ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

	Svet Evropske unije
	Bruselj, 19. april 2021 (OR. en)
	5198/21 ADD 3
Medinstitucionalna zadeva: 2020/0381 (NLE)
	UK 6

ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Zadeva:

Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko

skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom

Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani

5198/21 ADD 3

GSC.GIP.TFUK

MKW/jst

SL

PRILOGA 19

OBSTOJEČI UKREPI

Uvodne opombe

1. Na seznamih Združenega kraljestva in Unije so v skladu s členi 133, 139 in 195 tega sporazuma navedeni pridržki, ki sta jih sprejela Združeno kraljestvo in Unija glede obstoječih ukrepov, ki niso v skladu z obveznostmi, naloženimi s:

(a) členom 128 ali 135 tega sporazuma;

(b) členom 136 tega sporazuma;

(d) členom 130 ali 138 tega sporazuma;

(e) členom 131 tega sporazuma;

(f) členom 132 tega sporazuma ali

(g) členom 194 tega sporazuma.

2. Pridržki pogodbenice ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi GATS.

3. Vsak pridržek vsebuje naslednje elemente:

(a) „sektor“ se nanaša na splošni sektor, znotraj katerega je sprejet pridržek;

(b) „podsektor“ se nanaša na posebni sektor, znotraj katerega je sprejet pridržek;

(c) „klasifikacija dejavnosti“ se nanaša, kjer je to primerno, na dejavnost, zajeto v pridržku v skladu s CPC, ISIC rev. 3.1, ali kakor je izrecno drugače opisano v navedenem pridržku;

(d) „vrsta pridržka“ podrobneje določa obveznost iz odstavka 1, za katero je sprejet pridržek;

(e) „raven upravljanja“ navaja raven upravljanja, ki ohranja ukrep, za katerega je sprejet pridržek;

(f) „ukrepi“ opredeljujejo zakone ali druge ukrepe, kakor so opredeljeni, če je to navedeno, z elementom „opis“, za katere je sprejet pridržek. „Ukrep“, naveden v elementu

„ukrepi“:

(i) pomeni ukrep, kakor je bil spremenjen, nadaljevan ali podaljšan z datumom začetka veljavnosti tega sporazuma;

(ii) vključuje kateri koli podrejen ukrep, sprejet ali ohranjen v okviru zadevnega

ukrepa in skladen z njim, ter

(iii) v zvezi s seznamom Unije vključuje vse zakone ali druge ukrepe, s katerimi se direktiva izvaja na ravni države članice, ter

(g) „opis“ določa neusklajene vidike obstoječega ukrepa, za katerega je sprejet pridržek.

4. Pojasniti je treba, da če pogodbenica sprejme nov ukrep na ravni upravljanja, ki se razlikuje od tiste, na kateri je bil pridržek prvotno sprejet, ta novi ukrep pa na ozemlju, na katerem se uporablja, dejansko nadomesti neusklajeni vidik prvotnega ukrepa, navedenega v elementu

„ukrepi“, se šteje, da novi ukrep pomeni „spremembo“ prvotnega ukrepa v smislu točke (c) člena 133(1), točke (c) člena 139(1), točke (c) člena 144 in točke (c) člena 195(1) tega sporazuma.

5. Pri razlagi pridržka se upoštevajo vsi elementi pridržka. Pridržek se razlaga ob upoštevanju ustreznih obveznosti iz poglavij ali oddelkov, za katere je pridržek sprejet. Element „ukrepi“ prevlada nad vsemi drugimi elementi.

6. Za namene seznamov Združenega kraljestva in Unije:

(a) „ISIC Rev. 3.1“ pomeni Mednarodno standardno klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistična listina, serija M, št. 4, ISIC Rev. 3.1, 2002;

(b) „CPC“ pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Central Product

Classification) (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske

in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, 1991).

7. Za namene seznamov Združenega kraljestva in Unije se pridržek glede zahteve po lokalni prisotnosti na ozemlju Unije ali Združenega kraljestva sprejme proti členu 136 tega sporazuma in ne proti členu 135 ali 137 tega sporazuma. Poleg tega taka zahteva ni sprejeta kot pridržek proti členu 129 tega sporazuma.

8. Pridržek, sprejet na ravni Unije, velja za ukrep Unije, za ukrep države članice na centralni ravni ali za ukrep upravljanja znotraj države članice, razen če je država članica v okviru pridržka izključena. Pridržek, ki ga sprejme država članica, se nanaša na ukrep upravljanja na centralni, regionalni ali lokalni ravni upravljanja znotraj te države članice. Za namene pridržkov Belgije centralna raven upravljanja zajema zvezno vlado ter upravne organe regij in skupnosti, saj imajo vsi enakovredna zakonodajna pooblastila. Za namene pridržkov Unije in njenih držav članic regionalna raven upravljanja na Finskem pomeni Ålandske otoke. Pridržek, sprejet na ravni Združenega kraljestva, velja za ukrep upravljanja na centralni,

regionalni ali lokalni ravni države.

9. Spodnji seznam pridržkov ne vključuje ukrepov v zvezi z zahtevami in postopki glede kvalifikacij, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za izdajo dovoljenj, če ti ne

pomenijo omejitve v smislu člena 128, 129, 135, 136, 137 ali 194 tega sporazuma. Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti potrebo po pridobitvi dovoljenja, izpolnjevanju obveznosti izvajanja univerzalnih storitev, pridobitvi priznanja kvalifikacij v reguliranih sektorjih, uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, izpolnjevanju zahtev

glede članstva v poklicni organizaciji, lokalnem agentu za opravljanje storitve ali prijavljenem lokalnem naslovu in kakršne koli druge nediskriminatorne zahteve, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na zaščitenih območjih. Čeprav taki ukrepi niso navedeni na seznamu, se še naprej uporabljajo.

10. Pojasniti je treba, da za Unijo obveznost odobritve nacionalne obravnave ne vključuje obveznosti, da fizičnim in pravnim osebam iz Združenega kraljestva odobri enako obravnavo, kot je v državi članici v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali katerim koli ukrepom, sprejetim na podlagi navedene pogodbe, vključno z izvajanjem ukrepa v državah

članicah, odobrena:

(i) fizičnim osebam ali osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici ali

(ii) pravnim osebam, ustanovljenim ali organiziranim v skladu s pravom druge države

članice ali Unije, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Uniji.

11. Obravnava, priznana pravnim osebam, ki so jih ustanovili vlagatelji pogodbenice v skladu s

pravom druge pogodbenice (v primeru Unije vključno s pravom države članice) in imajo

registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej drugi pogodbenici, ne vpliva na pogoje ali obveznosti v skladu s poglavjem 2 naslova II prvega razdelka drugega dela tega sporazuma, ki so bili tem pravnim osebam morda naloženi ob ustanovitvi v drugi pogodbenici in ki se uporabljajo še naprej.

12. Seznama se uporabljata samo za ozemlja Združenega kraljestva in Unije v skladu s členom 520(2) in členom 774 tega sporazuma in sta relevantna le v okviru trgovinskih odnosov med Unijo in njenimi državami članicami z Združenim kraljestvom. Na pravice in obveznosti držav članic v skladu s pravom Unije ne vpliva.

13. Pojasniti je treba, da nediskriminatorni ukrepi ne pomenijo omejitve dostopa na trg v smislu

člena 128, 135 ali 194 tega sporazuma za kateri koli ukrep:

(a) s katerim se zahteva ločevanje lastništva nad infrastrukturo in lastništva nad blagom ali storitvami, ki se opravljajo prek zadevne infrastrukture, da bi se zagotovila poštena konkurenca, na primer na področju energije, prevoza in telekomunikacij;

(b) ki omejuje koncentracijo lastništva, da bi se zagotovila poštena konkurenca;

(c) za zagotovitev ohranjanja in zaščite naravnih virov in okolja, vključno z omejitvijo razpoložljivosti, števila in obsega dodeljenih koncesij ter uvedbo moratorija ali prepovedi;

(d) ki omejuje število podeljenih dovoljenj zaradi tehničnih ali fizičnih ovir, kot so na

primer telekomunikacijski spekter in frekvence, ali

(e) s katerim se zahteva, da je določen odstotek delničarjev, xxxxxxxxx, partnerjev ali direktorjev družbe usposobljen ali opravlja določen poklic, kot na primer odvetniki ali računovodje.

14. Za finančne storitve velja: Za razliko od tujih hčerinskih družb za podružnice, ki jih finančna ustanova zunaj Evropske unije ustanovi neposredno v državi članici, ne veljajo, razen nekaterih omejenih izjem, previdnostni ukrepi, usklajeni na ravni Unije, ki takšnim hčerinskim družbam omogočajo izkoristiti povečane možnosti za ustanavljanje novih podjetij in zagotavljanje čezmejnih storitev po vsej Uniji. Zato take podružnice prejmejo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače finančne ustanove te države članice, in se lahko od njih zahteva, da izpolnjujejo nekaj posebnih previdnostnih zahtev, kot so, v primeru bančništva in vrednostnih papirjev, ločena

kapitalizacija in druge zahteve glede solventnosti ter poročanje in objava zahtev v zvezi z računi, ali v primeru zavarovanj, zahteve v zvezi s posebnimi jamstvi in pologi, ločena kapitalizacija in lokalizacija sredstev, ki predstavljajo tehnične rezerve in najmanj eno tretjino minimalnega kapitala, v zadevni državi članici.

Na spodnjem seznamu pridržkov se uporabljajo naslednje kratice:

UK Združeno kraljestvo

EU Evropska unija, vključno z vsemi državami članicami

AT Avstrija BE Belgija BG Bolgarija CY Ciper

CZ Češka DE Nemčija DK Danska EE Estonija

EL Grčija

ES Španija

FI Finska

FR Francija HR Hrvaška HU Madžarska IE Irska

IT Italija

LT Litva

LU Luksemburg LV Latvija

MT Malta

NL Nizozemska PL Poljska

PT Portugalska RO Romunija SE Švedska

SI Slovenija SK Slovaška

Seznam Unije

Pridržek št. 1 – Vsi sektorji

Pridržek št. 2 – Strokovne storitve (razen zdravstvenih poklicev)

Pridržek št. 3 – Strokovne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov

Pridržek št. 4 – Storitve na področju raziskav in razvoja Pridržek št. 5 – Nepremičninske storitve

Pridržek št. 6 – Poslovne storitve Pridržek št. 7 – Komunikacijske storitve Pridržek št. 8 – Gradbene storitve Pridržek št. 9 – Distribucijske storitve Pridržek št. 10 – Izobraževalne storitve Pridržek št. 11 – Okoljske storitve Pridržek št. 12 – Finančne storitve

Pridržek št. 13 – Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

Pridržek št. 14 – Turizem in storitve v zvezi s potovanji

Pridržek št. 15 – Storitve s področja rekreacije, kulture in športa Pridržek št. 16 – Prevozne storitve in pomožne storitve v prevozu Pridržek št. 17 – Dejavnosti, povezane z energetiko

Pridržek št. 18 – Kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja

Pridržek št. 1 – Vsi sektorji

Sektor:

Vsi sektorji

Vrsta pridržka:

Dostop do trga Nacionalna obravnava

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

Operativne zahteve

Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Obveznosti za pravne storitve

Poglavje/oddelek:

Liberalizacija naložb; Čezmejna trgovina s storitvami in

regulativni okvir za pravne storitve

Raven upravljanja:

EU/država članica (če ni določeno drugače)

Opis:

(a) Vrsta poslovnih oblik podjetij

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in regulativni okvir za pravne storitve – obveznosti:

EU: Obravnava, ki se na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije odobri pravnim osebam, ustanovljenim v skladu s pravom Unije ali države članice, ki imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji, vključno s tistimi, ki so jih v Uniji ustanovili vlagatelji Združenega

kraljestva, se ne odobri pravnim osebam s sedežem zunaj Unije ter podružnicam in predstavništvom teh pravnih oseb, vključno s podružnicami ali predstavništvi pravnih oseb Združenega kraljestva.

Manj ugodna obravnava se lahko odobri pravnim osebam, ustanovljenim v skladu s pravom Unije ali države članice, ki imajo v Uniji samo sedež, razen če lahko dokažejo, da imajo dejansko in stalno povezavo z gospodarstvom ene od držav članic.

Ukrepi:

EU: Pogodba o delovanju Evropske unije.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni

odbori:

Ta pridržek velja le za zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva ali izobraževalne storitve:

EU (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Vsaka država članica lahko v primeru prodaje ali odsvojitve svojih lastniških deležev ali sredstev v obstoječi državni družbi ali vladni entiteti, ki izvaja zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva ali izobraževalne storitve (CPC 93, 92), za vlagatelje iz Združenega kraljestva ali njihova podjetja uvede prepoved ali

omejitve v zvezi z lastništvom takih lastniških deležev ali sredstev in/ali omeji možnosti lastnikov takih lastniških deležev in sredstev, da nadzorujejo nastalo družbo. Kar zadeva tako prodajo ali drugo odsvojitev lahko katera koli država članica sprejme ali ohranja kakršne koli ukrepe v zvezi z državljanstvom oseb na višjih vodstvenih položajih ali članov upravnih odborov ter kakršne koli ukrepe, ki omejujejo število ponudnikov.

Za namene tega pridržka:

(i) velja za obstoječi ukrep vsak ukrep, ki je bil ohranjen ali sprejet po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, s katerim se v času prodaje ali druge odsvojitve prepove lastništvo lastniških deležev ali sredstev ali naloži omejitev v zvezi z njimi ali naloži zahteva glede državljanstva ali omejitev števila ponudnikov, kot je opisana v tem pridržku, ter

(ii) „državno podjetje“ pomeni podjetje, ki je prek lastniške udeležbe v lasti ali pod nadzorom katere koli države članice ter vključuje podjetje, ki je bilo ustanovljeno po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma izključno za namene prodaje ali odsvojitve lastniških deležev v obstoječem državnem podjetju ali vladni entiteti ali njunih sredstev.

Ukrepi:

EU: Kakor so določeni v elementu Opis, kakor je navedeno zgoraj.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in regulativni okvir za pravne storitve – obveznosti:

V AT: Za upravljanje podružnice morajo korporacije, ki niso iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP), imenovati vsaj eno osebo, odgovorno za njeno zastopanje, ki ima stalno prebivališče v Avstriji.

Vodstveni delavci (izvršni direktorji, fizične osebe), odgovorni za spoštovanje avstrijskega zakona

o trgovini (Gewerbeordnung), morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji.

V BG: Tuje pravne osebe, ki niso bile ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko vodijo posle in izvajajo dejavnosti, če so bile ustanovljene v Republiki Bolgariji v obliki družbe, vpisane v poslovni register. Ustanovitev podružnic mora biti odobrena.

Predstavništva tujih družb se registrirajo pri gospodarski zbornici Bolgarije in ne morejo izvajati gospodarske dejavnosti, ampak lahko samo oglašujejo svojega lastnika ter delujejo kot predstavniki ali agenti.

V EE: Če vsaj polovica članov upravnega odbora družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe ali podružnice nima stalnega prebivališča v Estoniji, drugi državi članici EGP ali Švicarski konfederaciji, družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali tuja družba imenuje kontaktno

točko, katere estonski naslov se lahko uporablja za dostavo procesnih dokumentov podjetja in izjav

o nameri, naslovljenih na podjetje (tj. podružnica tuje družbe).

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga in regulativni okvir za pravne storitve – obveznosti:

V FI: Vsaj eden od partnerjev v družbi z neomejeno odgovornostjo ali eden od komplementarjev v komanditni družbi mora imeti stalno prebivališče v EGP ali, če je partner pravna oseba, sedež (podružnice niso dovoljene) v EGP. Organ za registracijo lahko odobri izvzetja.

Za izvajanje trgovinske dejavnosti kot zasebni podjetnik se zahteva stalno prebivališče v EGP.

Če namerava tuja organizacija iz države nečlanice EGP izvajati poslovno ali trgovinsko dejavnost z vzpostavitvijo podružnice na Finskem, mora pridobiti dovoljenje.

Zahteva se stalno prebivališče v EGP za vsaj enega rednega člana in enega namestnika v upravnem odboru ter za izvršnega direktorja. Organ za registracijo lahko odobri izvzetja za družbe.

V SE: Tuja družba, ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe ali posluje s posredovanjem trgovskega zastopnika, izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ki je registrirana na Švedskem in ima neodvisno vodstvo in ločeno knjigovodstvo. Generalni direktor podružnice in njegov namestnik, če je imenovan, morata prebivati v EGP. Fizična oseba brez stalnega prebivališča v EGP, ki izvaja trgovinske posle na Švedskem, imenuje in registrira predstavnika s stalnim prebivališčem, ki je pristojen za poslovanje na Švedskem. Za poslovanje na Švedskem se vodi

ločeno knjigovodstvo. Pristojni organ lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahtev glede ustanovitve podružnice in glede stalnega prebivališča. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni (ki jih izvaja družba ali fizična oseba s sedežem oziroma stalnim prebivališčem zunaj EGP), se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem.

V delniških družbah in zadružnih gospodarskih združenjih morajo vsaj polovica članov upravnega odbora, vsaj polovica namestnikov članov odbora, generalni direktor, njegov namestnik in vsaj ena oseba, pooblaščena za podpis v imenu družbe, če je imenovana, imeti stalno prebivališče v EGP. Pristojni organ lahko odobri izjeme od te zahteve. Če nihče od predstavnikov družbe nima stalnega prebivališča na Švedskem, mora odbor imenovati in registrirati osebo s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pooblaščena za sprejemanje uradnih dokumentov v imenu družbe.

Za ustanavljanje vseh ostalih vrst pravnih oseb veljajo ustrezni pogoji.

V SK: Tuja fizična oseba, ki se vnese v ustrezni register (komercialni, podjetniški ali drug register) kot oseba, ki je pooblaščena za delovanje v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za stalno prebivanje na Slovaškem.

Ukrepi:

AT: Aktiengesetz, BGBL. Nr. 98/1965, § 254 (2);

GmbH-Gesetz, RGBL. Nr. 58/1906, § 107 (2); in Gewerbeordnung, BGBL. Nr. 194/1994,

§ 39 (2a);

BG: Gospodarsko pravo, člen 17a, in

Zakon o spodbujanju naložb, člen 24.

EE: Äriseadustik (trgovinski zakonik) § 631 (1, 2 in 4).

FI: Laki elinkeinon harjoittamisen oikeudesta (zakon o pravici do izvajanja trgovinske dejavnosti) (122/1919), s. 1;

Osuuskuntalaki (zakon o zadrugah) 1488/2001;

Osakeyhtiölaki (zakon o družbah z omejeno odgovornostjo) (624/2006) ter

Laki luottolaitostoiminnasta (zakon o kreditnih institucijah) (121/2007).

SE: Lag om utländska filialer m.m (zakon o podružnicah tujih družb) (1992:160);

Aktiebolagslagen (zakon o gospodarskih družbah) (2005:551);

Zakon o zadružnih gospodarskih združenjih (2018:672) in Zakon o evropskih gospodarskih interesnih združenjih (1994:1927)

SK: Zakon 513/1991 o trgovinskem zakoniku (člen 21); Zakon 455/1991 o zdravljenju in

Zakon št. 404/2011 o stalnem prebivališču tujcev (člena 22 in 32).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, operativne zahteve in regulativni okvir za pravne storitve – obveznosti:

V BG: Ustanovljena podjetja lahko državljane tretjih držav zaposlujejo le na delovnih mestih, za katera se ne zahteva bolgarsko državljanstvo. Skupno število državljanov tretjih držav, zaposlenih v podjetju v zadnjih 12 mesecih, ne sme presegati 20 odstotkov (35 odstotkov za mala in srednja podjetja) povprečnega števila bolgarskih državljanov, državljanov drugih držav članic, držav podpisnic Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije, zaposlenih na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega mora delodajalec dokazati, da za zadevno delovno mesto ni na voljo ustreznega bolgarskega delavca, delavca iz EU, EGP ali Švice, in sicer tako, da opravi preskus trga dela, preden zaposli državljana tretje države.

Za visokokvalificirane, sezonske in napotene delavce ter osebe, premeščene znotraj podjetja,

raziskovalce in študente ni omejitev glede števila državljanov tretjih držav, ki delajo za eno samo

podjetje. Za zaposlovanje državljanov tretjih držav v teh kategorijah preskus trga dela ni potreben. Ukrepi:

BG: Zakon o delovni migraciji in mobilnosti delovne sile.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V PL: Dejavnosti predstavništva lahko obsegajo le oglaševanje in promocijo tujega matičnega podjetja, ki ga predstavništvo zastopa. V vseh sektorjih, razen v sektorju pravnih storitev, lahko vlagatelji, ki niso iz Evropske unije, ustanavljajo samo komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe, domači vlagatelji in podjetja pa lahko ustanavljajo tudi družbe civilnega prava (družbe z neomejeno odgovornostjo).

Ukrepi:

PL: Zakon z dne 6. marca 2018 o pravilih v zvezi z gospodarsko dejavnostjo tujih podjetnikov in drugih tujcev na ozemlju Republike Poljske

(b) Pridobitev nepremičnin

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:

V AT (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Fizične osebe in družbe, ki niso iz

Evropske unije, potrebujejo za pridobitev, nakup, najem ali zakup nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov (Länder). Dovoljenje se izda le, če je pridobitev v javnem interesu (zlasti z ekonomskega, družbenega in kulturnega stališča).

V CY: Ciprčani ali osebe s poreklom s Cipra ter državljani držav članic lahko brez omejitev pridobivajo nepremičnine na Cipru. Xxxxx v primeru smrti ne more noben tujec pridobiti nepremičnine brez dovoljenja sveta ministrov. Če pridobitev nepremičnin s strani tujcev presega

obseg, potreben za postavitev hiše ali poslovnih prostorov ali sicer presega dva donuma (2 676 m2), je kakršno koli dovoljenje, ki ga odobri svet ministrov, pogojeno s takimi merili, omejitvami, pogoji in kriteriji, kot jih določajo uredbe sveta ministrov in potrdi predstavniški dom. Tujec je vsaka oseba, ki ni državljan Republike Ciper, vključno s tujo odvisno družbo. Za tujce ne veljajo tujci s poreklom s Cipra in zakonski partnerji državljanov Cipra, ki po poreklu niso Ciprčani.

V CZ: Za kmetijska zemljišča v državni lasti veljajo posebna pravila. Državna kmetijska zemljišča lahko pridobijo le češki državljani, državljani druge države članice ter držav pogodbenic Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije. Pravne osebe lahko od države pridobijo državno kmetijsko

zemljišče samo, če so kmetijski podjetniki v Češki republiki ali osebe s podobnim statusom v drugi

državi članici Evropske unije ali državah podpisnicah Sporazuma EGP ali Švicarski konfederaciji.

V DK: Fizične osebe, ki nimajo prebivališča na Danskem in ki prej niso prebivale na Danskem za

skupno obdobje petih let, morajo v skladu z danskim zakonom o pridobitvi dobiti dovoljenje

ministrstva za pravosodje za pridobitev pravice do nepremičnine na Danskem. To velja tudi za pravne osebe, ki niso registrirane na Danskem. Fizičnim osebam se bo pridobitev nepremičnine dovolila, če bo prosilec nepremičnino uporabljal kot svoje primarno prebivališče.

Za pravne osebe, ki niso registrirane na Danskem, je pridobitev nepremičnine na splošno dovoljena, če je potrebna za poslovne dejavnosti kupca. Dovoljenje se zahteva tudi, če bo prosilec

nepremičnino uporabljal kot sekundarno bivališče. To dovoljenje se izda samo, če se za prosilca na podlagi celovite in konkretne presoje šteje, da ima posebej močne vezi z Dansko.

Dovoljenje se v skladu z zakonom o pridobitvi izda samo za pridobitev določene nepremičnine. Pridobitev kmetijskih zemljišč s strani fizičnih ali pravnih oseb poleg tega ureja danski zakon o kmetijskih gospodarstvih, ki pri pridobitvi kmetijskih nepremičnih določa omejitve za vse osebe, danske državljane in tujce. V skladu s tem mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti kmetijsko nepremičnino, izpolnjevati pogoje, ki jih določa ta zakon. To na splošno pomeni, da za kmetijska gospodarstva velja omejena zahteva glede stalnega prebivališča. Zahteva glede stalnega prebivališča ni osebna. Pravni subjekti morajo biti v oblikah, ki so navedene v členih 20 in 21 zakona, in morajo biti registrirani v Uniji (ali EGP).

V EE: Pravna oseba iz države članice OECD ima pravico pridobiti nepremičnino, ki obsega:

(i) manj kot deset hektarov kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj brez omejitve;

(ii) deset hektarov ali več kmetijskih zemljišč, če je pravna oseba tri leta neposredno pred

letom pridobitve nepremičnine izvajala dejavnost proizvodnje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, razen ribiških proizvodov in bombaža (v nadaljnjem besedilu: kmetijski proizvod);

(iii) deset hektarov ali več gozdnih zemljišč, če je pravna oseba tri leta neposredno pred letom pridobitve nepremičnine izvajala dejavnost gospodarjenja z gozdovi v smislu Zakona o gozdovih (v nadaljnjem besedilu: gospodarjenje z gozdovi) ali proizvodnje kmetijskih proizvodov;

(iv) manj kot deset hektarov kmetijskih zemljišč in manj kot deset hektarov gozdnih

zemljišč, vendar skupaj deset hektarov ali več kmetijskih in gozdnih zemljišč, če je pravna oseba tri leta neposredno pred letom pridobitve nepremičnine izvajala dejavnost proizvodnje kmetijskih proizvodov ali gospodarjenja z gozdovi.

Če pravna oseba ne izpolnjuje zahtev iz točk (ii) do (iv), lahko pridobi nepremičnino, ki vsebuje deset hektarov ali več kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč ali kmetijskih in gozdnih zemljišč skupaj, samo z dovoljenjem lokalne uprave, na območju katere je bila nepremičnina pridobljena.

Na nekaterih geografskih območjih veljajo omejitve pri pridobitvi nepremičnin za državljane tretjih držav.

V EL: Nakup ali najem nepremičnin v obmejnih regijah je prepovedan fizičnim ali pravnim osebam, katerih državljanstvo ali sedež sta zunaj držav članic in Evropskega združenja za prosto trgovino. Prepoved se lahko odpravi z diskrecijsko odločbo, ki jo sprejme odbor ustrezne decentralizirane uprave (ali minister za nacionalno obrambo, če nepremičnine, ki se bodo

izkoriščale, pripadajo Skladu za izkoriščanje zasebne javne lastnine).

V HR: Tuje družbe lahko kupijo nepremičnine za izvajanje storitev le, če imajo na Hrvaškem glavni sedež in so tam ustanovljene kot pravne osebe. Za nakup nepremičnin, potrebnih za izvajanje storitev s strani podružnic, se zahteva dovoljenje ministrstva za pravosodje. Tujci ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč.

V MT: Osebe, ki niso državljani države članice, ne morejo pridobiti nepremičnin za komercialne namene. Družbe, ki so v (najmanj) 25-odstotni lasti oseb iz držav nečlanic Evropske unije, morajo pred nakupom nepremičnine za komercialne ali poslovne namene pridobiti dovoljenje pristojnega organa (ministra za finance). Pristojni organ presodi, ali predlagani posel pomeni neto korist za

malteško gospodarstvo.

V PL: Tujci za neposredno ali posredno pridobitev nepremičnin potrebujejo dovoljenje. Minister za notranje zadeve s soglasjem ministra za nacionalno obrambo, v primeru kmetijske nepremičnine pa tudi s soglasjem ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja, izda dovoljenje z upravnim sklepom.

Ukrepi:

AT: Burgenländisches Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 25/2007; Kärntner Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 9/2004;

NÖ- Grundverkehrsgesetz, LGBL. 6800;

OÖ- Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 88/1994; Salzburger Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 9/2002;

Steiermärkisches Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 134/1993;

Tiroler Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 61/1996; Voralberger Grundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 42/2004 in

Wiener Ausländergrundverkehrsgesetz, LGBL. Nr. 11/1998.

CY: Zakon o pridobitvi nepremičnin (za tujce) (poglavje 109), kakor je bil spremenjen. CZ: Zakon št. 503/2012, zb. o uradu za državna zemljišča, kakor je bil spremenjen.

DK: Danski zakon o pridobitvi nepremičnin (prečiščeno besedilo Zakona št. 265

z dne 21. marca 2014 o pridobitvi nepremičnin);

Izvršilna odredba o pridobitvi (Izvršilna odredba št. 764 z dne 18. septembra 1995) in Zakon o

kmetijskih gospodarstvih (prečiščeno besedilo Zakona št. 27 z dne 4. januarja 2017).

EE: Kinnisasja omandamise kitsendamise seadus (zakon o omejitvah pri pridobitvi nepremičnin),

poglavji 2 § 4 in 3§ 10, 2017.

EL: Zakon 1892/1990, kakršen je danes, v zvezi z vlogo, v povezavi z ministrsko odločbo ministra

za nacionalno obrambo F.110/3/330340/S.120/7-4-14 in ministra za zaščito državljanov.

HR: Zakon o lastništvu in drugih stvarnih pravicah (OG 91/96, 68/98, 137/99, 22/00, 73/00, 129/00, 114/01, 79/06, 141/06, 146/08, 38/09, 143/12, 152/14), členi 354 do 358.b; Zakon o kmetijskih

zemljiščih (OG 20/18, 115/18, 98/19) člen 2; Zakon o splošnem upravnem postopku.

MT: Zakon o nepremičninah (pridobitev nepremičnin s strani tujcev) (poglavje 246) in Protokol

št. 6 k Pogodbi o pristopu Malte o pridobitvi sekundarnih prebivališč na Malti.

PL: Zakon z dne 24. marca 1920 o pridobitvi nepremičnin s strani tujcev (Uradni list iz leta 2016, točka 1061, kakor je bila spremenjena).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V HU: Nerezidenti morajo za nakup nepremičnine pridobiti dovoljenje ustreznega upravnega organa, pristojnega za geografsko območje, kjer se nepremičnina nahaja.

Ukrepi:

HU: Vladni odlok št. 251/2014 (X. 2.) o pridobitvi nepremičnin s strani tujih državljanov,

razen zemljišč, ki se uporabljajo za kmetijske ali gozdarske namene, in Zakon LXXVIII iz leta 1993 (odstavek 1/A).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:

V LV: Državljani Združenega kraljestva lahko kupijo mestna zemljišča prek pravnih oseb, ki so registrirane v Latviji ali v drugih državah članicah:

(i) če je več kot 50 % njihovega lastniškega kapitala ločeno ali skupaj v lasti državljanov držav članic, latvijske vlade ali latvijske občine;

(ii) če je več kot 50 % njihovega lastniškega kapitala v lasti fizičnih oseb in družb iz tretjih držav, s katerimi je Latvija sklenila dvostranske sporazume o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb, ki jih je latvijski parlament odobril pred 31. decembrom 1996;

(iii) če je več kot 50 % njihovega lastniškega kapitala v lasti fizičnih oseb in družb iz tretjih držav, s katerimi je Latvija sklenila dvostranske sporazume o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb po 31. decembru 1996, če ti sporazumi opredeljujejo pravice latvijskih fizičnih oseb in družb pri nakupu zemljišča v zadevni tretji državi;

(iv) če je več kot 50 % njihovega lastniškega kapitala v skupni lasti oseb iz točk (i) do (iii) ali

(v) če gre za delniške družbe, katerih delnice kotirajo na borzi.

Če Združeno kraljestvo latvijskim državljanom in podjetjem na svojem ozemlju omogoča nakup nepremičnin v mestih, bo tudi Latvija državljanom in podjetjem iz Združenega kraljestva omogočila nakup nepremičnin v mestih v Latviji pod enakimi pogoji kot latvijskim državljanom.

Ukrepi:

LV: Zakon o zemljiški reformi v mestih, oddelka 20 in 21.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi

ugodnostmi:

V DE: Za pridobitev nepremičnin lahko veljajo nekateri pogoji vzajemnosti.

V ES: Za tuje naložbe v dejavnosti, ki se nanašajo neposredno na nepremičninske naložbe za diplomatske misije s strani držav, ki niso države članice, je treba pridobiti upravno dovoljenje španskega sveta ministrov, razen če obstaja sporazum o vzajemni liberalizaciji.

V RO: Tuji državljani, osebe brez državljanstva in pravne osebe (razen državljanov in pravnih oseb iz držav članic ali EGP) lahko pridobijo lastninsko pravico na zemljiščih na podlagi vzajemnosti in pod pogoji, ki jih urejajo mednarodne pogodbe. Tuji državljani, osebe brez državljanstva in pravne osebe ne morejo pridobiti lastninske pravice na zemljiščih pod ugodnejšimi pogoji od tistih, ki

veljajo za fizične ali pravne osebe iz Evropske unije.

Ukrepi:

DE: Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuche (EGBGB; Uvodni zakon k civilnemu zakoniku).

ES: Kraljevi odlok 664/1999 z dne 23. aprila 1999 o tujih naložbah.

RO: Zakon 17/2014 o nekaterih ukrepih, ki urejajo in spreminjajo prodajo-nakup kmetijskih

zemljišč zunaj mest, in

Zakon št. 268/2001 o privatizaciji podjetij, ki imajo v lasti zemljišča v javni lasti, in zasebnem upravljanju države v kmetijstvu ter o ustanovitvi Agencije za državne domene, z naknadnimi spremembami.

Pridržek št. 2 – Strokovne storitve (razen zdravstvenih poklicev)

Sektor – podsektor:

Strokovne storitve – pravne storitve; patentni zastopnik, zastopnik za

industrijsko lastnino, odvetnik za intelektualno lastnino; računovodske in knjigovodske storitve; revizijske storitve, storitve davčnega

svetovanja; arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, storitve inženiringa in integriranega inženiringa

Klasifikacija dejavnosti:

CPC 861, 862, 863, 8671, 8672, 8673, 8674, del 879

Vrsta pridržka:

Dostop do trga Nacionalna obravnava

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Lokalna prisotnost

Obveznosti za pravne storitve

Poglavje/oddelek:

Liberalizacija naložb, čezmejna trgovina s storitvami in regulativni

okvir za pravne storitve

Raven upravljanja:

EU/država članica (če ni določeno drugače)

Opis:

(a) Pravne storitve (del CPC 861)1

Liberalizacija naložb – dostop do trga in regulativni okvir za pravne storitve – obveznosti

V EU: V vsaki državi članici veljajo specifične nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike.

1 Za namene tega pridržka:

(a) „pravo jurisdikcije gostiteljice“ pomeni pravo določene države članice in pravo Unije;

„pravo domače jurisdikcije“ pomeni pravo Združenega kraljestva;;

(b) „mednarodno pravo“ pomeni mednarodno javno pravo, razen prava Evropske unije, in vključuje pravo, vzpostavljeno z mednarodnimi pogodbami in konvencijami, ter

mednarodno običajno pravo;

(c) „storitve pravnega svetovanja“ vključujejo svetovanje strankam in posvetovanje z njimi v zadevah, ki vključujejo uporabo ali razlago prava, vključno s posli, odnosi in spori; sodelovanje s strankami ali v njihovem imenu v pogajanjih in drugih poslih s tretjimi strankami v takih zadevah ter pripravo dokumentov, ki jih v celoti ali delno ureja zakon, in preverjanje vseh vrst dokumentov za namene zakonskih zahtev in v skladu z njimi;

(d) „storitve pravnega zastopanja“ vključujejo pripravo dokumentov, ki se predložijo upravnim agencijam, sodiščem ali drugim ustrezno ustanovljenim uradnim razsodiščem; ter navzočnost pred upravnimi agencijami, sodišči ali drugimi ustrezno ustanovljenimi uradnimi razsodišči;

(e) „storitve pravne arbitraže, sprave in mediacije“ pomenijo pripravo dokumentov za predložitev arbitru, konciliatorju ali mediatorju ter pripravo na nastop in sam nastop pred njimi v vseh sporih v zvezi z uporabo in razlago prava. Ne vključuje storitev arbitraže, sprave in mediacije v sporih, ki ne vključujejo uporabe in razlage prava in ki spadajo med storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju. Prav tako ne vključujejo delovanja kot arbiter, konciliator ali mediator. Kot podkategorija se storitve mednarodne pravne arbitraže, sprave ali mediacije nanašajo na iste storitve, kadar spor vključuje stranke iz dveh ali več držav.

(i) Določene pravne storitve, opravljene pod domačim poklicnim nazivom (del CPC 861 – storitve pravnega svetovanja, arbitraže, sprave in mediacije v zvezi s pravom domače jurisdikcije in mednarodnim pravom, ki jih ureja oddelek 7 poglavja 5 naslova II prvega razdelka drugega dela tega sporazuma).

Pojasniti je treba, da v skladu z uvodnimi opombami, zlasti odstavkom 9, zahteve za registracijo pri odvetniški zbornici lahko vključujejo zahtevo po usposabljanju, opravljenem pod nadzorom pooblaščenega odvetnika, ali zahtevo imeti pisarno ali poštni naslov v jurisdikciji določene

odvetniške zbornice, da so izpolnjene zahteve za prošnjo za članstvo v tej zbornici. Nekatere države članice lahko zahtevajo, da imajo le fizične osebe z določenim položajem v odvetniški družbi/podjetju ali delničarji pravico do opravljanja odvetniškega poklica v jurisdikciji gostiteljici.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

nacionalna obravnava, dostop do trga in regulativni okvir za pravne storitve – obveznosti:

V AT: Za izvajanje pravnih storitev na področju prava jurisdikcije gostiteljice (Unije in države članice), vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter sedež (tržna prisotnost). Samo odvetniki z državljanstvom EGP ali Švicarske konfederacije lahko izvajajo pravne storitve s tržno prisotnostjo. Dovoljeno je samo čezmejno zagotavljanje pravnih storitev v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom domače jurisdikcije.

Kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti polno kvalificirani v svoji domači jurisdikciji) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške pisarne so dovoljeni do višine 25 %;

preostanek mora biti v rokah kvalificiranih odvetnikov iz EGP ali Švicarske konfederacije in samo

slednji lahko odločujoče vplivajo na odločanje odvetniške pisarne.

V BE: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Tuji odvetniki lahko opravljajo poklic pravnega svetovalca. Odvetniki, ki so člani tujih odvetniških zbornic (ne iz EU) in želijo odpreti pisarno v Belgiji, vendar ne izpolnjujejo pogojev za registracijo na seznamu popolnoma usposobljenih odvetnikov, seznamu EU ali seznamu odvetniških pripravnikov, lahko zaprosijo za registracijo na tako imenovanem „seznamu B“. Tak „seznam B“ obstaja samo za bruseljsko odvetniško zbornico. Odvetnik s seznama B lahko opravlja določene pravne storitve.

V BG: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za storitve pravne mediacije se zahteva stalno prebivališče. Mediator je lahko samo oseba, ki je vpisana v enotni register mediatorjev pri ministru za pravosodje.

V Bolgariji se lahko popolna nacionalna obravnava za ustanovitev in delovanje družb ter izvajanje storitev odobri samo za družbe, ustanovljene v državah, s katerimi so bili ali bodo sklenjeni dvostranski sporazumi o medsebojni pravni pomoči, in njihove državljane.

V CY: Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna prisotnost). Partnerji ali delničarji ali člani upravnega odbora odvetniške pisarne na Cipru so lahko samo odvetniki, ki so včlanjeni v odvetniško zbornico.

V CZ: Za tuje odvetnike se zahteva prebivališče (tržna prisotnost).

V DE: Za tuje odvetnike (ki nimajo kvalifikacij iz EGP in Švice) lahko veljajo omejitve glede lastništva delnic odvetniške družbe, ki izvaja pravne storitve v pravu jurisdikcije gostiteljice.

V DK: Brez poseganja v zgornje pridržke EU, so delnice odvetniške družbe lahko samo v lasti odvetnikov, ki aktivno izvajajo odvetniško dejavnost v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, drugih zaposlenih v družbi ali drugi odvetniški družbi, registrirani na Danskem. Drugi zaposleni v družbi imajo lahko skupaj v lasti le manj kot 10 odstotkov delnic in glasovalnih pravic, da lahko postanejo delničarji, pa morajo opraviti izpit o pravilih, ki so še posebej pomembna za

izvajanje pravniških storitev.

Člani upravnega odbora so lahko samo odvetniki, ki aktivno izvajajo pravniške storitve v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, drugi delničarji in predstavniki zaposlenih. Večina članov upravnega odbora mora biti odvetnikov, ki aktivno izvajajo pravniške storitve v družbi, njeni

matični družbi xxx xxxxxxxxx družbi. Direktorji odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki aktivno izvajajo pravniške storitve v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, in drugi delničarji, ki so opravili zgoraj navedeni izpit.

V ES: Za opravljanje določenih pravnih storitev je potreben službeni naslov.

V FR: Za stalno izvajanje storitev se zahteva stalno prebivališče ali sedež v EGP. Brez poseganja v zgornje pridržke EU velja naslednje: Vse pravniške družbe morajo imeti na nediskriminatorni podlagi eno od naslednjih pravnih oblik, ki so dovoljene po francoskem pravu: SCP (société civile professionnelle), SEL (société d’exercice libéral), SEP (société en participation), SARL (société à responsabilité limitée), SAS (société par actions simplifiée), SA (société anonyme), SPE (société pluriprofessionnelle d'exercice) in “association”, pod določenimi pogoji. Za delničarje, direktorje in partnerje lahko veljajo posebne omejitve v zvezi z njihovo poklicno dejavnostjo.

V HR: Odvetniško pisarno lahko ustanovi samo odvetnik s hrvaškim nazivom odvetnika (podjetja Združenega kraljestva lahko ustanovijo podružnice, ki ne smejo zaposliti hrvaških odvetnikov).

V HU: Zahteva se pogodba o sodelovanju, sklenjena z madžarskim odvetnikom (ügyvéd) ali

odvetniško pisarno (ügyvédi iroda). Tuji pravni svetovalec ne more biti član madžarske odvetniške pisarne. Tuji odvetnik ni pooblaščen za pripravo dokumentov za predložitev arbitru, konciliatorju ali mediatorju ali za pravno zastopanje stranke pred njimi v katerem koli sporu.

V PT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Tujci, ki so diplomirali na kateri koli pravni fakulteti na Portugalskem, se lahko registrirajo pri portugalski odvetniški zbornici (Ordem dos Advogados) pod istimi pogoji kot portugalski državljani, če njihova zadevna država zagotavlja vzajemno obravnavo portugalskim državljanom.

Pravniki lahko zagotavljajo pravno svetovanje, če imajo svoj poslovni sedež („domiciliação“) v PT, uspešno opravijo sprejemni izpit in so registrirani pri odvetniški zbornici.

V RO: Tuj odvetnik ne sme sprejemati ustnih ali pisnih sklepov pred sodišči in drugimi sodnimi organi, razen v primeru mednarodne arbitraže.

V SE: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Brez poseganja v pridržek EU, naveden zgoraj: Član švedske odvetniške zbornice se lahko zaposli le pri članu odvetniške zbornice ali družbi, ki opravlja posle člana odvetniške zbornice. Vendar se član odvetniške zbornice lahko zaposli pri tuji družbi, ki izvaja odvetniško dejavnost, če ima zadevna družba domicil v državi Unije ali EGP ali v Švicarski konfederaciji. Z izvzetjem, ki ga odobri

upravni odbor švedske odvetniške zbornice, se član švedske odvetniške zbornice lahko zaposli tudi v odvetniški pisarni zunaj Evropske unije.

Člani odvetniške zbornice, ki izvajajo svojo dejavnost v obliki družbe ali partnerstva, ne smejo imeti nobenega drugega cilja in razen odvetniške dejavnosti ne smejo izvajati drugih dejavnosti.

Sodelovanje z drugimi odvetniškimi družbami je dovoljeno, za sodelovanje s tujimi podjetji pa je treba pridobiti dovoljenje upravnega odbora švedske odvetniške zbornice. Samo član odvetniške zbornice lahko neposredno ali posredno ali prek družbe izvaja odvetniško dejavnost ali ima v lasti delež v družbi ali je družbenik. Samo član zbornice je lahko član ali namestnik člana odbora ali namestnika izvršnega direktorja, pooblaščeni podpisnik ali sekretar družbe ali partnerstva.

V SI: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Tuji odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v domači jurisdikciji, lahko opravlja pravne storitve ali

odvetniški poklic pod pogoji iz člena 34a Zakona o odvetništvu, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti. Brez poseganja v pridržek EU glede nediskriminatornih zahtev glede pravne oblike je tržna prisotnost odvetnikov, vpisanih v imenik Odvetniške zbornice Slovenije, omejena na

samostojno odvetniško pisarno, odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo (partnerstvo) ali odvetniško družbo z neomejeno odgovornostjo (partnerstvo). Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki.

V SK: Za odvetnike iz tretjih držav se zahteva dejanska vzajemnost.

(ii) Druge pravne storitve (pravo jurisdikcije gostiteljice, vključno s storitvami pravnega svetovanja, arbitraže, sprave in mediacije ter storitvami pravnega zastopanja).

Pojasniti je treba, da v skladu z uvodnimi opombami, zlasti odstavkom 9, zahteve za registracijo pri odvetniški zbornici lahko vključujejo zahtevo po pridobitvi diplome iz prava v jurisdikciji gostiteljici ali enakovredne izobrazbe ali zahtevo po usposabljanju, opravljenem pod nadzorom pooblaščenega odvetnika, ali zahtevo imeti pisarno ali poštni naslov v jurisdikciji določene

odvetniške zbornice, da so izpolnjene zahteve za prošnjo za članstvo v tej zbornici.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V EU: Fizične ali pravne osebe lahko pred Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) zastopajo le delavci v pravni stroki, ki so kvalificirani v eni od držav članic EGP in imajo sedež v EGP, če imajo v navedeni državi članici pravico delovati kot zastopniki v zadevah v zvezi z blagovnimi znamkami ali industrijsko lastnino, in poklicni zastopniki, katerih imena so na seznamu, ki ga v ta namen vodi urad EUIPO. (del CPC 861)

Kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti polno kvalificirani v svoji domači jurisdikciji) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške pisarne so dovoljeni do višine 25 %;

preostanek mora biti v rokah kvalificiranih odvetnikov iz EGP ali Švicarske konfederacije in samo slednji lahko odločujoče vplivajo na odločanje odvetniške pisarne.

V BE: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za polno članstvo v odvetniški zbornici, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva stalno prebivališče. Za pridobitev polnega članstva v odvetniški zbornici se za tujega odvetnika zahteva stalno prebivališče vsaj šest let od datuma vloge za registracijo, od tega tri leta pod določenimi pogoji. Zahteva se potrdilo, ki ga izda belgijski minister za zunanje zadeve, da se z nacionalnim pravom ali mednarodno konvencijo dovoli vzajemnost (pogoj glede vzajemnosti).

Tuji odvetniki lahko opravljajo poklic pravnega svetovalca. Odvetniki, ki so člani tujih odvetniških zbornic (ne iz EU) in želijo odpreti pisarno v Belgiji, vendar ne izpolnjujejo pogojev za registracijo na seznamu popolnoma usposobljenih odvetnikov, seznamu EU ali seznamu odvetniških pripravnikov, lahko zaprosijo za registracijo na tako imenovanem „seznamu B“. Tak „seznam B“ obstaja samo za bruseljsko odvetniško zbornico. Odvetnik s seznama B lahko zagotavlja svetovanje. Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ je potreben vpis na poseben seznam.

V BG: (tudi v zvezi z obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Pridržano za državljane države članice, druge države pogodbenice Sporazuma EGP ali Švicarske konfederacije, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v skladu z zakonodajo katere koli od navedenih držav. Tujec (razen zgoraj navedenega), ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v skladu z zakonodajo njegove države, lahko vloži pritožbo pred sodnimi organi Republike Bolgarije kot svetovalec obrambe ali pooblaščenec državljana svoje države v konkretnem primeru, skupaj z bolgarskim odvetnikom, če je to predvideno v sporazumu med bolgarsko in zadevno tujo državo ali na podlagi vzajemnosti, če predhodno to zahteva pri predsedniku vrhovnega sveta odvetniške zbornice. Države, s katerimi obstaja vzajemnost, opredeli

minister za pravosodje na zahtevo predsednika vrhovnega sveta odvetniške zbornice. Za opravljanje storitev pravne mediacije mora tujec imeti dovoljenje za dolgoročno ali stalno prebivanje v Republiki Bolgariji in biti vpisan v enotni register mediatorjev pri ministru za pravosodje.

V CZ: Za tuje odvetnike se zahtevata polnopravno članstvo v češki odvetniški zbornici in prebivališče (tržna prisotnost).

V DE: V odvetniško zbornico se lahko včlanijo le odvetniki s kvalifikacijo iz EGP ali Švicarske konfederacije, ki lahko tako izvajajo pravne storitve. Za polno članstvo v odvetniški zbornici se zahteva tržna prisotnost. Pristojna odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Za tuje odvetnike (ki nimajo kvalifikacij iz EGP in Švice) lahko veljajo omejitve glede lastništva delnic odvetniške družbe, ki izvaja pravne storitve v notranjem pravu.

V DK: Pravne storitve, ki se izvajajo pod nazivom „advokat“ (odvetnik) ali katerim koli podobnim nazivom, ter zastopanje pred sodišči so rezervirani za odvetnike z dansko licenco za opravljanje poklica. Odvetniki iz EU, EGP in Švice lahko delujejo pod nazivom iz svoje države izvora.

Brez poseganja v pridržke EU glede nediskriminatornih zahtev glede pravne oblike, so delnice odvetniške družbe lahko samo v lasti odvetnikov, ki aktivno izvajajo odvetniško dejavnost v družbi, njeni matični družbi ali hčerinski družbi, drugih zaposlenih v družbi ali drugi odvetniški družbi, registrirani na Danskem. Drugi zaposleni v družbi imajo lahko skupaj v lasti le manj kot 10 odstotkov delnic in glasovalnih pravic, da lahko postanejo delničarji, pa morajo opraviti izpit o pravilih, ki so še posebej pomembna za izvajanje pravniških storitev.

V EE: Zahteva se prebivališče (tržna prisotnost).

V EL: Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter prebivališče (tržna

prisotnost).

V ES: Zahteva se državljanstvo EGP ali Švice. Pristojni organ lahko odobri nacionalno odstopanje.

V FI: Za uporabo strokovnega naziva „odvetnik“ (v finščini „asianajaja“ ali v švedščini „advokat“) se zahtevata stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji in članstvo v odvetniški zbornici. Pravne storitve lahko izvajajo tudi nečlani zbornice.

V FR: Brez poseganja v pridržke EU glede nediskriminatornih zahtev glede pravne oblike se za polno članstvo v odvetniški zbornici, ki je predpogoj za opravljanje pravnih storitev v odvetniški družbi, zahteva stalno prebivališče ali sedež v EGP. V odvetniški družbi za lastniške deleže in

glasovalne pravice lahko veljajo količinske omejitve glede poklicne dejavnosti partnerjev. Za zastopanje pred „Cour de Cassation“ in „Conseil d'Etat“ veljajo kvote in je rezervirano za FR državljane in državljane EU.

Vse pravniške družbe morajo imeti na nediskriminatorni podlagi eno od naslednjih pravnih oblik, ki so dovoljene po francoskem pravu: SCP (société civile professionnelle), SEL (société d’exercice libéral), SEP (société en participation), SARL (société à responsabilité limitée), SAS (société par actions simplifiée), SA (société anonyme), SPE (société pluriprofessionnelle d'exercice) in “association”, pod določenimi pogoji. Za stalno izvajanje storitev se zahteva stalno prebivališče ali sedež v EGP.

V HR: Zahteva se državljanstvo Evropske unije.

V HU: Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter prebivališče (tržna

prisotnost).

V LT: (tudi v zvezi z obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije in sedež (tržna prisotnost).

Odvetniki iz tujih držav lahko nastopajo kot odvetniki pred sodiščem samo v skladu z

mednarodnimi sporazumi, vključno s posebnimi določbami v zvezi z zastopanjem pred sodišči. Zahteva se polno članstvo v odvetniški zbornici.

V LU (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter prebivališče (tržna prisotnost). Svet odvetniške zbornice lahko za državljana tretje države na podlagi vzajemnosti opusti zahtevo glede državljanstva.

V LV (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Zahteva se državljanstvo EGP ali Švice. Odvetniki iz tujih držav lahko kot odvetniki nastopajo pred sodiščem samo v skladu z dvostranskimi sporazumi o medsebojni pravni pomoči.

Za odvetnike iz Evropske unije ali tuje odvetnike veljajo posebne zahteve. Zastopanje v sodnih postopkih v kazenskih zadevah je na primer dovoljeno samo v povezavi z odvetnikom latvijskega kolegija zapriseženih odvetnikov.

V MT: Zahtevata se državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije ter stalno prebivališče (tržna

prisotnost).

V NL: Naziv „odvetnik“ lahko uporabljajo le odvetniki z lokalno pridobljenim dovoljenjem, vpisani v nizozemski register. Tuji odvetniki, ki niso vpisani v register in želijo izvajati svoje dejavnosti na Nizozemskem, morajo namesto naziva „odvetnik“ navesti poklicno združenje v svoji matični jurisdikciji.

V PT (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): zahteva se prebivališče (tržna prisotnost). Za zastopanje pred sodišči se zahteva polno članstvo v odvetniški zbornici. Tujci, ki so diplomirali na kateri koli pravni fakulteti na Portugalskem, se lahko

registrirajo pri portugalski odvetniški zbornici (Ordem dos Advogados) pod istimi pogoji kot portugalski državljani, če njihova zadevna država zagotavlja vzajemno obravnavo portugalskim državljanom.

Drugi tujci, ki imajo diplomo iz prava, ki jo pravna fakulteta na Portugalskem priznava, se lahko registrirajo kot člani odvetniške zbornice, če opravijo zahtevano usposabljanje ter uspešno opravijo končno oceno in sprejemni izpit. Na Portugalskem lahko svojo dejavnost opravljajo le odvetniške pisarne, v katerih imajo delež izključno odvetniki, ki so člani portugalske odvetniške zbornice.

V RO: Tuj odvetnik ne sme sprejemati ustnih ali pisnih sklepov pred sodišči in drugimi sodnimi organi, razen v primeru mednarodne arbitraže.

V SE: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za članstvo v

odvetniški zbornici in uporabo naziva „advokat“ se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji. Švedska odvetniška zbornica lahko odobri izjeme. Za opravljanje pravniškega poklica v okviru Švedskega prava članstvo v odvetniški zbornici ni potrebno.

Brez poseganja v pridržke EU glede nediskriminatornih zahtev glede pravne oblike se lahko član švedske odvetniške zbornice zaposli le pri članu odvetniške zbornice ali družbi, ki opravlja posle člana odvetniške zbornice. Vendar se član odvetniške zbornice lahko zaposli pri tuji družbi, ki

izvaja odvetniško dejavnost, če ima zadevna družba domicil v državi EGP ali v Švici. Z izvzetjem, ki ga odobri upravni odbor švedske odvetniške zbornice, se član švedske odvetniške zbornice lahko zaposli tudi v odvetniški pisarni zunaj Evropske unije.

Člani odvetniške zbornice, ki izvajajo svojo dejavnost v obliki družbe ali partnerstva, ne smejo imeti nobenega drugega cilja in razen odvetniške dejavnosti ne smejo izvajati drugih dejavnosti.

V SI: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za odplačno zastopanje strank pred sodiščem je potrebna tržna prisotnost v Sloveniji. Tuji odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v domači jurisdikciji, lahko izvaja pravne storitve ali opravlja odvetniški poklic pod pogoji iz člena 34a Zakona o odvetništvu, če je izpolnjen pogoj dejanske vzajemnosti.

Brez poseganja v pridržek EU glede nediskriminatornih zahtev glede pravne oblike je tržna prisotnost odvetnikov, vpisanih v imenik Odvetniške zbornice Slovenije, omejena na samostojno odvetniško pisarno, odvetniško družbo z omejeno odgovornostjo (partnerstvo) ali odvetniško družbo z neomejeno odgovornostjo (partnerstvo). Dejavnost odvetniške družbe je omejena na opravljanje odvetniškega poklica. Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki.

V SK: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za izvajanje pravnih storitev na področju prava jurisdikcije gostiteljice, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahtevata državljanstvo EGP in sedež (tržna prisotnost). Za odvetnike iz tretjih držav se zahteva dejanska vzajemnost.

Ukrepi:

EU: Člen 120 Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta1; člen 78 Uredbe Sveta (ES)

št. 6/20022.

AT: Rechtsanwaltsordnung (Zakon o odvetnikih) – RAO, RGBl. Nr. 96/1868, člen 1 in § 21c.

BE: Belgijski sodni zakonik (členi 428–508); Kraljevi odlok z dne 24. avgusta 1970.

BG: Zakon o odvetništvu; Zakon o mediaciji ter Zakon o notarjih in notarskih dejavnostih.

CY: Zakon o odvetnikih (poglavje 2), kakor je bil spremenjen.

1 Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL EU L 154, 16.6.2017, str. 1).

2 Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL EU L 3, 5.1.2002, str. 1).

CZ: Zakon št. 85/1996 zb., Zakon o odvetništvu.

DE: § 59e, § 59f, § 206 Bundesrechtsanwaltsordnung (BRAO; Zvezni zakon o odvetništvu); Gesetz über die Tätigkeit europäischer Rechtsanwälte in Deutschland (EuRAG); in § 10 Rechtsdienstleistungsgesetz (RDG).

DK: Retsplejeloven (Zakon pravosodju), poglavji 12 in 13 (prečiščeno besedilo št. 1284 z dne

14. novembra 2018).

EE: Advokatuuriseadus (Zakon o odvetniški zbornici);

Tsiviilkohtumenetluse seadustik (Zakonik o civilnem postopku); halduskohtumenetluse seadustik (Zakonik o postopku na upravnem sodišču); kriminaalmenetluse seadustik (Zakonik o kazenskem postopku) in väärteomenetluse seadustik (Zakonik o prekrškovnem postopku).

EL: Novi odvetniški kodeks št. 4194/2013.

ES: Estatuto General de la Abogacía Española, aprobado por Real Decreto 658/2001, člen 13.1ª.

FI: Laki asianajajista (zakon o odvetništvu) (496/1958), oddelka 1 in 3, ter Oikeudenkäymiskaari (4/1734) (zakonik o sodnem postopku).

FR: Loi 71-1130 du 31 décembre 1971, Loi 90- 1259 du 31 décembre 1990, décret 91-1197 du

27 novembre 1991, in Ordonnance du 10 septembre 1817 modifiée.

HR: Zakon o odvetništvu (OG 9/94, 117/08, 75/09, 18/11).

HU: ZAKON LXXVIII iz leta 2017 o poklicni dejavnosti odvetnikov.

LT: Zakon o odvetništvu Republike Litve št. IX-2066 z dne 18. marca 2004, kakor je bil nazadnje

spremenjen z zakonom št. XIII-571 z dne 12. decembra 2017.

LU: Loi du 16 décembre 2011 modifiant la loi du 10 août 1991 sur la profession d'avocat. LV: Zakon o kazenskem postopku, oddelek 79, ter Zakon o odvetništvu Republike Latvije,

oddelek 4.

MT: Zakonik o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12). NL: Advocatenwet (zakon o odvetnikih).

PT: Zakon 145/2015, 9 set., alterada p/ Lei 23/2020, 6 jul. (art.º 194 substituído p/ art.º 201.º; e art.º 203.º substituído p/ art.º 213.º);

Statut portugalske odvetniške zbornice (Estatuto da Ordem dos Advogados) in Uredba-zakon 229/2004, členi 5 in 7–9;

Uredba-zakon 88/2003, člena 77 in 102;

Statut javnega poklicnega združenja solicitadores (Estatuto da Câmara dos solicitadores), kakor je bil spremenjen z zakonom 49/2004, mas alterada p/ Lei 154/2015, 14 set; z zakonom 14/2006 in Uredbo-zakonom n.º 226/2008 alterado p/ Lei 41/2013, 26 jun;

Zakon 78/2001, člena 31, 4, Alterada p/ Lei 54/2013, 31 jul.;

Uredba o mediaciji v družini in na delovnem mestu (odlok 282/2010); alterada p/ Portaria

283/2018, 19 out;

Zakon 21/2007 o mediaciji v kazenskih zadevah, člen 12;

Zakon 22/2013, 26 fev., alterada p/Lei 17/2017, 16 maio, alterada pelo Decreto-Lei 52/2019, 17 abril.

RO: Zakon o odvetništvu;

Zakon o mediaciji in

Zakon o notarjih in notarskih dejavnostih.

SE: Rättegångsbalken (švedski zakonik o sodnem postopku) (1942:740) in Kodeks ravnanja švedske odvetniške zbornice z dne 29. avgusta 2008.

SI: Zakon o odvetništvu (neuradno prečiščeno besedilo-ZOdv-NPB8 Državnega Zbora RS z dne

7. junija 2019).

SK: Zakon 586/2003 o odvetništvu, člena 2 in 12.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V PL: Tuji odvetniki lahko ustanovijo podjetje le v obliki registriranega partnerstva, komanditne

družbe ali komanditne delniške družbe.

Ukrepi:

PL: Zakon z dne 5. julija 2002 o pravni pomoči, ki jo v Republiki Poljski zagotavljajo tuji odvetniki, člen 19.

Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:

V IE, IT: Za opravljanje pravnih storitev na področju prava jurisdikcije gostiteljice, vključno z zastopanjem pred sodišči, se zahteva rezidentstvo (tržna prisotnost).

Ukrepi:

IE: Zakon o odvetnikih 1954–2011.

IT: Kraljevi odlok 1578/1933, člen 17 Zakona o odvetništvu.

(b) Patentni zastopniki, zastopniki za industrijsko lastnino, odvetniki za intelektualno lastnino (del CPC 879, 861, 8613)

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

lokalna prisotnost:

V AT: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva državljanstvo EGP ali Švice in stalno

prebivališče v EGP ali Švici.

V BG in CY: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije. V CY se zahteva stalno prebivališče.

V DE: V odvetniško zbornico se lahko včlanijo le patentni odvetniki s kvalifikacijo iz Nemčije, ki lahko tako izvajajo storitve patentnega zastopanja v Nemčiji na področju notranjega prava. Tuji patentni odvetniki lahko nudijo pravne storitve v tujem pravu, če dokažejo strokovno znanje, za

pravne storitve v Nemčiji pa je potrebna registracija. Tuji patentni odvetniki (razen s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije) ne smejo ustanoviti pisarne skupaj z nacionalnimi patentnimi odvetniki.

Tuji patentni odvetniki (razen s kvalifikacijo iz EGP in Švicarske konfederacije) imajo lahko tržno

prisotnost samo v obliki „Patentanwalts-GmbH“ ali „Patentanwalts-AG“ s pridobitvijo

manjšinskega deleža.

V EE: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva estonsko državljanstvo ali državljanstvo EU in stalno prebivališče.

V ES in PT: Za izvajanje storitev zastopnika za industrijsko lastnino se zahteva državljanstvo EGP.

V FR: Za vpis na seznam storitev zastopnikov za industrijsko lastnino se zahteva sedež ali stalno prebivališče v EGP. Za fizične osebe se zahteva državljanstvo EGP. Za zastopanje strank pred nacionalnim uradom za intelektualno lastnino se zahteva sedež v EGP. Storitve se lahko izvajajo

samo prek SCP (société civile professionnelle), SEL (société d’exercice libéral) ali katere koli druge pravne oblike, pod določenimi pogoji. Ne glede na pravno obliko mora biti več kot polovica delnic

in glasovalnih pravic v lasti strokovnjakov iz EGP. Odvetniške pisarne so lahko upravičene do izvajanja storitev zastopanja industrijske lastnine (glej pridržek za pravne storitve).

Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V FI in HU: Za izvajanje storitev patentnega zastopanja se zahteva stalno prebivališče v EGP.

V SI: Za imetnika/vlagatelja za registrirane pravice (patenti, blagovne znamke, varstvo modelov) se zahteva stalno prebivališče v Sloveniji. Namesto tega se lahko za glavni namen storitve ali postopka, obveščanja itd. zahteva zastopnik za patente ali zastopnika za znamke in modele, registriran v Sloveniji.

Ukrepi:

AT: Zakon o patentnih zastopnikih (§§ 2 in 16a).

BG: Člen 4 odloka za zastopnike na področju intelektualne lastnine.

CY: Zakon o odvetnikih (poglavje 2), kakor je bil spremenjen. DE: Patentanwaltsordnung (PAO).

EE: Patendivoliniku seadus (zakon o patentnih zastopnikih) § 2, § 14.

ES: Ley 11/1986, de 20 de marzo, de Patentes de Invención y Modelos de utilidad, členi 155-157. FI: Tavaramerkkilaki (Zakon o blagovnih znamkah) (7/1964);

Laki auktorisoiduista teollisoikeusasiamiehistä (Zakon o pooblaščenih odvetnikih za industrijsko

lastnino) (22/2014); in

Laki kasvinjalostajanoikeudesta (Zakon o pravicah žlahtniteljev rastlin) 1279/2009 in

Mallioikeuslaki (Zakon o registriranih modelih) 221/1971. FR: Code de la propriété intellectuelle.

HU: Zakon XXXII iz leta 1995 o patentnih zastopnikih.

PT: Uredba-zakon 15/95, kakor je bila spremenjena z zakonom 17/2010, z odlokom 1200/2010,

člen 5, in odlokom 239/2013, in Zakon 9/2009.

SI: Zakon o industrijski lastnini, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo 100/13 in 23/20.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V IE: Za ustanovitev družbe mora vsaj eden od direktorjev, partnerjev ali zaposlenih v družbi registriran kot patentni odvetnik ali odvetnik za intelektualno lastnino na Irskem. Za čezmejno zagotavljanje storitev se zahtevajo državljanstvo EGP in tržna prisotnost v EGP, glavna poslovna enota v državi članici EGP, kvalifikacije v skladu s pravom države članice EGP.

Ukrepi:

IE: člena 85 in 86 Zakona o znamkah iz leta 1996, kakor je bil spremenjen;

predpis 51, predpis 51A in predpis 51B Predpisov o znamkah iz leta 1996, kakor so bili

spremenjeni; člena 106 in 107 Zakona o patentih iz leta 1992, kakor je bil spremenjen, in Predpisi o

registru patentnih zastopnikov S.I. 580 iz leta 2015.

in 86220)

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

lokalna prisotnost:

V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih računovodij in knjigovodij, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP (CPC 862).

V FR: Zahteva se sedež ali stalno prebivališče. Storitve se lahko izvajajo prek kakršne koli družbe, razen SNC (Société en nom collectif) in SCS (Société en commandite simple). Za SEL (sociétés d’exercice libéral), AGC (Association de gestion et comptabilité) in SPE (Société pluri- professionnelle d’exercice) veljajo posebni pogoji. (CPC 86213, 86219, 86220).

V IT: Za vpis v poslovni register, ki je potreben za izvajanje računovodskih in knjigovodskih storitev, se zahteva stalno prebivališče ali sedež podjetja (CPC 86213, 86219, 86220).

V PT: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi): Za vpis v poslovni register pri zbornici pooblaščenih računovodij (Ordem dos Contabilistas Certificados) se zahteva stalno prebivališče ali sedež podjetja, kar je potrebno za izvajanje računovodskih storitev, če obstaja vzajemna obravnava portugalskih državljanov.

Ukrepi:

AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (Zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih,

BGBl.

I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4, in

Bilanzbuchhaltungsgesetz (BibuG), BGBL. I Nr. 191/2013, §§ 7, 11, 28.

FR: Ordonnance 45-2138 du 19 septembre 1945.

IT: Zakonodajni odlok 139/2005 in Zakon 248/2006.

PT: Uredba-zakon št. 452/99, spremenjena z Zakonom št. 139/2015, 7. september. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V SI: Za izvajanje računovodskih in knjigovodskih storitev (CPC 86213, 86219, 86220) se zahteva sedež v Evropski uniji.

Ukrepi:

SI: Zakon o storitvah na notranjem trgu, Uradni list RS, št. 21/10.

(d) Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih in knjigovodskih storitev)

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:

V EU: Za izvajanje obveznih revizijskih storitev je potrebno dovoljenje pristojnih organov države

članice, ki lahko priznajo enakovrednost kvalifikacij revizorja, ki je državljan Združenega kraljestva

ali katere koli tretje države, ob upoštevanju vzajemnosti (CPC 8621).

Ukrepi:

EU: Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta1 ter Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta2

Liberalizacija naložb – dostop do trga:

V BG: Uporabljajo se lahko nediskriminatorne zahteve glede pravne oblike. Ukrepi:

BG: Zakon o neodvisni finančni reviziji.

1 Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL EU L 182, 29.6.2013, str. 19).

2 Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL EU L 157, 9.6.2006, str.87).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

lokalna prisotnost:

V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih revizorjev, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP.

Ukrepi:

AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (Zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih,

BGBl.

I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4.

Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V DK: Obvezne revizijske storitve lahko izvajajo revizorji, pooblaščeni na Danskem. Za pooblastitev je potrebno stalno prebivališče v državi članici EGP. Glasovalne pravice revizorjev v pooblaščenih revizijskih podjetjih in revizijskih podjetjih, ki niso bila pooblaščena v skladu z uredbo o izvajanju Direktive 2006/43/ES, na podlagi člena 54(3)(g) pogodbe o obvezni reviziji, ne smejo presegati 10 odstotkov glasovalnih pravic.

V FR: (tudi kar zadeva obravnavo po načelu države z največjimi ugodnostmi) Za obvezne revizije se zahteva sedež ali stalno prebivališče. Britanski državljani lahko izvajajo obvezne revizijske storitve v Franciji pod pogojem vzajemnosti. Izvajanje storitev prek katere koli oblike družbe, razen tistih, v katerih se družbeniki štejejo za trgovce („commerçants“), kot sta SNC (Société en nom collectif) in SCS (Société en commandite simple).

V PL: Za izvajanje revizijskih storitev se zahteva sedež v Evropski uniji.

Uporabljajo se zahteve glede pravne oblike. Ukrepi:

DK: Revisorloven (danski zakon o pooblaščenih revizorjih in revizijskih družbah), zakon št. 1287 z dne 20. novembra 2018.

FR: Code de commerce.

PL: Zakon z dne 11. maja 2017 o zakonitih revizorjih, revizijskih podjetjih in javnem nadzoru, Uradni list iz leta 2017, točka 1089.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

dostop do trga, nacionalna obravnava:

V CY: Zahteva se dovoljenje, za katero se opravi ocena gospodarskih potreb. Glavno merilo: stanje zaposlenosti v podsektorju. Poklicna združenja (osebne družbe), katerih člani so fizične osebe, so dovoljena.

V SK: Na Slovaškem lahko dovoljenje za izvajanje revizij pridobijo samo podjetja, v katerih je najmanj 60 % kapitala ali glasovalnih pravic pridržanih za slovaške državljane ali državljane drugih držav članic.

Ukrepi:

CY: Zakon o revizorjih iz leta 2017 (Zakon št. 53(I)/2017). SK: Zakon št. 423/2015 o obvezni reviziji.

Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V DE: Revizijske družbe („Wirtschaftsprüfungsgesellschaften“) imajo lahko samo pravne oblike, ki so sprejemljive v EGP. Družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe lahko štejejo za

„Wirtschaftsprüfungsgesellschaften“, če so v registru gospodarskih družb vpisane kot trgovske družbe na podlagi njihovih fiduciarnih dejavnosti, člen 27 WPO (pravilnik o revizorjih). Vendar lahko revizorji iz tretjih držav, registrirani v skladu s členom 134 WPO, izvajajo obvezne revizije

letnih davčnih izjav ali pripravijo konsolidirane računovodske izkaze družbe s sedežem zunaj Unije,

katere prenosljivi vrednostni papirji so na voljo za trgovanje na reguliranem trgu. Ukrepi:

DE: Handelsgesetzbuch (HGB; trgovinski zakonik);

Gesetz über eine Berufsordnung der Wirtschaftsprüfer (Wirtschaftsprüferordnung - WPO; Zakon o revizorjih).

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:

V ES: zakoniti revizorji morajo biti državljani države članice. Ta pridržek ne velja za revidiranje družb iz držav nečlanic Evropske unije, ki kotirajo na španskem reguliranem trgu.

Ukrepi:

ES: Ley 22/2015, de 20 de julio, de Auditoría de Cuentas (nov zakon o revidiranju: zakon 22/2015 o revizijskih storitvah).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V EE: Uporabljajo se zahteve glede pravne oblike. Večina glasov, ki jih predstavljajo delnice revizijskega podjetja, pripada zapriseženim revizorjem pod nadzorom pristojnega organa države članice EGP, ki so pridobili kvalifikacije v državi članici EGP, ali revizijskim podjetjem. Vsaj tri četrtine oseb, ki predstavljajo revizijsko podjetje na podlagi zakona, morajo imeti kvalifikacije iz države članice EGP.

Ukrepi:

EE: Zakon o dejavnosti revizorjev (Audiitortegevuse seadus) § 76-77.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V SI se zahteva tržna prisotnost. Revizijski subjekt iz tretje države je lahko delničar ali družbenik v slovenski revizijski družbi, če so lahko slovenske revizijske družbe v skladu s pravom države, v kateri je revizijski subjekt iz tretje države ustanovljen, delničarji ali družbeniki v revizijskem subjektu v navedeni državi (zahteva glede vzajemnosti).

Ukrepi:

SI: Zakon o revidiranju (ZRev-2), Uradni list RS, št. 65/2008 (kakor je bil nazadnje spremenjen, št. 84/18), in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (kakor je bil nazadnje spremenjen, št. 22/19 – ZPosS).

Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V BE: Zahteva se poslovna enota v Belgiji, kjer se bo izvajala poklicna dejavnost in kjer se bodo hranili akti, dokumenti in korespondenca v zvezi z njo ter kjer bo vsaj en uslužbenec ali upravitelj poslovne enote pooblaščen revizor.

V FI: Zahteva se stalno prebivališče v EGP za vsaj enega od revizorjev finske družbe z omejeno odgovornostjo in družb, ki so dolžne izvesti revizijo. Revizor mora biti revizor z lokalno izdanim dovoljenjem ali revizijska družba z lokalno izdanim dovoljenjem.

V HR: Revizijske storitve lahko izvajajo samo pravne osebe s sedežem na Hrvaškem ali fizične osebe s stalnim prebivališčem na Hrvaškem.

V IT: Za izvajanje revizijskih storitev s strani fizičnih oseb se zahteva stalno prebivališče.

V LT: Za izvajanje revizijskih storitev se zahteva sedež v EGP.

V SE: Samo revizorji, pooblaščeni na Švedskem, in na Švedskem registrirana revizijska podjetja lahko izvajajo obvezne revizijske storitve. Zahteva se stalno prebivališče v EGP. Naziv

„pooblaščeni revizor“ lahko uporabljajo le revizorji, ki so pooblaščeni na Švedskem. Revizorji zadružnih gospodarskih združenj in nekaterih drugih podjetij, ki niso certificirana ali pooblaščena računovodska podjetja, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če vlada ali vladni organ v določenem primeru dopusti izjemo.

Ukrepi:

BE: Zakon z dne 7. decembra 2016 o organizaciji poklica revizorjev in javnega nadzora nad revizorji (Zakon o revizorjih).

FI: Tilintarkastuslaki (Zakon o reviziji) (459/2007), področni zakoni, ki zahtevajo uporabo revizorjev, ki jim je bilo dovoljenje izdano lokalno.

HR: Zakon o reviziji (OG 146/05, 139/08, 144/12), člen 3.

IT: Zakonodajni odlok 58/1998, členi 155, 158 in 161;

Odlok predsednika republike 99/1998 in Zakonodajni odlok 39/2010, člen 2.

LT: Zakon št. VIII-1227 o reviziji z dne 15. junija 1999 (nova različica št. X1676 z dne 3. julija 2008).

SE: Revisorslagen (Zakon o revizorjih) (2001:883); Revisionslag (Zakon o reviziji) (1999:1079);

Aktiebolagslagen (Zakon o gospodarskih družbah) (2005:551);

Lag om ekonomiska föreningar (Zakon o zadružnih gospodarskih združenjih) (2018:672) in drugi predpisi, ki urejajo zahteve za uporabo pooblaščenih revizorjev.

(e) Storitve davčnega svetovanja (CPC 863, ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki spadajo pod pravne storitve)

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

lokalna prisotnost:

V AT: Kapitalski deleži in glasovalne pravice tujih davčnih svetovalcev, ki so kvalificirani v skladu s pravom svoje države, v avstrijski družbi ne smejo presegati 25 %. Ponudnik storitev mora imeti pisarno ali sedež družbe v EGP.

Ukrepi:

AT: Wirtschaftstreuhandberufsgesetz (Zakon o davčnih svetovalcih, revizorjih in računovodjih,

BGBl.

I Nr. 58/1999), § 12, § 65, § 67, § 68 (1) 4.

Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

Ukrepi:

FR: Ordonnance 45-2138 du 19 septembre 1945.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:

V BG: Davčni svetovalci morajo biti državljani držav članic.

Ukrepi:

BG: Zakon o računovodstvu;

Zakon o neodvisni finančni reviziji; Zakon o dohodnini fizičnih oseb Zakon o davku od dobička

pravnih oseb.

Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V HU: Za fizične osebe se za izvajanje storitev davčnega svetovanja na ozemlju Madžarske zahteva stalno prebivališče v EGP.

V IT: Zahteva se stalno prebivališče.

Ukrepi:

HU: Zakon 150 iz leta 2017 o obdavčitvi, Odlok Vlade 2018/263 o registraciji in usposabljanju

dejavnosti davčnega svetovanja.

IT: Zakonodajni odlok 139/2005 in Zakon 248/2006.

(f) Arhitekturne storitve in storitve urbanističnega načrtovanja, storitve inženiringa in integriranega inženiringa (CPC 8671, 8672, 8673, 8674)

Liberalizacija naložb – dostop do trga:

V FR: Arhitekt lahko v Franciji za izvajanje arhitekturnih storitev ustanovi samo eno od naslednjih pravnih oblik (na nediskriminatorni osnovi): SA in SARL (sociétés anonymes, à responsabilité limitée), EURL (Entreprise unipersonnelle à responsabilité limitée), SCP (en commandite par actions), SCOP (Société coopérative et participative), SELARL (société d'exercice libéral à responsabilité limitée), SELAFA (société d'exercice libéral à forme anonyme), SELAS (société d'exercice libéral ) xxx XXX (Société par actions simplifiée), ali deluje kot posameznik ali partner v arhitekturnem biroju (CPC 8671).

Ukrepi:

FR: Loi 90-1258 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales; Décret 95-129 du 2 février 1995 relatif à l'exercice en commun de la profession d'architecte sous forme de société en participation;

Décret 92-619 du 6 juillet 1992 relatif à l'exercice en commun de la profession d'architecte sous forme de société d'exercice libéral à responsabilité limitée SELARL, société d'exercice libéral à forme anonyme SELAFA, société d'exercice libéral en commandite par actions SELCA; in Loi 77-2 du 3 janvier 1977.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

dostop do trga, nacionalna obravnava:

V BG: Za arhitekturne storitve, storitve urbanističnega načrtovanja in storitve inženiringa, ki jih izvajajo fizične osebe, se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švicarski konfederaciji.

Ukrepi:

BG: Zakon o prostorskem razvoju;

Zakon o gradbeniški zbornici in

Zakon o zbornicah arhitektov in inženirjev pri oblikovanju razvoja projektov.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – nacionalna obravnava:

V HR: Načrt ali projekt tujega arhitekta, inženirja ali urbanista mora glede skladnosti s hrvaškim pravom potrditi pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem (CPC 8671, 8672, 8673, 8674).

Ukrepi:

HR: Zakon o dejavnostih pri prostorskem načrtovanju in gradnji (OG 118/18, 110/19);

Zakon o prostorskem načrtovanju (OG 153/13, 39/19).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V CY: Za izvajanje arhitekturnih storitev in storitev urbanističnega načrtovanja, storitev inženiringa in integriranega inženiringa veljata pogoja glede državljanstva in stalnega prebivališča (CPC 8671, 8672, 8673, 8674).

Ukrepi:

CY: Zakon 41/1962, kakor je bil spremenjen; Zakon 224/1990, kakor je bil spremenjen; in Zakon 29(I)2001, kakor je bil spremenjen.

Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V CZ: Zahteva se stalno prebivališče v EGP.

V HU: Za fizične osebe se zahteva stalno prebivališče v EGP za izvajanje naslednjih storitev na ozemlju Madžarske: arhitekturne storitve, storitve inženiringa (velja samo za pripravnike diplomante), storitve integriranega inženiringa in storitve krajinske arhitekture (CPC 8671, 8672, 8673, 8674).

V IT: Za vpis v poklicni register, ki je potreben za izvajanje arhitekturnih in inženirskih storitev, se zahteva stalno prebivališče ali poslovni sedež/poslovni naslov v Italiji (CPC 8671, 8672, 8673, 8674).

V SK: Za registracijo v poklicnem združenju, ki je potrebna za izvajanje arhitekturnih in inženirskih

storitev, se zahteva stalno prebivališče v EGP (CPC 8671, 8672, 8673, 8674).

Ukrepi:

CZ: Zakon št. 360/1992 zb. o opravljanju poklica pooblaščenih arhitektov ter pooblaščenih inženirjev in tehnikov, dejavnih na področju gradnje zgradb.

HU: Zakon LVIII iz leta 1996 o poklicnih združenjih arhitektov in inženirjev.

IT: Kraljevi odlok 2537/1925 o poklicu arhitekta in inženirja; Zakon

1395/1923 in

Odlok predsednika republike 328/2001.

SK: Zakon 138/1992 o arhitektih in inženirjih, členi 3, 15, 15a, 17a in 18a.

Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V BE: Zagotavljanje arhitekturnih storitev vključuje nadzor nad izvedbo del (CPC 8671, 8674).

Tuji arhitekti, ki imajo dovoljenje v svojih državah gostiteljicah in bi radi svoj poklic priložnostno opravljali v Belgiji, morajo pridobiti predhodno dovoljenje sveta zbornice na geografskem območju, kjer nameravajo izvajati dejavnost.

Ukrepi:

BE: Zakon z dne 20. februarja 1939 o zaščiti naziva poklica arhitekta in

Zakon z dne 26. junija 1963, ki ustanavlja zbornico arhitektov, predpisi z dne 16. decembra 1983 o etiki, ki jo določi nacionalni svet zbornice arhitektov (odobreno s členom 1 A.R. z dne 18. aprila 1985, M.B., 8. maj 1985).

Pridržek št. 3 – Strokovne storitve – zdravstvene storitve in maloprodaja farmacevtskih izdelkov

Sektor – podsektor:

Strokovne storitve – zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in

zobozdravstvene storitve; storitve babic, medicinskih sester,

fizioterapevtov in pomožnega medicinskega osebja; veterinarske storitve; prodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve farmacevtov

Klasifikacija dejavnosti:

CPC 9312, 93191, 932, 63211.

Vrsta pridržka:

Dostop do trga Nacionalna obravnava

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Lokalna prisotnost

Poglavje/oddelek:

Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami

Opis:

(a) Zdravstvene, zobozdravstvene, babiške, negovalne, fizioterapevtske in pomožne medicinske

storitve (CPC 852, 9312, 93191)

V IT: Za zagotavljanje storitev psihologov se zahteva državljanstvo Evropske unije, tujim

strokovnjakom se lahko dovoli delovanje na podlagi vzajemnosti (del CPC 9312). Ukrepi:

IT: Zakon 56/1989 o poklicu psihologa.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

dostop do trga, nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V CY: Za zagotavljanje zdravstvenih, zobozdravstvenih, babiških, negovalnih, fizioterapevtskih in pomožnih medicinskih storitev veljata pogoja glede ciprskega državljanstva in stalnega prebivališča.

Ukrepi:

CY: Zakon o registraciji zdravnikov (poglavje 250), kakor je bil spremenjen; Zakon o registraciji zobozdravnikov (poglavje 249), kakor je bil spremenjen; Zakon 75(I)/2013 – podologi;

Zakon 33(I)/2008, kakor je bil spremenjen – medicinski fiziki; Zakon 34(I)/2006, kakor je bil spremenjen – delovni terapevti; Zakon 9(I)/1996, kakor je bil spremenjen – zobotehniki; Zakon 68(I)/1995, kakor je bil spremenjen – psihologi;

Zakon 16(I)/1992, kakor je bil spremenjen – optiki;

Zakon 23(I)/2011, kakor je bil spremenjen – radiologi/radioterapevti; Zakon 31(I)/1996, kakor je bil spremenjen – dietetiki/nutricionisti; Zakon 140/1989, kakor je bil spremenjen – fizioterapevti in

Zakon 214/1988, kakor je bil spremenjen – medicinske sestre.

Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, lokalna prisotnost:

V DE (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Za vpis v poklicni register lahko veljajo

geografske omejitve, ki se uporabljajo tako za državljane kot tudi za nedržavljane.

Zdravniki (vključno s psihologi, psihoterapevti in zobozdravniki) se morajo registrirati pri regionalnih združenjih zdravnikov in zobozdravnikov bolniških blagajn (kassenärztliche / kassenzahnärztliche Vereinigungen), če želijo zdraviti bolnike, ki so zavarovani prek sistema

obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za registracijo lahko veljajo količinske omejitve glede na regionalno porazdelitev zdravnikov. Za zobozdravnike take omejitve ne veljajo. Registracija je potrebna samo za zdravnike, ki delujejo v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Uporabljajo se lahko nediskriminatorne omejitve glede pravne oblike, potrebne za izvajanje teh storitev (§ 95 SGB V).

Za babiške storitve je dostop omejen samo na fizične osebe. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve lahko izvajajo fizične osebe, zdravstveni domovi z licenco in pooblaščeni organi. Lahko veljajo zahteve glede sedeža.

Kar zadeva telemedicino, je število ponudnikov na področju IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) lahko omejeno, da se zagotovijo interoperabilnost, združljivost in potrebni varnostni standardi. To se izvaja na nediskriminatoren način (CPC 9312, 93191).

Ukrepi:

Bundesärzteordnung (BÄO; Zvezni zakon o zdravnikih); Gesetz über die Ausübung der Zahnheilkunde (ZHG);

Gesetz über den Beruf der Psychotherapeutin und des Psychotherapeuten (PsychThG; Zakon o storitvah psihoterapevtov);

Gesetz über die berufsmäßige Ausübung der Heilkunde ohne Bestallung (Heilpraktikergesetz); Gesetz über das Studium und den Beruf von Hebammen(HebG);

Gesetz über die Pflegeberufe (PflBG);

Sozialgesetzbuch Fünftes Buch (SGB V; zakonik o socialnem varstvu, peta knjiga – obvezno zdravstveno zavarovanje.

Regionalna raven:

Heilberufekammergesetz des Landes Baden-Württemberg;

Gesetz über die Berufsausübung, die Berufsvertretungen und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker sowie der Psychologischen Psychotherapeuten und der Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten (Heilberufe-Kammergesetz - HKaG) in Bayern; Berliner Heilberufekammergesetz (BlnHKG);

Heilberufsgesetz Brandenburg (HeilBerG);

Bremisches Gesetz über die Berufsvertretung, die Berufsausübung, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Psychotherapeuten, Tierärzte und Apotheker (Heilberufsgesetz - HeilBerG);

Heilberufsgesetz Mecklenburg-Vorpommern (Heilberufsgesetz M-V – HeilBerG); Heilberufsgesetz (HeilBG NRW);

Heilberufsgesetz (HeilBG Rheinland-Pfalz);

Gesetz über die öffentliche Berufsvertretung, die Berufspflichten, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte/ Ärztinnen, Zahnärzte/ Zahnärztinnen, psychologischen Psychotherapeuten/ Psychotherapeutinnen und Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten/psychotherapeutinnen, Tierärzte/Tierärztinnen und Apotheker/Apothekerinnen im Saarland (Saarländisches Heilberufekammergesetz - SHKG); Gesetz über Berufsausübung, Berufsvertretungen und Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker sowie der Psychologischen Psychotherapeuten und der Kinder und Jugendlichenpsychotherapeuten im Freistaat (Sächsisches Heilberufekammergesetz – SächsHKaG)and Thüringer Heilberufegesetz.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

dostop do trga, lokalna prisotnost:

V FR: Vlagateljem iz Unije so na voljo tudi druge pravne oblike, tuji vlagatelji pa imajo dostop le

do pravnih oblik „société d'exercice liberal“ (SEL) in „société civile professionnelle“ (SCP). Za

izvajanje zdravstvenih, zobozdravstvenih in babiških storitev se zahteva francosko državljanstvo. Vendar imajo tujci dostop v okviru letno določenih kvot. Izvajanje zdravstvenih, zobozdravstvenih in babiških storitev ter storitev medicinskih sester samo prek SEL à forme anonyme, à responsabilité limitée par actions simplifiée ou en commandite par actions SCP, société coopérative (samo za samostojne splošne zdravnike in specialiste) ali société interprofessionnelle de soins ambulatoires (SISA) za multidisciplinarne zdravstvene domove.

Ukrepi:

FR: Loi 90-1258 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales, Loi

n°2011-940 du 10 août 2011 modifiant certaines dipositions de la loi n°2009-879 dite HPST, Loi n°47-1775 portant statut de la coopération; in Code de la santé publique.

Liberalizacija naložb – dostop do trga:

V AT: Sodelovanje zdravnikov za namene ambulantnega javnega zdravstva, t. i. skupne ordinacije, ima lahko samo pravno obliko „Offene Gesellschaft/OG“ ali „Gesellschaft mit beschränkter Haftung/GmbH“. Partnerji take skupne ordinacije so lahko samo zdravniki. Imeti morajo pravico do neodvisne zdravniške ordinacije, registrirani morajo biti pri avstrijski zdravniški zbornici in dejavno opravljati zdravniški poklic v ordinaciji. Druge fizične ali pravne osebe ne smejo delovati kot partnerji skupne ordinacije in ne smejo biti udeležene pri njenih prihodkih ali dobičkih (del CPC 9312).

Ukrepi:

AT: Zakon o zdravniški službi, BGBl. I Nr. 169/1998, §§ 52a–52c;

Zvezni zakon o zdravniških poklicih, BGBl. Nr. 460/1992 in Zvezni zakon o poklicu fizioterapevta- maserja, BGBl. Nr. 169/2002.

(b) Veterinarske storitve (CPC 932)

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z

največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava,

obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:

V AT: Veterinarske storitve lahko izvajajo samo državljani držav članic EGP. Zahteva glede državljanstva se za državljane države nečlanice EGP opusti, če obstaja sporazum med Unijo in to državo nečlanico EGP, ki za naložbe in čezmejno trgovino z veterinarskimi storitvami določa nacionalno obravnavo.

V ES: Za opravljanje poklica se zahteva članstvo v poklicnem združenju, pogoj zanj pa je državljanstvo Unije; ta pogoj se lahko opusti v okviru dvostranskega poklicnega sporazuma. Izvajanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe.

V FR: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EGP, vendar se lahko zahteva glede državljanstva opusti na podlagi vzajemnosti. Pravne oblike družb, ki so na voljo za izvajanje veterinarskih storitev, so omejene na SCP (Société civile professionnelle) in SEL (Société d'exercice liberal).

Pod določenimi pogoji se lahko dovolijo druge pravne oblike družb, ki jih določa francosko notranje pravo ali pravo druge države članice EGP in imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v tej državi.

Ukrepi:

AT: Tierärztegesetz (zakon o veterinarski službi), BGBl. Nr. 16/1975, §3 (2) (3).

ES: Real Decreto 126/2013, de 22 de febrero, por el que se aprueban los Estatutos Generales de la

Organización Colegial Veterinaria Española; člena 62 in 64. FR: Code rural et de la pêche maritime.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V CY: Za izvajanje veterinarskih storitev veljata pogoja glede državljanstva in stalnega prebivališča.

V EL: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EGP ali Švicarske konfederacije.

V HR: Čezmejne veterinarske storitve v Republiki Hrvaški lahko izvajajo samo pravne in fizične osebe, ustanovljene v državi članici za namene izvajanja veterinarskih dejavnosti. Samo državljani Unije lahko ustanovijo veterinarsko prakso v Republiki Hrvaški.

V HU: Za članstvo v madžarski veterinarski zbornici, ki je potrebno za izvajanje veterinarskih storitev, se zahteva državljanstvo EGP. Dovoljenje se izda na podlagi ocene gospodarskih potreb. Glavno merilo: pogoji na trgu dela v sektorju.

Ukrepi:

CY: Zakon 169/1990, kakor je bil spremenjen.

EL: Predsedniški odlok 38/2010, ministrska odločba 165261/IA/2010 (vladni uradni list 2157/B). HR: Zakon o veterinarski službi (OG 83/13, 148/13, 115/18), členi 3(67), 105 in 121.

HU: Zakon CXXVII iz leta 2012 o madžarski veterinarski zbornici in pogojih za izvajanje

veterinarskih storitev.

Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V CZ: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva fizična prisotnost na ozemlju. V IT in PT: Za izvajanje veterinarskih storitev se zahteva stalno prebivališče.

V PL: Za izvajanje veterinarskih storitev za opravljanje poklica veterinarja na ozemlju Poljske morajo osebe, ki niso državljani Evropske unije, opraviti izpit v poljskem jeziku, ki ga organizira poljska veterinarska zbornica, in zahteva se fizična prisotnost.

V SI: Čezmejne veterinarske storitve v Republiki Sloveniji lahko izvajajo samo pravne in fizične

osebe, ustanovljene v državi članici za namene izvajanja veterinarskih dejavnosti.

Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:

V SK: Za registracijo v poklicnem združenju, ki je potrebna za opravljanje poklica, se zahteva

stalno prebivališče v EGP. Izvajanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe.

Ukrepi:

CZ: Zakon št. 166/1999 zb. (zakon o veterinarski službi), §58–63, 39, ter,

Zakon št. 381/1991 zb. (o veterinarski zbornici Češke), odstavek 4.

IT: Zakonodajni odlok C.P.S. 233/1946, členi 7–9 in Odlok predsednika republike 221/1950, odstavek 7.

PL: Zakon z dne 21. decembra 1990 o veterinarskem poklicu in veterinarskih zbornicah.

PT: Uredba-zakon 368/91 (Statut veterinarskega poklicnega združenja) alterado p/Lei 125/2015, 3 set.

SI: Pravilnik o priznavanju poklicnih kvalifikacij veterinarjev, Uradni list RS, št. 71/2008, 7/2011, 59/2014 in 21/2016, Zakon o storitvah na notranjem trgu, Uradni list RS, št. 21/2010.

SK: Zakon 442/2004 o zasebni veterinarski praksi in o veterinarskem združenju, člen 2. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:

V DE (uporablja se tudi na regionalni ravni upravljanja): Izvajanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe. Storitve telemedicine se lahko izvajajo le v okviru primarnega zdravljenja, kjer je predhodno fizično prisoten veterinar.

V DK in NL: Izvajanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe.

V IE: Izvajanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe ali partnerstva.

V LV: Izvajanje veterinarskih storitev je omejeno na fizične osebe.

Ukrepi:

DE: Bundes-Tierärzteordnung (BTÄO; Zvezni veterinarski zakonik). Regionalna raven:

Deželni zakoni o zdravniških zbornicah (Heilberufs- und Kammergesetze der Länder) in (na podlagi teh zakonov)

Baden-Württemberg, Gesetz über das Berufsrecht und die Kammern der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte Apotheker, Psychologischen Psychotherapeuten sowie der Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten (Heilberufe-Kammergesetz - HBKG);

Bayern, Gesetz über die Berufsausübung, die Berufsvertretungen und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker sowie der Psychologischen Psychotherapeuten und der Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten (Heilberufe-Kammergesetz - HKaG);

Berliner Heilberufekammergesetz (BlnHKG); Brandenburg, Heilberufsgesetz (HeilBerG);

Bremen, Gesetz über die Berufsvertretung, die Berufsausübung, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Psychotherapeuten, Tierärzte und Apotheker (Heilberufsgesetz - HeilBerG);

Hamburg, Hamburgisches Kammergesetz für die Heilberufe (HmbKGH);

Hessen, Gesetz über die Berufsvertretungen, die Berufsausübung, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker, Psychologischen Psychotherapeuten und Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten (Heilberufsgesetz); Mecklenburg-Vorpommern, Heilberufsgesetz (HeilBerG);

Niedersachsen, Kammergesetz für die Heilberufe (HKG); Nordrhein-Westfalen, Heilberufsgesetz NRW (HeilBerg); Rheinland-Pfalz, Heilberufsgesetz (HeilBG);

Saarland, Gesetz Nr. 1405 über die öffentliche Berufsvertretung, die Berufspflichten, die Weiterbildung und die Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte/Ärztinnen, Zahnärzte/Zahnärztinnen,

Tierärzte/Tierärztinnen und Apotheker/Apothekerinnen im Saarland (Saarländisches Heilberufekammergesetz – SHKG);

Sachsen, Gesetz über Berufsausübung, Berufsvertretungen und Berufsgerichtsbarkeit der Ärzte, Zahnärzte, Tierärzte, Apotheker sowie der Psychologischen Psychotherapeuten und der Kinder- und Jugendlichenpsychotherapeuten im Freistaat Sachsen (Sächsisches Heilberufekammergesetz – SächsHKaG);

Sachsen-Anhalt, Gesetz über die Kammern für Heilberufe Sachsen-Anhalt (KGHB-LSA); Schleswig-Holstein, Gesetz über die Kammern und die Berufsgerichtsbarkeit für die Heilberufe (Heilberufekammergesetz - HBKG);

Thüringen, Thüringer Heilberufegesetz (ThürHeilBG) in

Berufsordnungen der Kammern (Kodeksi poklicne etike veterinarskih zbornic).

DK: Lovbekendtgørelse nr. 40 af lov om dyrlæger af 15. januar 2020 (prečiščeno besedilo št. 40 z

dne 15. januarja 2020 o veterinarjih). IE: Zakon o veterinarstvu iz leta 2005. LV: Zakon o veterinarski medicini.

NL: Wet op de uitoefening van de diergeneeskunde 1990 (WUD).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, višji vodstveni položaji in upravni

odbori:

V AT: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Za upravljanje lekarne se zahteva državljanstvo države članice EGP ali Švicarske konfederacije. Za zakupnike in osebe, ki vodijo lekarne, se zahteva državljanstvo države članice EGP ali Švicarske konfederacije.

Ukrepi:

AT: Apothekengesetz (Zakon o lekarniški dejavnosti), RGBl. Nr. 5/1907, kakor je bil spremenjen,

§§ 3, 4, 12; Arzneimittelgesetz (zakon o zdravilih), BGBl. Nr. 185/1983, kakor je bil spremenjen,

§§ 57, 59, 59a, in Medizinproduktegesetz (Zakon o medicinskih proizvodih), BGBl. Nr. 657/1996, kakor je bil spremenjen, § 99.

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V DE: Xxxxxxx lahko upravljajo samo fizične osebe (farmacevti). Državljani drugih držav ali osebe, ki niso opravile nemškega lekarniškega izpita, lahko pridobijo samo dovoljenje za prevzem lekarne, ki je obratovala že v predhodnih treh letih. Skupno število lekarn na osebo je omejeno na eno

lekarno in največ tri podružnice.

V FR: Za upravljanje lekarne se zahteva državljanstvo EGP ali Švice.

Tujim farmacevtom se lahko dovoli ustanovitev družbe v okviru letno določenih kvot. Za odprtje lekarne je potrebno dovoljenje in tržna prisotnost, vključno s prodajo zdravil javnosti na daljavo prek storitev informacijske družbe; lekarna mora imeti eno od pravnih oblik, ki so dovoljene v skladu z nacionalnim pravom na nediskriminatorni osnovi: samo société d’exercice libéral (SEL) anonyme, par actions simplifiée, à responsabilité limitée unipersonnelle xxx xxxxxxxxxxxxxxxx, en commandite par actions, société en noms collectifs (SNC) ali société à responsabilité limitée (SARL) unipersonnelle ali pluripersonnelle.

Ukrepi:

DE: Gesetz über das Apothekenwesen (ApoG; nemški zakon o lekarniški dejavnosti); Gesetz über den Verkehr mit Arzneimitteln (AMG);

Gesetz über Medizinprodukte (MPG);

Verordnung zur Regelung der Abgabe von Medizinprodukten (MPAV).

FR: Code de la santé publique in

Loi 90-1258 du 31 décembre 1990 relative à l'exercice sous forme de société des professions libérales in Loi 2015-990 du 6 août 2015.

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava:

V EL: Za izvajanje lekarniške dejavnosti se zahteva državljanstvo Evropske unije. V HU: Za izvajanje lekarniške dejavnosti se zahteva državljanstvo EGP.

V LV: Pred začetkom samostojnega opravljanja lekarniškega poklica mora tuj farmacevt ali farmacevtski tehnik, ki izobrazbe ni pridobil v državi članici ali državi članici EGP, najmanj eno leto delati v lekarni v državi članici EGP pod nadzorom farmacevta.

Ukrepi:

EL: Zakon 5607/1932, kakor je bil spremenjen z zakonoma 1963/1991 in 3918/2011.

HU: Zakon XCVIII iz leta 2006 o splošnih določbah v zvezi z zanesljivo in ekonomsko izvedljivo dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov ter o distribuciji zdravil.

LV: Zakon o farmacevtskih izdelkih, s. 38.

Liberalizacija naložb – dostop do trga:

V BG: Upravitelji lekarn morajo biti diplomirani farmacevti, upravljajo pa lahko samo eno lekarno, v kateri tudi delajo. Za število lekarn, ki so lahko v Bolgariji v lasti enega subjekta, obstaja kvota (največ štiri).

V DK: Z maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se lahko

ukvarjajo samo fizične osebe, ki jim je danska uprava za zdravje in zdravila izdala dovoljenje za

izvajanje lekarniške dejavnosti.

V ES, HR, HU in PT: Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb.

Glavno merilo: gostota prebivalstva in naseljenost na območju.

V IE: Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana, razen zdravil brez recepta.

V MT: Za izdajo dovoljenja za izvajanje lekarniške dejavnosti veljajo nekatere omejitve. Na ime ene osebe se ne sme izdati več kot eno dovoljenje v katerem koli kraju ali vasi (uredba 5(1) o dovoljenju za izvajanje lekarniške dejavnosti (LN279/07)), razen če v zadevnem kraju ali vasi ni bila vložena nobena druga vloga (uredba 5(2) o dovoljenju za izvajanje lekarniške dejavnosti (LN279/07)).

V PT: V gospodarskih družbah, kjer je kapital razdeljen na delnice, se morajo te glasiti na ime

fizičnih oseb. Nihče ne more neposredno ali posredno hkrati imeti v lasti ali upravljati več kot štiri

lekarne.

V SI: Mrežo lekarn v Sloveniji sestavljajo javne lekarne v lasti občin in zasebne lekarne s koncesijo, v katerih mora biti večinski lastnik po poklicu farmacevt. Prodaja farmacevtskih

izdelkov, ki se lahko izdajo samo na recept, po pošti je prepovedana. Za prodajo zdravil, ki se

izdajajo brez recepta, je potrebno dovoljenje države.

Ukrepi:

BG: Zakon o zdravilih v humani medicini, členi 222, 224 in 228.

DK: Apotekerloven (danski zakon o lekarniški dejavnosti) LBK nr. 801 12.6.2018.

ES: Ley 16/1997, de 25 de abril, de regulación de servicios de las oficinas de farmacia (zakon 16/1997 z dne 25. aprila o lekarniških storitvah), člena 2, 3.1, in

Real Decreto Legislativo 1/2015, de 24 de julio por el que se aprueba el Texto refundido de la Ley de garantías y uso racional de los medicamentos y productos sanitarios (Ley 29/2006).

HR: Zakon o zdravstvenem varstvu (OG 100/18, 125/19).

HU: Zakon XCVIII iz leta 2006 o splošnih določbah v zvezi z zanesljivo in ekonomsko izvedljivo dobavo zdravil in medicinskih pripomočkov ter o distribuciji zdravil.

IE: Zakona o irskem odboru za zdravila iz let 1995 in2006 (št. 29 iz leta 1995 in št. 3 iz leta 2006); Predpisi o zdravilih (recepti in nadzor ponudbe) iz leta 2003, kakor so bili spremenjeni (S.I. 540 iz leta 2003); Predpisi o zdravilih (nadzor dajanja na trg) iz leta 2007, kakor so bili spremenjeni (S.I. 540 iz leta 2007); Zakon o lekarnah iz leta 2007 (št. 20 iz leta 2007); Predpisi za lekarniške

dejavnosti iz leta 2008, kakor so bili spremenjeni (S.I. št. 488 iz leta 2008)

MT: Predpisi o dovoljenju za izvajanje lekarniške dejavnosti (LN279/07), sprejeti v skladu z

zakonom o zdravilih (poglavje 458).

PT: Uredba-zakon 307/2007, členi 9, 14 in 15 Alterado p/ Lei 26/2011, 16 jun., alterada:

– p/ Xxxxxxx TC 612/2011, 24/01/2012,

– p/ Decreto-Lei 171/2012, 1 ago.,

– p/ Lei 16/2013, 8 fev.,

– p/ Decreto-Lei 128/2013, 5 set.,

– p/ Decreto-Lei 109/2014, 10 jul.,

– p/ Lei 51/2014, 25 ago.,

– p/ Decreto-Lei 75/2016, 8 nov. in odlok 1430/2007revogada p/ Portaria 352/2012, 30 out.

SI: Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/2016, 77/2017, 73/2019) in Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/2014, 66/2019).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z

največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V IT: Xxxxxx lahko opravljajo samo fizične osebe, vpisane v register, in pravne osebe v obliki osebnih družb, pri čemer mora biti vsak družbenik v družbi vpisan v register farmacevtov. Pogoja za vpis v poklicni register farmacevtov sta državljanstvo države članice Evropske unije ali stalno prebivališče in opravljanje tega poklica v Italiji. Tuji državljani, ki imajo potrebne kvalifikacije, se lahko vpišejo v register, če so državljani ene od držav, s katerimi je Italija podpisala poseben sporazum, ki jim omogoča opravljanje poklica pod pogojem vzajemnosti (D. Lgsl. CPS 233/1946, členi 7–9, in Odlok predsednika republike 221/1950, odstavka 3 in 7). Odprtje novih ali prevzem obstoječih lekarn sta mogoča na podlagi javnega natečaja. Na javnem natečaju lahko sodelujejo samo državljani držav članic Evropske unije, vpisani v register farmacevtov („albo“).

Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Xxxxxx xxxxxx: gostota

prebivalstva in naseljenost na območju.

Ukrepi:

IT: Zakon 362/1991, členi 1, 4, 7 in 9;

Zakonodajni odlok CPS 233/1946, člen 7–9 in

Odlok predsednika republike 221/1950, odstavka 3 in 7).

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

dostop do trga, nacionalna obravnava:

V CY: Za prodajo farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov na drobno ter druge storitve

farmacevtov se zahteva državljanstvo (CPC 63211).

Ukrepi:

CY: Zakon o farmacevtskih izdelkih in strupenih snoveh (poglavje 254), kakor je bil spremenjen. Liberalizacija naložb – dostop do trga in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga:

V BG: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Prodaja farmacevtskih izdelkov po pošti je prepovedana, razen zdravil brez recepta.

V EE: Farmacevtski izdelki in določeno medicinsko blago se lahko prodajajo samo v lekarnah. Prodaja zdravil po pošti ter dostava zdravil, naročenih prek interneta, po pošti ali hitri pošti sta prepovedani. Pred izdajo dovoljenja za ustanovitev se opravi ocena gospodarskih potreb. Xxxxxx xxxxxx: gostota prebivalstva na območju.

V EL: Z maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se lahko ukvarjajo samo fizične osebe z dovoljenjem za izvajanje lekarniške dejavnosti in družbe, ki jih ustanovijo farmacevti s takim dovoljenjem.

V ES: Samo fizične osebe z dovoljenjem za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko javnosti na drobno prodajajo farmacevtske izdelke in določeno medicinsko blago. Vsak farmacevt lahko pridobi samo eno dovoljenje.

V LU: Samo fizične osebe lahko javnosti na drobno prodajajo farmacevtske izdelke in določeno

medicinsko blago.

V NL: Za prodajo zdravil po pošti veljajo zahteve.

Ukrepi:

BG: Zakon o zdravilih v humani medicini, členi 219, 222, 228, 234(5).

EE: Ravimiseadus (Zakon o zdravilih), RT I 2005, 2, 4; § 29(2) in § 41(3); ter Tervishoiuteenuse korraldamise seadus (Zakon o organizaciji zdravstvenih storitev, RT I 2001, 50, 284)

EL: Zakon 5607/1932, kakor je bil spremenjen z zakonoma 1963/1991 in 3918/2011.

ES: Ley 16/1997, de 25 de abril, de regulación de servicios de las oficinas de farmacia (zakon 16/1997 z dne 25. aprila o lekarniških storitvah), člena 2, 3.1, in

Real Decreto Legislativo 1/2015, de 24 de julio por el que se aprueba el Texto refundido de la Ley de garantías y uso racional de los medicamentos y productos sanitarios (Ley 29/2006).

LU: Loi du 4 juillet 1973 concernant le régime de la pharmacie (Priloga a043);

Règlement grand-ducal du 27 mai 1997 relatif à l'octroi des concessions de pharmacie (annex a041) in

Règlement grand-ducal du 11 février 2002 modifiant le règlement grand-ducal du 27 mai 1997 relatif à l'octroi des concessions de pharmacie (Priloga a017)

NL: Geneesmiddelenwet, člen 67

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V BG: Za farmacevte se zahteva stalno prebivališče.

Ukrepi:

BG: Zakon o zdravilih v humani medicini, členi 146, 161, 195, 222, 228. Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V DE, SK: Za pridobitev dovoljenja za izvajanje lekarniške dejavnosti ali za odprtje lekarne za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in nekaterega medicinskega blaga javnosti se zahteva stalno prebivališče

Ukrepi:

DE: Gesetz über das Apothekenwesen (ApoG; nemški zakon o lekarniški dejavnosti);

Gesetz über den Verkehr mit Arzneimitteln (AMG); Gesetz über Medizinprodukte (MPG);

Verordnung zur Regelung der Abgabe von Medizinprodukten (MPAV)

SK: Zakon 362/2011 o zdravilih in medicinskih pripomočkih, člen 6, in

Zakon 578/2004 o ponudnikih zdravstvenih storitev, zdravstvenih delavcih in poklicnih združenjih

v zdravstvu.

Pridržek št. 4 – Storitve na področju raziskav in razvoja

Sektor – podsektor:

Storitve na področju raziskav in razvoja (R in R)

Klasifikacija dejavnosti:

CPC 851, 853

Vrsta pridržka:

Dostop do trga

Nacionalna obravnava

Poglavje:

Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami

Raven upravljanja:

EU/država članica (če ni določeno drugače)

Opis:

EU: Za javno financirane storitve na področju raziskav in razvoja, ki se financirajo s sredstvi Unije na ravni Unije, se lahko izključne pravice ali dovoljenja podelijo le državljanom držav članic in pravnim osebam Unije, ki imajo sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji (CPC 851, 853).

Za storitve na področju raziskav in razvoja, ki se financirajo iz javnih sredstev države članice, se izključne pravice ali dovoljenja lahko podelijo le državljanom zadevne države članice in pravnim osebam zadevne države članice s sedežem v tej državi članici (CPC 851, 853).

Ta pridržek ne vpliva na peti del tega sporazuma in na izključitev postopkov za oddajo naročil s strani pogodbenice ali subvencij iz člena 123(6) in (7) tega sporazuma.

Ukrepi:

EU: Vsi obstoječi in prihodnji okvirni programi Unije za raziskave ali inovacije, vključno s pravili pobude Obzorje 2020 za udeležbo in predpisi v zvezi s skupnimi tehnološkimi pobudami, sklepi na podlagi člena 185 ter Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, pa tudi obstoječi in prihodnji nacionalni, regionalni ali lokalni programi raziskav.

Pridržek št. 5 – Nepremičninske storitve

Sektor – podsektor:

Poslovanje z nepremičninami

Klasifikacija dejavnosti:

CPC 821, 822

Vrsta pridržka:

Dostop do trga Nacionalna obravnava

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

Lokalna prisotnost

Poglavje:

Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami

Raven upravljanja:

EU/država članica (če ni določeno drugače)

Opis:

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami –

nacionalna obravnava, lokalna prisotnost:

V CY: Za izvajanje nepremičninskih storitev veljata pogoja glede državljanstva in stalnega prebivališča.

Ukrepi:

CY: Zakon o nepremičninskih posrednikih 71(1)/2010, kakor je bil spremenjen Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V CZ: Za pridobitev dovoljenja, potrebnega za izvajanje nepremičninskih storitev, se za fizične

osebe zahteva stalno prebivališče, za pravne osebe pa sedež na Češkem.

V HR: Za izvajanje nepremičninskih storitev v EGP se zahteva tržna prisotnost.

V PT: Za fizične osebe se zahteva stalno prebivališče v EGP. Za pravne osebe se zahteva sedež v

EGP.

Ukrepi:

CZ: Zakon o izdaji dovoljenj za opravljanje trgovinske dejavnosti.

HR: Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami (OG 107/07 in 144/12), člen 2

PT: Uredba-zakon 211/2004 (člena 3 in 25), kakor je bila spremenjena in ponovno objavljena z uredbo-zakonom 69/2011

Liberalizacija naložb – nacionalna obravnava in čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V DK: Kar zadeva izvajanje nepremičninskih storitev s strani fizične osebe, ki je prisotna na ozemlju Danske, lahko naziv „nepremičninski posrednik“ uporabljajo samo licencirani

nepremičninski posredniki, ki so fizične osebe, vpisane v register nepremičninskih posrednikov danskega organa za poslovanje. V skladu z zakonom morajo imeti te osebe stalno prebivališče na Danskem ali v Uniji, EGP ali Švicarski konfederaciji.

Zakon o prodaji nepremičnin se uporablja le pri izvajanju nepremičninskih storitev za potrošnike. Zakon o prodaji nepremičnin se ne uporablja za zakup nepremičnin (CPC 822).

Ukrepi:

DK: Lov om formidling af fast ejendom m.v. lov. nr. 526 af 28.05.2014 (Zakon o prodaji

nepremičnin)

Čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:

V SI: Če Združeno kraljestvo slovenskim državljanom in podjetjem dovoli izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja, bo tudi Slovenija državljanom in podjetjem iz Združenega

kraljestva dovolila izvajanje storitev nepremičninskega posredovanja pod enakimi pogoji, pri čemer morajo biti izpolnjene tudi naslednje zahteve: licenca za opravljanje poslov posredovanja v matični državi, predložitev ustreznega potrdila o nekaznovanosti v kazenskih postopkih ter vpis v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem (slovenskem) ministrstvu.

Ukrepi:

SI: Zakon o nepremičninskem posredovanju

Pridržek št. 6 – Poslovne storitve

Sektor – podsektor:

Poslovne storitve – storitve najema ali zakupa brez upravljavcev; storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem; tehnični preizkusi in analize; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve, povezane s kmetijstvom; varnostne storitve; storitve posredovanja zaposlitve; storitve prevajanja in tolmačenja ter druge poslovne storitve

Klasifikacija dejavnosti:

ISIC Rev. 37, del CPC 612, del 621, del 625, 831, del 85990, 86602,

8675, 8676, 87201, 87202, 87203, 87204, 87205, 87206, 87209,

87901, 87902, 87909, 88, del 893

Vrsta pridržka:

Dostop do trga Nacionalna obravnava

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi Višji vodstveni položaji in upravni odbori

Lokalna prisotnost

Poglavje:

Liberalizacija naložb in čezmejna trgovina s storitvami

Raven upravljanja:

EU/država članica (če ni določeno drugače)

Opis:

(a) Storitve najema ali zakupa brez upravljavcev (CPC 83103, CPC 831)

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava:

V SE: V primeru tujih lastniških deležev je treba za plovbo pod švedsko zastavo dokazati prevladujoči švedski delež v upravljanju ladje. Prevladujoči švedski delež v upravljanju pomeni, da upravljanje ladje poteka na Švedskem in da je ladja v več kot polovični švedski lasti ali lasti oseb iz druge države EGP. Drugim ladjam v tuji lasti se lahko pod nekaterimi pogoji odobri izjema od tega pravila, kadar jih s sklenitvijo pogodbe o zakupu ladijskega prostora najamejo ali zakupijo švedske pravne osebe (CPC 83103).

Ukrepi:

SE: Sjölagen (zakon o pomorstvu) (1994:1009), poglavje 1, člen 1 Čezmejna trgovina s storitvami – lokalna prisotnost:

V SE: Ponudniki storitev dajanja osebnih avtomobilov in nekaterih terenskih vozil (terrängmotorfordon) brez voznika v najem ali zakup za manj kot eno leto morajo imenovati osebo, ki je med drugim odgovorna za zagotavljanje skladnosti poslovanja z veljavnimi pravili in predpisi ter za upoštevanje pravil o varnosti v cestnem prometu. Odgovorna oseba mora prebivati v EGP (CPC 831).

Ukrepi:

SE: Lag (1998: 424) om biluthyrning (zakon o najemu in zakupu osebnih avtomobilov)

(b) Storitve dajanja v najem ali zakup in druge poslovne storitve, povezane z letalstvom

Liberalizacija naložb – dostop do trga, nacionalna obravnava, obravnava po načelu države z

največjimi ugodnostmi in čezmejna trgovina s storitvami – dostop do trga, nacionalna obravnava,

obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi:

EU: Kar zadeva najem ali zakup zrakoplovov brez posadke, veljajo za zrakoplove, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Unije, zadevne zahteve glede registracije zrakoplova. Pogodba o zakupu brez posadke, katere podpisnik je letalski prevoznik iz Unije, mora izpolnjevati zahteve iz prava Unije ali nacionalnega prava o varnosti v letalstvu, kot so predhodna odobritev in drugi pogoji, ki veljajo za uporabo registriranega zrakoplova iz tretjih držav. Za registracijo zrakoplova se lahko zahteva, da je v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali družb, ki

izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora (CPC 83104).

Document Metadata

Table of Contents

ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI

Document Metadata