialni stroški za osnovno šolo, investicijsko vzdrževanje in inve- sticije). Naslednji največji proračunski odhodek so gospodarske dejavnosti in nato de- lovanje javne uprave. Odhodki slovenskih občin za zdravstvo predstavljajo približno 1,3 % vseh odhodkov in odhodki za zdravstvo predstavljajo skoraj najmanjši delež proračunskih odhodkov občin, le za civilno zaščito občine namenjajo manj denarja kot za zdravstvo.
4.2. Struktura proračunskih odhodkov slovenskih občin za področje zdravstva
Da bi ugotovili, koliko je finančnih sredstev, namenjenih za zagotavljanje primar- nega zdravstva v občini na prebivalca, smo občine razvrstili v pet kategorij (tabela 2).
Tabela 2: Odhodki za zdravstvo na prebivalca v letih 2006 do 2008 po velikostnih skupinah občin
Število prebivalcev: od | Število prebivalcev: do | Število občin | xpov -povprečje v skupini (v EUR) | Std |
2500 | 44 | 16,4 | 14,1 | |
2500 | 5000 | 67 | 13,8 | 11,0 |
5000 | 10000 | 48 | 15,0 | 10,4 |
10000 | 20000 | 33 | 15,1 | 8,9 |
20000 | 18 | 11,6 | 7,0 | |
Slovenija | 210 | 13,42 |
V prvi kategoriji – sem spadajo občine do 2500 prebivalcev - je 44 občin in te namenjajo v povprečju 16,4 evra na prebivalca za zagotavljanje primarnega zdravstva. V drugi kategoriji so občine od 2500 do 5000 prebivalcev. Takih občin je 67 in te na- menjajo v povprečju 13,8 evra za zdravstvo. V tretji kategoriji od 5000 do 10000 pre- bivalcev je 48 občin, njihovo povprečje pa je 15 evrov za zdravstvo na prebivalca. V četrti kategoriji od 10000 do 20000 prebivalcev je 33 občin; te zagotavljajo 15,1 evra na prebivalca za zdravstvo, v peti kategoriji se nahaja 18 občin. Te imajo nad 20000 prebivalcev in v povprečju odvajajo za zagotavljanje primarnega zdravstva občanov 11,6 evra. Ugotovili smo, da ima več kot polovica slovenskih občin do 5000 prebi- valcev. Prav tako smo ugotovili, da so proračunski odhodki na prebivalca v obdobju analize najnižji v velikih občinah in največji v najmanjših občinah, da najbolj varirajo v majhnih občinah (največji standardni odklon), velika variabilnost po občinah pa je posledica investicijskih aktivnosti v zdravstvu, ki je pri majhnih občinah tudi najizra- zitejša.
4.3. Trend spreminjanja deleža občinskih proračunskih sredstev za zagotavljanje primarne zdravstvene dejavnosti
Z analizo proračunskih kazalnikov občin, dostopnih na spletnih straneh Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani (podatki do vključno za leto 2008), in s pomočjo po- datkov Ministrstva za finance Republike Slovenije (podatki za leto 2009, 2010, 2011) smo želeli ugotoviti tudi, kako se je delež finančnih sredstev za zdravstveno varstvo na primarni ravni spreminjal. Zanimalo nas je, ali se delež finančnih sredstev za zago- tavljanje primarnega zdravstva v občini povečuje ali pada.
Leta 2000 je delež proračunskih sredstev občin za zagotavljanje primarnega zdra- vstva predstavljal 1,21 %, 2001 – 1,39 %, 2002 – 1,34 %, 2003 – 1,3 %, 2004 –
1,06 %, 2005 – 1,24 % in leta 2006 – 1,83 %. V povprečju zaznamo pozitiven trend. V primerjavi z letom 2000 se sredstva povečujejo, razen leta 2004, ko zaznamo upad sredstev in nato občuten dvig leta 2006. Nadaljnja analiza proračunskih kazalnikov občin za zagotavljanje primarne zdravstvene dejavnosti pa pokaže negativen trend. Od leta 2007 do 2011 so slovenske občine v povprečju za zagotavljanje primarnega zdravstva namenjale vedno manj finančnih sredstev.
Analiza proračunskih kazalnikov in podatkov Ministrstva za finance nam pokaže, da so slovenske občine leta 2007 namenile 1,71 % za zagotavljanje primarne zdra-
vstvene dejavnosti, leta 2008 – 1,49 %, leta 2009 – 1,30 %, leta 2010 – 1,17 % in leta 2011 za 0,04 % več kot prejšnje leto, tj. 1,21 %. Naša predvidevanja, da finančna kriza zadnjih let vpliva na zmanjšanje občinskih proračunskih sredstev za izvajanje primar- ne zdravstvene dejavnosti, drži, zato je še kako pomembno okrepiti partnerstvo med občino kot ustanoviteljico zdravstvenih domov in zdravstvenimi domovi kot zavodi, ki »skrbijo« za primarno zdravstveno dejavnost v občini. S skupnimi močmi se da narediti marsikaj v prid občana in pacienta.
4.4. Partnerstvo med lokalno skupnostjo in zdravstvenim domom
Občina Velike Lašče ima 4200 prebivalcev in se razprostira na 103 kvadratnih kilometrih in ima skoraj 25 % populacije, ki je starejša od 60 let. Zakon o zdravstveni dejavnosti (2005) Občini Velike Lašče predpisuje organiziranje primarne zdravstvene dejavnosti za njene občane. Zakon v svojem 12. členu določa, da če v občini ali mestu ni zdravstvenega doma, mora občina oziroma mesto v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotoviti izvajanje preventivnih in drugih progra- mov v osnovnem zdravstvenem varstvu s pogodbo z drugim zdravstvenim domom, zdravstveno postajo ali z zasebnimi zdravstvenimi delavci, ki opravljajo javno zdra- vstveno službo na podlagi koncesije. Tudi v Statutu občine Velike Lašče (2006) je v
7. členu med drugim določeno, da občina zagotavlja in pospešuje zdravstveno varstvo občanov tako, da ustanovi zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delova- nje in z različnimi ukrepi pospešuje zdravstveno varstvo občanov.
Pred ustanovitvijo samostojne občine leta 1994 je območje Velikih Lašč, Roba in Turjaka spadalo pod Občino Ljubljana Vič - Rudnik, ki je med drugim z Zdravstvenim domom Ljubljana, s svojo Enoto Vič - Rudnik skrbela za zdravstveno varstvo občanov na tem področju. Mestna občina Ljubljana je septembra 2006 obvestila Občino Velike Lašče, da mora občina sama urediti primarno zdravstveno varstvo za svoje občane oz. Mestna občina Ljubljana kot ustanoviteljica Zdravstvenega doma Ljubljana je odpo- vedala sodelovanje na tem področju (prej z delitveno bilanco občin pa tudi nekatere druge dejavnosti). Mestna občina Ljubljana in Zdravstveni dom Ljubljana sta Občini Velike Lašče prepustila 2 programa splošne medicine in 1,7 programa patronaže. Ob- čina Velike Lašče je imela na voljo šestmesečno prehodno obdobje, ki pa je bilo obču- tno prekratko za reševanje tako pomembnega in obsežnega problema. Ker je bil razpis za podelitev koncesije za splošno medicino in patronažo neuspešen, je občina leta 2008 pristopila k soustanoviteljstvu Javnega zavoda Zdravstvenega doma xx. Xxxxxx Xxxxxx Xxxxxxx in se priključila občinam, ki so bile ustanoviteljice zdravstvenega doma že prej – Občina Ribnica, Občina Sodražica in Občina Loški potok.
Zdravstveni dom Ribnica je prevzel dejavnost splošne medicine in patronaže v Občini Velike Lašče s 1. 9. 2009. Občina in Zdravstveni dom dobro sodelujeta. Občina skrbi za investicijsko vzdrževanje, ki ga glede na starost objekta in načina takratne gradnje ni malo. Zdravstvena postaja v Velikih Laščah je bila zgrajena leta 1985 iz sredstev samoprispevka. V zadnjih desetih letih je občina financirala obnovo notranjih prostorov in opreme, zamenjala vsa okna in na razpisu Ministrstva za zdravje prido- bila sredstva za sofinanciranje zamenjave strešne kritine. Ker je bil narejen le prenos
splošne in družinske medicine in v določenem delu pediatrije ter patronaže se občina skupaj z Zdravstvenim domom trudi pridobiti še nekatere druge dejavnosti. Občina Velike Lašče zato dodatno financira program logopedije za predšolske otroke (občina je odgovorna za delovanje predšolske vzgoje), preventivne programe – športna rekre- acija, sofinancira delovanje Koronarnega kluba. Občina in Zdravstveni dom sodelu- jeta s Knjižnico Xxxxx Xxxxxxxx (v sklopu Knjižnice Prežihov Voranc iz Ljubljane) z različnimi predavanji in predstavitvijo knjig o zdravem načinu življenja in prehrane. Partnerstvo sta občina in Zdravstveni dom razširila na področje osnovne šole (čeprav preventivo osnovnošolske mladine še vedno opravlja Ljubljana), kjer izvajajo preda- vanja za starše in otroke – šola zdravega obnašanja.
5. Sklep
Javno zdravstvo je eno od najpomembnejših dejavnosti v življenju vsakega posa- meznika in družbe kot celote. Zdravje posameznika je vrednota, kako velika vrednota je, pa se zavemo šele takrat, ko zbolimo. Je bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega izmed nas. Zdravje je celovit in dinamičen sistem, ki predstavlja za posameznika prilagoditveno funkcijo in mu omogoča opravljanje biološke, socialne in poklicne funkcije, hkrati pa pomaga pri obrambi telesa pred boleznimi, oslabelostjo in prehitro smrtjo (Voljč, 1990). Za zdravje je odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju s stroko in znanostjo pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogo- jev zdravega življenja (Sušanj, 2007). Po Ustavi Republike Slovenije (1991) imajo državljani pravico do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.Le-to jim zagotavlja preventivo, kurativo in rehabilitacijo.
Zakon sicer jasno določa, kaj obsega zdravstvena dejavnost, kako in kdo jo iz- vaja, vendar smo s pomočjo analize proračunskih kazalnikov ugotovili, da primarna zdravstvena raven, ki obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost in ki se izvaja na lokalni ravni (po Zakonu o lokalni samoupravi), v zadnjem desetletju sledi trendu zmanjševanja finančnih sredstev. Analiza je pokazala, da slovenske občine le področju civilne zaščite namenjajo manj denarja. Področje zdravstva predstavlja v povprečju 1,3 % odhodka proračunskih sredstev. Občine so prepričane, da bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s finančnimi sredstvi pokrivati delova- nje zdravstvenih domov, ki skrbijo za primarno zdravstveno dejavnost v občini. Za promocijo zdravja, katere cilj je izboljšati splošno zdravstveno stanje ter prepreči- ti ali upočasniti pojav dejavnikov tveganja in kroničnih nalezljivih bolezni, si mora najprej prizadevati posameznik sam, pri tem pa mu mora pomagati njegova lokalna skupnost. Ta v partnerstvu z zdravstvenim domom ter drugimi zavodi v občini (vrtec, šola, knjižnica, društva in organizacije) in z dodatnimi finančnimi sredstvi (kar smo v prispevku prikazali na študiji primera v Občini Velike Lašče) lahko za promocijo zdravja organizira različne dejavnosti, delavnice, predavanja, izpelje razne projekte in programe, hkrati pa zagotavlja zdrave in varne pogoje življenja in dela ter rekreacije na svojem področju.
Xxxxxxx Xxxxxx, Xxxxxx Xxxxxx
Primary health care of citizens: a partnership between the local community and health care centres
According to the authors, public health in Slovenia is one of the most important activities in the life of each individual, in addition to education, and, at the same time, plays an important role in the functioning of a society as a whole. Good health affects all the pores of social life, is the primary factor in the social, economic and personal development and also assumes an important dimension of the quality of life. (Na- gelj, 2006) Human health is influenced by biological, social, cultural, technological, psychological, demographic, political and civilisation conditions and the response of the health system to the health needs of the people. (Wikipedia, 2012) In defining health, we come across various definitions. However, one of the more recent definiti- ons of the World Health Organisation defines health as a comprehensive and dynamic system that represents individual’s adjustment function and allows him to perform all the biological, social and occupational functions. It also assists in the defence of the body against disease (the immune system), weakness (physical fitness) and early death (Voljč, 1990, p. 301). Health is first and foremost responsibility of each individual, but the state in cooperation with the profession and science is responsible and accounta- ble for creating the conditions for healthy living (Sušanj, 2007). The Constitution of the Republic of Slovenia (1991) defines the right of citizens to health care from public funds. Health care is a system that ensures prevention, curative and rehabilitation.
The authors of the paper establish that the citizens of Slovenia have guaranteed health and professional help in the context of public health, which we all need and more or less use. Due to the overburdened public health and a lack of money, the ci- tizens often make use of health services in the private sector. Public institutions in the field of health care are health centres, hospitals, pharmacies, institutions and health spas. Medical insurance of citizens is provided by the Health Insurance Institute and supplementary health insurance by insurance companies. The authors of this paper focus on the implementation of the primary health care activities, which currently meet the needs of the majority of the population at the local level. Based on the analysis of budgetary indicators of municipalities in Slovenia, they show the share of assets that municipalities allocate for the operation of primary health care activities, and they note that the share of funding for health services per citizen does not only depend on the legal formal requirements, but also on the size of each municipality. Local commu- nities play a vital role in ensuring the health of its citizens. The Local Self-Government Act (OGRS, No. 72/93), more specifically Article 22, lays down the provisions and operation of information-documentation, cultural, scientific, social, and health care institutions for each local community, which have implications for the wider local community or the state. Until 1999, the resource ministries in cooperation with the municipalities prepared the criteria and calculation of the extent of public funding for each activity and for each municipality separately. The criteria had an impact on the
financial resources of municipalities, meaning the supplementary income tax from the state budget, to which municipalities, which could not carry out their duties with their own resources, were entitled. Therefore, the Ministry of Finance summarised sectoral scopes in the annual calculations of the assets for the municipality: (1) as a guide for municipalities how much they have to contribute for the financing of the original mu- nicipal objectives (primary schools, kindergartens, culture, research, social welfare, health care, sanitation, civil protection, etc.), and (2) as the calculation of the amount of assets of the municipality from the state budget as financial compensation to muni- cipalities having a weak financial structure. (Xxxxxx Xxxxxxxx, 2010).
The law clearly specifies what health activity is, and how, in what way and who runs it, but the authors of the paper learned through the analysis of budgetary in- dicators that the primary health care level, which comprises the basic health and pharmaceutical services and which is implemented at the local level (under the Local Self-Government Act), has been subjected to the trend of diminishing financial re- sources in the last decade. For the purpose of the analysis, which was to determine how many financial resources is intended for the provision of primary health care in the municipality per citizen, they grouped municipalities into five categories. In the first category (municipalities up to 2,500 inhabitants), there are 44 municipalities and they allocate an average of €16.4 per person for the provision of primary health care. The second category includes the municipalities of 2,500 to 5,000 inhabitants. There are 67 and they contribute €13.8 for health. In the third category of 5,000 to 10,000 inhabitants, there are 48 municipalities and their average is €15 for health care per citizen. In the fourth category of 10,000 to 20,000 inhabitants, there are 33 municipa- lities and they provide €15.1 per citizen for health care, and in the last, fifth category, there are 18 municipalities. These have more than 20,000 inhabitants and allocate an average amount of €11.6 for the provision of primary health care of their citizens. The analysis of the financial indicators showed that more than half of Slovene municipa- lities have up to 5,000 inhabitants. The authors note that the budgetary expenditure per citizen during the analysis period was the lowest in large municipalities and the highest in the smallest municipalities, and most variable in small municipalities (the highest standard deviation). The great variability within the municipalities is the re- sult of investment activities in the health care sector, which is even more pronounced in small municipalities. The expenses of Slovene municipalities for health care pre- sent approximately 1.3 % of the total expenditure, and expenditure on health services presents almost the smallest share of the budgetary expenditure of the municipalities. Only civil protection is less funded by the municipalities than health care.
According to the authors, Slovene municipalities are believe that compulsory health insurance should provide the financial resources for the operation of health centres which offer primary health services in the municipality. For the promotion of health, whose aim is to improve the general state of health and prevent or slow down the onset of risk factors and chronic infectious diseases, the individual should be re- sponsible, but he/she should be helped by his local community. The local community with the help of health workers can ensure a great deal of health promotion for their
citizens by organising various activities, workshops, lectures, projects and program- mes that encourage citizens to actively care for their own health. The tasks of health promotion are defined in the Ottawa Declaration of 1986 (Sušanj, 2007). As partners in the promotion of the health of citizens, health centres as well as individual health workers, schools, teachers, library, various sports and other clubs and societies and companies can be a great help by providing a healthy and safe working conditions and recreation. The authors of the paper justify the importance of the integration and col- laboration between the local community and health care centres, as well as with other institutions and organisations with the aim of ensuring the quality implementation of the public health service.
LITERATURA
1. Xxxxxx Xxxxxxxx, M. (2010). Analiza financiranja primarne zdravstvene mreže s proračunskimi sredstvi občin. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za upravo.
2. xxxx://xx.xxxxxxxxx.xxx/xxxx/Xxxxxxx [Citirano 25. 9. 2012].
3. xxxx://xxx.xx.xxx-xx.xx/xxxxxxxxx/xxxx.xxx.
4. xxxx://xxx.xxxxxx.xxx/Xxxxxxx/xxxxxxxx/XXxXXXxx0xX/XxxxXxxXxxxxxxxXxxxxxxxXxxxxxxxxxx Zdravja [Citirano 25. 9. 2012].
5. Xxxxx, X. (2006). Program »zdrava šola« v luči sodobnega pogleda na zdravje. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
6. Kobal Straus, K. (2012). Organiziranost zdravstvenega varstva. xxxx://xxx.xxxxxxx.xxx/ media/5991/20090310-Odgovori%20na%20izpitna %20vpra%C5%A1anja.pdf.
7. Xxxxxx, X. (2006). Organizacija osnovne zdravstvene dejavnosti v EU in Sloveniji. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
8. Statut Občine Velike Lašče (2006).
9. Xxxxxx, X. (2007). Promocija zdravja v lokalni skupnosti – vpliv na spremembe vedenja občanov. Koper: Fakulteta za management Univerze na Primorskem.
10. Xxxx, X. (2003). Zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
11. Xxxxx, X. (1990). Kaj je odgovornost za zdravje? Zdravstveno varstvo, 11/12, 301–302.
12. Zakon o lokalni samoupravi (1993). Uradni list RS, št. 72.
13. Zakon o lokalni samoupravi (2007). Uradni list RS, št. 94.
14. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 56/99, 99/01, 42/02, 60/02, 126/03, 76/05, Uradno prečiščeno besedilo – Uradni list RS, št. 100/05.
15. Zakon o zdravstveni dejavnosti (2005). Uradni list RS, št. 23.
Xx. Xxxxxx Xxxxxx, redni profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. E-naslov: xxxxxx.xxxxxx@xx.xxx-xx.xx