SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI

GRADNJA OBJEKTOV DRUGEGA TIRA ŽELEZNIŠKE PROGE – ODSEK 2: ČRNI KAL - KOPER

SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI

Vsebina:

1. OPIS OBJEKTA

2. SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO DEL

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada.

Za to publikacijo je odgovoren izključno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli morebitno uporabo v njej navedenih informacij.

Kazalo vsebine

1. OPIS OBJEKTA 4

1.1. Uvod 4

1.2. Potek načrtovanega drugega tira železniške proge Divača - Koper 5

1.3. Obseg del 7

1.3.1. Splošno 8

1.3.2. Opis del 10

1.3.3. Geološko-geotehniški pogoji na območju izvajanja del 20

1.3.4. Dostopi in transpotne poti 20

1.3.5. Odlaganje viškov in nevgradljivih materialov 21

1.3.6. Varovanje okolja v času gradnje 22

1.3.7. Sodelovanje z drugimi izvajalci 23

1.3.8. Trenutne in načrtovane aktivnosti za izvedbo celotnega projekta 24

1.3.9. Projektna dokumentacija PGD, PZI in PID 24

2. SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO DEL 28

2.1. Splošni del 28

2.1.1. Splošno 28

2.1.2. Kratice 28

2.1.3. Poslovni slovar 29

2.2. Tehnični predpisi 33

2.2.1. Zakoni 34

2.2.2. Pravilniki 35

2.2.3. Standardi 35

2.2.4. Drugo 36

2.2.5. Pomen okrajšav v dokumentih razpisne dokumentacije 37

2.3. Tehnološki elaborat 37

2.3.1. Splošno navodilo za izdelavo tehnoloških elaboratov 38

2.3.2. Navodila za izdelavo tehnološkega elaborata za posamezno vrst del 41

2.4. Organizacija gradbišč 41

2.5. Transport in transportno zavarovanje materiala, opreme in naprav na gradbišče 42

2.6. Trajne deponije 42

2.7. Mehanizacija, orodja in ostala oprema 43

2.8. Dovoljenja in soglasja 43

2.8.1. Dovoljenja za izvajanje del 43

2.8.2. Dovoljenja za delo 43

2.9. Materiali in izdelava 43

2.10. Preverjanje in vrednotenje kakovosti 44

2.10.1. Splošno 44

2.10.2. Vrste preskusov 46

2.10.3. Laboratorij 47

2.10.4. Osnove za statistično vrednotenje kakovosti 48

2.10.5. Osnove za finančno vrednotenje kakovosti 49

2.11. Kakovostni prevzem materialov, proizvodov in opreme 50

2.11.1. Prevzem materialov, proizvodov in opreme pri proizvajalcu s strani Naročnika 50

2.12. Merjenje 51

2.12.1. Merjenje del 51

2.13. Izvajanje del na gradbišču 52

2.13.1. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu 52

2.13.2. Varovanje gradbišč 53

2.13.3. Varovanje in zaščita okolja v času gradnje 54

2.14. Poročila o poteku del 56

2.15. Verifikacija podsistemov 57

2.16. Pregled del 58

2.17. Odgovornost za napake 59

2.18. Odprava napak v garancijski dobi 59

2.19. Dokumentacija 59

2.19.1. Splošne zahteve 59

2.19.2. Projektna dokumentacija 60

2.19.3. Posodabljanje in nadgradnja BIM modela 63

2.20. Izpolnjevanje pogojev za delo Naročnika na projektu 65

2.21. Priloge 66

1. OPIS OBJEKTA

1.1. Uvod

Železniška proga Divača – Koper je del jedrnega TEN-T omrežja in je s stališča Evropske skupnosti opredeljen kot prednostni projekt v okviru programa za razvoj TEN-T omrežja, saj je del tako sredozemskega prometnega koridorja kot del baltsko-jadranskega koridorja, ki zajema cestni, železniški ter kombinirani transport, pristanišča ter drugo zahtevano infrastrukturo.

V okviru javnega železniškega omrežja v R Sloveniji je proga Divača-Koper opredeljena kot glavna proga, ki predstavlja bistveni del železniškega koridorja v smeri jugozahod - severovzhod in povezuje Luko Koper s slovenskim zaledjem ter dalje s severovzhodnimi evropskimi področji.

Železniška proga Divača – Koper predstavlja pomembno prometno povezavo xxxx Xxxxx s slovenskim zaledjem in dalje z državami srednje in severovzhodne Evrope. Ca. 60% blaga pretovorjenega v luki Koper se iz luke prepelje po obstoječi železniški progi.

Koprska luka, kot eden strateško najbolj izrazitih izvorov tovornega transporta v Sloveniji, je povezana v železniško omrežje od leta 1967, ko je bila zgrajena enotirna proga Prešnica - Koper. Proga poteka po topografsko izrazito neugodnem terenu in zaradi velikih vzponov predstavlja ozko grlo na slovenski železniški infrastrukturi. Predhodne študije so pokazale, da enotirna, elektrificirana proga Divača - Prešnica - Koper v bližnji prihodnosti ne bo več zadoščala izrazito naraščajočemu prometu koprske luke in so utemeljile potrebo po gradnji drugega tira od Divače do Kopra.

Republika Slovenija je že v okviru Nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, številka 13/96) predvidela tri faze povečanja kapacitet železniške povezave na poteku Divača – Koper in sicer:

- faza 1: modernizacija signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav,

- faza 2: rekonstrukcija obstoječe železniške proge in

- faza 3: gradnja nove proge.

Realizacijo faze 1 je delno sofinancirala Evropska skupnost (prijavljena je bila v okviru Programa ISPA) in je zaključena, realizacija faze 2 (sofinanciranje iz sredstev Kohezijskega sklada) se je pričela konec leta 2009 in je prav tako zaključena.

Za izgradnjo drugega tira železniške proge je bila sprejeta Uredba o Državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača – Koper in Uredba o spremembah in dopolnitvah te Uredbe ter izdelana ustrezna PGD projektna dokumentacija in pridobljena vsa potrebna soglasja.

Dne 25.7.2011 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za ureditev križanj telekomunikacijskih vodov in preureditev križanj obstoječega daljnovodnega omrežja z drugim tirom železniške proge Divača – Koper.

Dne 31.3.2015 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo 1,2 km drugega tira železniške proge Divača – Koper v funkciji glavnega tira postaje Koper tovorna. Dne 31.3.2016 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo drugega tira železniške proge med Divačo in območjem ENP Dekani. S tem so bila pridobljena gradbena dovoljenja za vsa dela pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača – Koper, ki so predvidena skladno z izdelano PGD projektno dokumentacijo.

Direkcija RS za infrastruktura je že izvedla krajši odsek drugega tira na delu med postajo Koper – tovorna in območjem ENP Dekani v dolžini ca. 1,2 km, s katerim se je omogočilo fleksibilnejšo vodenje prometa vlakov in s tem večjo kapaciteto obstoječe železniške proge Divača – Koper. Zgrajen drugi tir v dolžini ca. 1,2 km se je na območju zgrajene nove ENP Dekani z dodatno kretniško zvezo povezal z obstoječim tirom železniške proge Divača – Koper, tir pa poteka vzporedno z obstoječim tirom. V drugi fazi pa je bila na obravnavnem odseku izvedena še rekonstrukcija obstoječega tira, ki

je obsegala zamenjavo obstoječega zgornjega ustroja, ureditev odvodnjavanja, ter postavitev ustrezne ograje za zaščito pred hrupom. Vsa dela so bila zaključena v letu 2018, zgrajeni odsek pa predan v promet.

Izvedba del pri izgradnji preostalega dela drugega tira železniške proge Divača-Koper je generalno razdeljena v naslednje faze:

- izvedba pripravljalnih del;

- izvedba predorov in premostitvenih objektov;

- izvedba trase drugega tira, skupaj z vsemi pripadajočimi sistemi in napravami (elektro in strojna oprema predorov, električna vozna mreža, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, varovanje , ….) vključno s prestavitvijo obstoječega tira v Divači.

Pripravljana dela obsegajo izgradnjo dostopnih cest do platojev pred portali načrtovanih predorov ter izvedbo objektov za premostitev doline Glinščice med portali predorov T1 in T2.

Izgradnja dostopnih cest je v teku in bo zaključena do poletja 2020.

Za izgradnjo objektov za premostitev doline Glinščice je v teku javno naročilo za oddajo del in sklenitev pogodbe. Dela pri izvedbi objektov za premostitev doline Glinščica bodo zaključena predvidoma do konca leta 2021 .

1.2. Potek načrtovanega drugega tira železniške proge Divača - Koper

Trasa nove proge se za postajo Divača navezuje na obstoječo progo, urejeno skladno z nedavno rekonstrukcijo postaje Divača. Za postajo Divača je potek novega in obstoječega tira vzporeden, saj se obstoječi tir na dolžini 830 m prestavi vzhodno (deviira) ter poteka ob novem (na njegovi levi strani) in se nato v levi krivini preusmeri proti jugovzhodu ter naveže na obstoječe proge. Ob prestavljenem obstoječim tirom se izvede tudi ustrezna poljska pot, ki omogoča dostope do kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje drugega tira ti prekinjeni.

Trasa novega drugega tira za postajo Divača poteka še približno 2 km na površju, prvotno (delno) v nasipu, nato pa pretežno v vkopu (vkop dolžine ca 1,5 km – globina tudi preko 20 m). Vkop se na dolžini ca. 85 m pred portalom prvega predora v dnu razširi iz ca. 15 m na preko 30 m širine, tako da je čelo useka dovolj široko še za vstop v servisni (varnostni) predor. Do razširjenega useka pred vstopom v predor bo speljana tudi servisna cesta, priključena na cesto R1-205/1026 Divača - Lipica. Servisna cesta skupaj z dostopno potjo, ki se na njo navezuje, omogoča tudi dostope do kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi gradnje drugega tira prekinjeni.

Trasa drugega tira nato preide v prvi predor T1 v katerem poteka v premi, z izjemo enega blagega loka. Južno od naselja Mihele, v zgornjem delu doline Glinščice trasa preide na površje. Dolino Glinščice, ki je del zavarovanega območja Krajinskega parka Beka, drugi tir prečka z dvema mostovoma v obliki zaprte škatle, ki skupaj z galerijo med njima ter galerijami med mostovi in portali predorov, tvorijo zaprto armiranobetonsko cev znotraj katere poteka železniška proga. S tem se vpliv železniškega prometa na občutljivo okolje zavarovanega območja doline Glinščice omeji na največjo možno mero, obenem pa se tako zagotovi tudi optimalne pogoje za prezračevanja in s tem ustrezne varnosti v primeru požara v predorih T1 in T2. Do servisnega platoja pred južnim portalom predora T1 na desnem bregu doline Glinščice, bo (delno tudi preko trase opuščene proge Kozina - Trst) speljana servisna cesta, ki se pri Kozini preko lokalne ceste Kozina – Klanec, priključuje na cesto R2- 409/311 Kozina - Kastelec.

Severni portal predora T2 se nahaja na levem bregu doline Glinščice (oziroma levem bregu pritoka Glinščice). Ob portalu predora se nahaja tudi ventilatorska postaja predorov T1 in T2, ki sta skupaj

z objekti na območju prečkanja doline Glinščice, povezana v enotno predorsko cev. Do servisnega platoja pred severnim portalom predora T2 na desnem bregu doline Glinščice, bo speljana servisna cesta, ki se v bližini naselja Beka, priključuje na lokalno cesto Ocizla – Beka. Servisni plato pred severnim portalom predora T2 bo z dostopno cesto preko objektov, ki prečkajo dolino Glinščice, povezan s servisnim platojem pred južnim portalom predora T1.

V začetnem delu predora T2 trasa drugega tira poteka v loku z radijem 1.500 m, nato pa v večini predora v premi. Južni portal predora T2 se nahaja pod kraškim robom, na območju med naselji Črni Kal in Gabrovica. Pred portalom predora je predviden servisni plato z intervencijskim peronom za potrebe reševanja iz predora v primeru nesreče in požara v predoru. Tik ob platoju bo zgrajena tudi elektro napajalna postaja (ENP Črni Kal) za potrebe napajanja električne vozne mreže. Do servisnega platoje bo speljana servisna cesta, ki se priključuje na staro lokalno cesto Črni Kal – Gabrovica, ki pa se navezuje na bivšo glavno cesto Ljubljana – Koper (sedanja R2-409/312 Kastelec – Črni Kal).

Trasa takoj za platojem preide na viadukt V1 - Gabrovica in v dolgem loku zaobide naselje Gabrovica pod Črnim Kalom. Na viaduktu proga poteka pod obstoječim avtocestnim viaduktom Črni Kal.

V nadaljevanju železniška proga poteka skoraj v celoti v predorih T3, T4, T5 in T6 po jugozahodnemu pobočju Osapske doline. Do platojev pred predori bodo speljane servisne ceste. Dostopna cesta do platojev pred portali predora T3 se navezuje na lokalno cesto R3-627 Črni Kal – Osp. Dostopne servisne ceste do platojev pred portalih ostalih predorov na tem območju, pa se navezujejo na povezovalno servisno cesto T4-T7, ki poteka nad jugozahodnem pobočjem Osapske doline. Povezovalna servisna cesta T4-T7 se preko servisne ceste T-4a navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Po poteku v pobočju Tinjana nad Osapsko dolino, se trasa drugega tira v predzadnjem predoru T7 usmeri proti jugu. Za koncem predora poteka proga v zaseku in useku. V nadaljevanju drugi tir z viaduktom V2 - Vinjan preči dolino Vinjanskega potoka in se približa državni meji z Republiko Italijo. Za viaduktom proga preide v zadnji predor T8. Do platojev pred portali predora T-7 in platoja pred severnim portalom predora T-8, bodo speljane servisne ceste, ki se navezujejo na povezovalno servisno cesto T4-T7 tako, da nekatere od njih (T-7c, T-7b in T-8a) predstavljajo njeno nadaljevanje.

Trasa drugega tira v predoru T8 poteka v dolgem levem loku pod Plavjami in v zaledju Zgornjih in Spodnjih Škofij. V zadnjem delu predora proga poteka v ostrejši desni krivini, ki bo omogočala maksimalno hitrost 120 km/h. V zaledju Dekanov, pod bivšo glavno cesto Ljubljana – Koper, proga preide v razširjen predukop. Do servisnega platoja, ki se nahaja v predukopu pred južnim portalom predora T8, bo speljana servisna cesta T-8b, ki se navezuje na bivšo glavno cesto Ljubljana – Koper (sedanja R2-409/313 Rižana – Dekani).

Trasa drugega tira v nadaljevanju poteka po dolini Rižane, kjer se vzdolžni naklon postopoma ublaži. Proga preide v nasip, se približa obstoječi progi ter poteka ob njej do cepišča Bivje. Ob mestu kjer se drugi tir približa obstoječemu, se nahaja nova ENP Dekani (zgrajena v sklopu modernizacije obstoječe proge), ki služi tudi napajanju električne vozne mreže drugega tira. Na območju med servisnim platojem južnega portala predora T8 in novozgrajeno ENP Dekani se z izvedbo ustreznih deviacij poveže obstoječe lokalne poljske poti, ter tako omogoči dostope do zemljišč, kjer bodo zaradi gradnje drugega tira le ti prekinjeni.

Hitrost na delu drugega tira med Dekani in cepiščem Bivje, se postopno znižuje iz 120 km/h na 100 km/h ter na končnih 80 km/h, ki predstavlja največjo dovoljeno hitrost v odklonu na obstoječi cepni kretnici za potniško postajo Koper.

Na zadnjem že zgrajenem odseku, proga križa lokalno cesto in kolesarsko pot. Proga premosti Rižano z novim mostom, ki je postavljen tik ob obstoječem. Na zadnjem delu skupnega poteka sta vgrajeni dve kretniški zvezi z obstoječim tirom. Na cepišču Bivje je drugi tir uvezan v pred kratkim rekonstruirano tovorno postajo Koper.

Karakteristike novega tira:

•

•

•

•

•

dolžina 27,1 km

max. vzdolžni naklon 17 ‰ max. hitrost do 160 km/h svetli profil GC

obremenitev 225 KN/os oz. 80KN/m (kategorija D4)

tirnice 60 E1, pretežno tir na togi podlagi

elektrificirana - enosmerni tok 3 kV sistem ERTMS nivo 1

Potek drugega tira železniške proge Divača - Koper

prestavitev obstoječega tira

•

•

•

Izvlečni tir, ca. 1,2 km

most Glinščica II, 100m

galerija Glinščica, 45m

most Glinščica I, 70m

viadukt V1 - Gabrovica, 452m

predor T2, 6.017m

predor T8, 3.808m

viadukt V2 – Vinjan, 647m

Predori: T3, 330m T4, 1.954m T5, 128m T6, 358m T7, 1.163m

predor T1, 6.714m

Slika 1: Prikaz osnovnih elementov načrtovanega drugega tira železniške proge Divača - Koper

Pri načrtovanju drugega tira železniške proge Divača – Koper so upoštevani naslednji parametri:

- Vmax = 160 km/h,

- imax = 17 ‰,

- svetli profil proge je GC.

- osne obremenitve 225 KN/os oziroma 80 KN/m (kategorija D4)

- elektrifikacija z enosmernim sistemom 3 kV z možnostjo nadgradnje na 25 kV sistem izmenične napetosti,

- signalnovarnostni in telekomunikaciji sistem ERTMS (ETCS nivo 1 in GSM-R).

Dostopne ceste do platojev pred portali predorov na drugem tiru železniške proge Divača - Koper, bodo omogočale dostop do gradbišč za potrebe gradnje. V času obratovanja železniške proge pa bodo služile kot servisne poti za potrebe vzdrževanja predorov in železniške proge ter kot intervencijske poti v slučaju reševanja iz predorov.

Deviacije obstoječih lokalnih poljskih poti, pa služijo le dostopu do zemljišč, kjer bodo zaradi gradnje drugega tira le ti prekinjeni. V času gradnje drugega tira, izvedenih deviacij lokalnih poljskih poti ni dopustno uporabljati za potrebe gradbiščnega prometa.

1.3. Obseg del

Dela obsegajo izgradnjo predorov T3 do T8, projektiranje in izgradnjo viaduktov V1 - Gabrovica in V2 – Vinjan, izvedbo zemeljskih del ter drugih objektov drugega tira železniške proga Divača-Koper med platojem pred portalom predora T2 na Črnem Kalu (od ca. km 16+175) do navezave na tirni zaključek na že zgrajeni del drugega tira na območju ENP Dekani (v ca. km 26+582 po PGD – glej prilogo, ki prikazujejo razmejitev delovšč). Izvedejo se vsa dela potrebna za pripravo objektov in trase železniške proge za naknadno vgradnjo elektro in strojne opreme objektov ter zgornjega ustroja železniške proge, njene vozne mreže, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, ter drugih sistemov in naprav potrebnih za varno obratovanje železniške proge. Na obravnavanem območju se prav tako izvede vse vodnogospodarske in hortikulturne ureditve.

Pri izvedbi predorov in pripadajočih pogonskih central se izvede le gradbeno obrtniška dela, vključno z nujnim obsegom instalacijskih del in napeljav, ki služijo objektom (kanalizacija, vodovod, razsvetljava, ogrevanja in pohlajevanje), kot bo to opredeljeno v ponudbenem predračunu, s posebnim naknadnim javnim naročilom pa se vgradi še vso elektro in strojno opremo, vode in naprave, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje predorov.

Izvede se tudi kabelska kanalizacija za vgradnjo 20 kV kabla in NN vodov za napajanje naprav predorov, ter kabelska kanalizacija za polaganje vodov signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

Dela po tem javnem naročilu pri izvedbi drugege tira železniške proge Divača – Koper na odseku Črni Kal – Koper tako obsegajo:

o izvedo viaduktov Gabrovica in Vinjan, vključno s projektiranjem PZI v BIM okolju

o izvedbo predorov T3 do T8 z ubežnimi in servisnimi cevmi,

o izvedbo trase in platojev med portali predorov in krajnimi oporniki viaduktov,

o izvedba sistema požarne vode v predorih vključno z gradnjo vodohranov

o izvedba dostopnih cest T5 in T6 s pripadajočimi objekti

o izvedba kabelske kanalizacije za polaganje napajalnega 20 kV kablovoda, ter kablovodov za napajanje elektro in strojne opreme predorov ter druge opreme železniške proge v predorih,

o izvedba kabelske kanalizacije ter kabelskih korit za polaganje vodov potrebnih za vgradnjo elektro-strojne opreme predorov ter signalno varnostnih in telekomunikacijskih vodov in naprav

o izvedba prestavitev obstoječih daljnovodov na odseku Črni Kal – Koper (pri Dekanih).

Natančnejši opis navedenih del je podan v xxxxxxxx0.3.2, še bolj podrobno pa sta obseg in predvidene rešitve za izvedbo del razvidne iz dokumentacije podane v prilogah.

Za dostop do platojev pred vsemi portali predorov bodo pred pričetkom del, ki so predmet tega javnega naročila, izdelane dostopne ceste, ki se navezujejo na javno cestno omrežje z izjemo cest T5 in T6, ki sta skupaj s pradajočimi objekti obveznost izvajalca po tem javnem naročilu. Dostopne ceste bodo izvedene do roba platojev pred portali predorov. Izvedba samih platojev na nasipih ali v vkopih pred portali predorov, kot tudi izvedba in ureditve začasnih ter končnih portalov predorov, je predmet tega javnega naročila.

Poleg navedenega, dela vključujejo tudi začasno deponiranje ter odvoz materialov neprimernih za vgradnjo in viškov izkopanih materialov na lokacije za njihovo trajno odlaganje oziroma na lokacije za njihovo predelavo, kot je podano v poglavju 1.3.5.

1.3.1. Splošno

Izvajalec je pri izvajanju del dolžan upoštevati zahteve te razpisne dokumentacije in projektne dokumentacije predane s strani naročnika.

Objekti morajo biti zgrajeni tako, da bodo služili predvidenemu in pričakovanemu namenu.

Dela se izvajajo skladno s sprejeto Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tri železniške proge na odseku Divača – Koper (Ur. list RS št. 43 z dne 29.4.2005), Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača – Koper (Ur. list RS št. 59 z dne 1.8.2014) in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača - Koper (Ur. list RS št. 88 z dne 20.11.2015), izdanim okoljevarstvenim soglasjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, št. 35402-2/2012-96, z dne 13.2.2014 in izdano dopolnilno odločbo k delnemu okoljevarstvenem soglasju št. 35402-2/2012-100 z dne 29.10.2014, skladno z ostalimi prodobljenimi soglasji ter skladno s pridobljenim Gradbenim dovoljenjem za izgradnjo drugega tira železniške proge

Divača – Koper na odseku med postajo Divača in območjem ENP Dekani št. 35105-118/2011/162 1093-05, z dne 31.3.2016, ter skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za preureditev križanj obstoječega VN omrežja z drugim tirom železniške proge Divača – Koper št. 35105-120/2010 PK/VML z dne 25.07.2011.

Dela pri izvedbi dostopnih cest obsegajo izvedbo servisnih dostopnih cest z vsemi pripadajočimi prepusti, premostitvenimi objekti, podpornimi in opornimi zidovi in drugimi konstrukcijami, vključno s pripadajočo odvodnjo in vodnimi ureditvami, s hortikulturnimi in drugimi ureditvami, s prometno opremo in signalizacijo, s pripadajočimi ograjami za zaščito pred hrupom, ter s pripadajočimi prestavitvami vodovodov in drugih komunalnih vodov ter naprav.

V okviru pogodbenih obveznosti za izvedbo del, ki so predmet tega javnega naročila, je izvajalec dolžan izvesti najmanj spodaj našteta dela, oziroma vsa potrebna dela za dokončanje objekta in njegovo predajo v obratovanje:

- izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo del (PZI) v BIM oklju za izvedbo viaduktov Gabrovica in Vinjan,

- tehnično pomoč v celotnem obdobju izvedbe,

- izdelava dokumentacije v zvezi z načinom in kakovostjo izvajanja del, (organizacija gradbišča in začasne dostopne ceste, tehnološki in drugi elaborati, elaborati promenih zapor, …),

- postavitev in ureditev gradbišča z vsemi potrebnimi začasnimi dostopnimi potmi (za kar mora predhodno pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja), vključno z odstranitvijo gradbišča in začasnih dostopnih poti, ter ureditev območja v prvotno stanje, po končani gradnji,

- zagotaviti notranjo kontrolo kakovosti del,

- dopolniti varnostni načrt skladno z dejansko uporabljenimi tehnologijami izvedbe del,

- izvajati okoljski monitoring v času gradnje, ki jih skladno z načrtom monitoringa mora izvajati izvajalec

- zagotoviti izdelavo in dobavo opreme, njeno dostavo na objekt in skladiščenje na terenu, ter vgradnjo,

- izvesti vsa potrebna testiranja in meritve,

- izdelavo PID v BIM okolju za viadukte ter izdelavo in predajo podatkov in dokumentacije projektantu za izdelavo projektne dokumentacije izvedenih del (PID) za predore in vsa ostala dela

- izdelavo navodila za obratovanje in vzdrževanje (NOV), dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO), geodetski načrt novo zgrajenega odseka proge (zemljišča, predori, objekti…) ter druga dokumentacija potrebna za vpis v različne druge uradne evidence, …),

- pridobiti in dostaviti dokazila o kakovosti vgrajenih materialov, opreme in naprav,

- pridobiti vsa potrebna soglasija in dovoljenja, ki jih izvajalec potrebuje za izvedbo predvidenih del in za izpolnitev pogojev za predajo objektov v uporabo (v svojem imenu ali v imenu naročnika)

- sodelovati z vsemi izvajalci storitev, ki jih angažira naročnik (zunanja kontrola kakovosti, geotehnični nadzor, priglašeni in imenovani ter ocenjevalni organ…) vključno s pravočasno izdelavo in predajo potrebne dokumentacije, ki jo izdeluje izvajalec in jo le-ti potrebujejo za izvajanje svojih storitev

- pripraviti vso potrebno dokumentacijo za izvedbo tehničnega pregleda,

- sodelovati na tehničnem pregledu, ki bo izveden po zaključku izvedbe obravnavanih del, ter sodelovati na končnem tehničnem pregledu po izvedbi vseh del na drugem tiru železniške proge Divača-Koper, pred njeno predajo v promet,

- izvesti vse ukrepe za preprečitev oziroma sanacijo poškodb sosednjih objektov in naprav nastalih zaradi izvajanja del,

- izvesti vpis izvedene komunalne infrastrukture v uradne evidenace javne komunalne infrastrukture v imenu in za ime naročnika,

- odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in pridobiti dovoljenje za uporabo v imenu in na ime naročnika,

- pripraviti pogodbe o medsebojnih razmerjih med akterji udeleženimi pri gradnji, ki jih izvajalec potrebuje za izvedbo predvidenih del in za izpolnitev pogojev za predajo objektov v uporabo (v svojem imenu ali v imenu naročnika)

- izvesti druga dela, ki so v skladu s pravili stroke in pravilnimi postopki izvajanja del in storitev nujno potrebna za izvedbo del, potrebna za pridobitev uporabnega ter obratovalnega dovoljenja in potrebna za predajo posameznih del.

1.3.2. Opis del

1.3.2.1. Viadukta

Viadukt Gabrovica, dolžine cca 452 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 16+178,850 do km 16+631,150 (km lega po PGD načrtu).

Viadukt Gabrovica prečka Osapsko dolino na višini 10 do 60 m ter med petim in šetim stebrom prečka obstoječi avtocestni viadukt Črni Kal. Obstoječi avtocetni viadukt križa pod kotom okrog 30º tako, da višinska razlika med viduktoma na mestu križanja znaša 30 m. Voziščno konstrukcijo tvori prednapeta armiranobetonska konstrukcija U prereza višine 6.5 m, ki poteka kontinuirano preko 7 razponov dolžine 52 + 5 x 64 + 52 = 424 m. Objekt je zasnovan kot ena zavorna enota, s konstrukcijskimi dilatacijami samo na krajnih opornikih, kjer so predvidene tudi tirne dilatacije.

Oblika konstrukcije omogoča uporabo izredno kvalitetne in tehnološko čiste tehnologije gradnje z narivanjem.

Prečni prerez prekladne konstrukcije v obliki črke U zagotavlja potrebno statično višino, ter obenem:

- preprečuje tudi najmanjšo možnost trka vlakovne kompozicije v stebre viadukta Črni Kal v primeru iztirjenja,

- prerečuje širjenje hrupa v okolico pri vožnji vlaka preko viadukta,

- zmanjšuje vpliv sunkov burje na vlak pri vožnji preko viadukta.

Ritem stebrov in dolžine razponov so izbrane tako, da so stebri na nivoju terena paroma horizontalno poravnani, tako da deluje viadukt uravnoteženo. S posebno pozornostjo je bil določen položaj stebrov 4 in 5, ki se nahajata v območju prehoda pod viaduktom Črni Kal in v neposredni bližini podpor obstoječega viadukta. Stebri železniškega viadukta oblikovno sledijo stebrom avtocestnega viadukta Črni Kal.

Prečni prerez stebrov je poligonalen škatlasti prerez 4.0 x 6.5 m, ki se z višino spreminja (povečuje). Na višini 12.0 m pod vrhom se steber navidezno razcepi v dva kraka širine 9.20 m in tako omogoča podpiranje voziščne konstrukcije neposredno pod stojinami. Višina stebrov je od 13.5 do 64.0 m.

Krajni opornik na divaški strani je temeljen plitvo na trdno flišna laporasto osnovo, vmesne podpore viadukta so temeljene na vodnjakih premera 10 m, medtem ko je krajni opornik na koperski strani temeljen na pilotih.

Podrobnejši podatki o objektu so razvidni tudi iz PGD projektne dokumentacije št. 3610 / V1 - št. 3/1 Načrt gradbenih konstrukcij – Viadukt Gabrovica (štev načrta projektanta viadukta Ponting d.o.o. 439 /09, junij 2010), ki je priloga tem splošnim tehničnim pogojem in ki hkrati predstavlja tudi projektno nalogo za izdelavo PZI.

Viadukt Vinjan, skupne dolžine 647 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 21+601,9 do km 22+231,9 (stacionaža med osmi krajnih opornikov po PGD)

Viadukt Vinjan premošča Vinjansko dolino na višini 66 metrov nad dnom doline. Voziščno konstrukcijo tvori prednapeta armiranobetonska konstrukcija, ki poteka kontinuirano preko 13 razponov dolžine 40 + 11 x 50 + 40 = 630 m. Objekt je zasnovan kot ena zavorna enota, s konstrukcijskimi dilatacijami samo na krajnih opornikih, kjer so predvidene tudi tirne dilatacije.

Prečni prerez prekladne konstrukcije je škatlaste oblike konstantne višine 4,0 m, s konzolami zgornje plošče dolžine 1,75 m. Na zgorjem robu sta nameščeni protihrupna ograja na eni ter protivetrna ograja na drugi strani.

Podporni stebri so škatlastega votlega prereza. Stene stebrov so nekoliko nagnjene proti vertikali, tako da se prečni prerez stebrov z višino spreminja. Na vrhu zunajnji prerez stebrov znaša 3.5 m v smeri prekladne konstrukcije in 5.5 m v prečni smeri. Stebri so na vrhu oblikovani tako, da je pod vsakim ležiščem izdelan armiranobetonski monolitni blok dimenzij 2,0/3,5 m. Višina stebrov varira od 7.5 m do 60.5 m.

Vse vmesne podpore so temeljene na masivnih globokih vodnjakih, premera od 8 do 12 metrov in globine do 27 m. Krajni opornik na divaški strani je plitvo temeljen na temeljni plošči. Krajni opornik, kjer se vse vzdolžne horiziontalne obremenitve prekladne konstrukcije prenašajo v temeljna tla, je temeljen na vodnjaku premera 12 metrov in globine 9,0 m.

Podrobnejši podatki o objektu so razvidni tudi iz PGD projektne dokumentacije št. 3610 / V2 - Viadukt Vinjan (SŽ Projektivno posjetje Ljubljana, julij 2010), ki je priloga tem splošnim tehničnim pogojem in ki hkrati predstavlja tudi projektno nalogo za izdelavo PZI.

1.3.2.2. Predori T3 do T8

V celotnem območju trase, kjer se nahajajo predori T3 do T8, tvorijo hribinsko osnovo flišne sedimentne kamnine eocenske starosti. Gre za menjavanje različno debelih plasti laporovca, skrilavega meljevca ter kremenovo apnenega drobnozrnatega peščenjaka. V območju pretežnega dela trase prevladuje laporovec, podrejeno nastopa drobnozrnati apneni peščenjak, delež skrilavega meljevca pa je izrazito podrejen. Sestava flišne hribine se tako v vertikalni in horizontalni smeri spreminja. Flišne plasti pa so pogosto nagubane. Na splošno predstavlja nepreperela flišna hribina dobro nosilno in stabilno podlago. Tektonska poškodovanost kaže v obliki mikrorazpokanosti plasti laporovca, skrilavosti tankih plasti laporovca ter meljevca in pojava posameznih tektonskih drs. Flišni laporovec ter skrilav meljevec sta zelo slabo prepustna do neprepustna za vodo. V flišnem peščenjaku pa se po razpokah lahko akumulirajo manjše količine podzemne vode.

Gradnja predorov je predvidena po konvencionalni metodi z upoštevanjem principov gradnje po metodi NATM, kjer podporje, v interakciji z zaledno hribino in prerazporeditvijo napetosti, ustvari samonosilni obok. Pri tem se kontrolirano dopušča, da se hribina deformira, dokler deformacije ne konvergirajo k pričakovani vrednosti. Gradnja predorskih cevi po tej metodi napreduje s kaloto, sledi s stopnico in po potrebi talnim obokom (v odvisnosti od geomehanskih pogojev v hribini). Izkop se vrši bodisi z razstreljevanjem bodisi z izkopom s predorskim bagrom (odvisno od vrste in trdote hribine v kateri se dela izvajajo). Tipični uporabljeni podporni elementi so brizgani cementni beton, armaturne mreže, jekleni loki in pasivna injektirana ali neinjektirana sidra.

Svetli profil glavne predorske cevi predora je načrtovan ob upoštevanju GC svetlega profila železniške proge. Prosta višina nad svetlim profilom omogoča vgradnjo vozne mreže 3 kV DC ali 25 kV AC. V predoru je predvidena izvedba tira na togi podlagi. Na obeh straneh tira v predoru je predvidena izvedba hodnika širine 0,80 m. Levo in desno ob tiru se nahajata kineti za različne instalacije v predoru (vodovod požarne vode, elektroenergetski kabli, telekomunikacijski kabli ipd.). Izkopni profil glavne (in servisne za T8) cevi predorov znaša 68,92 m2.

Predor T3 dolžine 330 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 16+758,600 do km 17+088,600 v pobočju Tinjanskeg hriba nad Osapsko dolino.

Zaradi kratke dolžine predora, ni predvidena izvedba servisne ali ubežnih cevi. Ker ni pričakovati velike količine zaledne vode, se v zaledenju predorske cevi vgradi bočne drenaže za zajem in odvod hribinske vode, ki se jo na portalih predora odvaja v okolje. V predoru je predvidena izvedba ločenega sistema za zajem in odvajanje odpadne vode. Odpadna voda se zajema z drenažno cevjo vgrajeno vzdolž predora, ter se preko sedimentacijskega bazena vkopanega na platoju pred portalom predora na koperski stani, ter preko lovilca olj, odvaja v okolje. Sedimentacijski bazen prostornine 100 m3, omogoča zadržanje onesnaženih voda v primeru nesreče v predoru. Zaradi kratke dolžine, v predoru ni predvidenega prisilnega prezračevanje. V predoru je predvidena instalacija hidrantnega omreža z vodo za gašenje požara, ki se s požarno vodo napaja iz hidrantnega omrežja predora T4. Zaradi kratke dolžine v predoru niso predvidne samostojne transformatorske postaje za napajanje naprav predora z električno energijo.

Predor T4 dolžine 1.953,6 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 17+209,700 do km 19+163,300 v pobočju Tinjanskeg hriba nad Osapsko dolino.

Zaradi dolžine in specifične konfiguracije terena je poleg glavne predorske cevi, predvidena gradnja prečnih servisnih oziroma ubežnih cevi IPC-T4A dolžine 61 m in IPC-T4B dolžine 145 m, ki bosta služili zagotavljanju varnosti, morebitni evakuaciji potnikov, dostopu reševalnih vozil in vozil za gašenje požara. Izkopni profil izstopnih cevi znaša 19,16 m2. Predor se nahaja v flišni hribini, kjer ni pričakovati velike količine zaledne vode, zato se za predorsko cev vgradijo drenaže za odvod zajete hribinske vode. Zajeta hribinska voda je čista, zato se jo na portalih predora odvaja v okolje. V predoru je predvidena izvedba ločenega sistema za odvajanje odpadne vode. Odpadna voda se odvaja v lovilec olj in sedimentacijski bazen prostornine 100 m3 pred portalom predora na nižji, koperski strani, ki omogoča zadržanje onesnaženih voda v primeru nesreče v predoru. Ob obeh portalih glavne predorske cevi in ob portalih ubežnih cevi, so predvideni objekti pogonske centrale s transformatorskimi postajemi. Za zagovotitev ustrezne požarne varnosti je predvidneno prisilno prezračevanje predora, ki je zasnovano tako, da se sveži zrak dovaja v glavno predorsko cev skozi prečni servisni oziroma ubženi cevi. Ventilatorski postaji sta nameščani v portalnih objektih ubežnih cevi IPC-T4A in IPC-T4B. V predoru je predvidena instalacija hidrantnega omreža z vodo za gašenje požara, ki se s požarno vodo napaja iz vodohrana nad predorom, prostornine 200 m3. Pogonske centrale s transformatorskimi postajami za napajanje naprav predora z električno energijo so nameščene na portalih glavne cevi in prečnih servisnih cevi predora.

Predor T5 dolžine 136 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 19+182,600 do km 19+318,600 v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino.

Za predor je značilno relativno nizko nadkritje in slabši geološko-geomehanski pogoji v hribini v kateri poteka predor. Zaradi kratke dolžine predora, ni predvidena izvedba servisne ali ubežnih cevi. Predor se nahaja v flišni hribini, kjer ni pričakovati velike količine zaledne vode, zato se za predorsko cev vgradijo drenaže za odvod zajete hribinske vode. Zajeta hribinska voda je čista, zato se jo na portalih predora odvaja v okolje. V predoru je predvidena izvedba ločenega sistema za odvajanje odpadne vode. Opadna voda se odvaja preko kanalizacije platoja med predoroma T5 in T6 v odvodni sistem predora T6. Zaradi kratke dolžine, v predoru ni predvidenega prisilnega prezračevanje. Zaradi kratke dolžine v predoru prav tako ni predvidena vgradnja hidrantnega omrežja z vodo za gašenje požarov. Zaradi kratke dolžine v predoru niso predvidne samostojne transformatorske postaje za napajanje naprav predora z elentrično energijo.

Predor T6 dolžine 358,54 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 19+344,460 do km 19+703,000 v pobočju Tinjanskeg hriba nad Osapsko dolino.

Za predor je značilno lokalno nizko nadkritje na mestu prečkanja globoke prečne grape, kjer se pred izkopom predorske cevi izvede vkop in zapolnitev s stabiliziranim materialom. Zaradi kratke dolžine predora, ni predvidena izvedba servisne ali ubežnih cevi. Predor se nahaja v flišni hribini, kjer ni pričakovati velike količine zaledne vode, zato se za predorsko cev vgradijo drenaže za odvod zajete hribinske vode. Zajeta hribinska voda je čista, zato se jo na portalih predora odvaja v okolje. V predoru je predvidena

izvedba ločenega sistema za odvajanje odpadne vode. Odpadna voda se odvaja v lovilec olj in sedimentacijski bazen prostornine 100 m3 na platoju med predoroma T6 in T7, ki omogoča zadržanje onesnaženih voda v primeru nesreče v predoru. Zaradi kratke dolžine, v predoru ni predvidenega prisilnega prezračevanje. V predoru je predvidena instalacija hidrantnega omreža z vodo za gašenje požara, ki se s požarno vodo napaja iz hidrantnega omrežja predora T7. Zaradi kratke dolžine v predoru niso predvidne samostojne transformatorske postaje za napajanje naprav predora z elentrično energijo.

Predor T7 dolžine 1.162,6 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 19+859,150 do km 21+021,750 v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino.

Zaradi dolžine in specifične konfiguracije terena je poleg glavne predorske cevi predvidena izvedba prečne servisne oziroma ubežne cevi IPC-T7, dolžine 165 m, ki bo služila zagotavljanju varnosti, morebitni evakuaciji potnikov, dostopu reševalnih vozil in vozil za gašenje požara. Izkopni profil izstopne cevi znaša 19,16 m2. Predor se nahaja v flišni hribini, kjer ni pričakovati velike količine zaledne vode, zato se za predorsko cev vgradijo drenaže za odvod zajete hribinske vode. Zajeta hribinska voda je čista, zato se jo na portalih predora odvaja v okolje. V predoru je predvidena izvedba ločenega sistema za odvajanje odpadne vode. Odpadna voda se odvaja v lovilec olj in sedimentacijski bazen 100 m3 pred portalom predora T7 na nižji, koperski strani, ki omogoča zadržanje onesnaženih voda v primeru nesreče v predoru. Ob portalu glavne predorske cevi na divaški strani in portalu ubežne cevi IPC-T7 sta predvidena objekta pogonske centrale s transformatorskima postajama. Za zagovotitev ustrezne požarne varnosti je predvidneno prisilno prezračevanje predora, ki je zasnovano tako, da se sveži zrak dovaja v glavno predorsko cev skozi prečno servisno oziroma ubženo cev. Ventilatorska postaja je nameščana v portalnem objeku ubežne cevi IPC-T7. V predoru je predvidena instalacija hidrantnega omreža z vodo za gašenje požara, ki se s požarno vodo napaja iz vodohrana nad predorom, prostornine 200 m3. Pogonske centrale s transformatorskimi postajami za napajanje naprav predora z električno energijo so nameščene na portalu glavane cevi predora na divaški strani in na portalu prečne servisne cevi predora.

Predor T8 dolžine 3.808 m, se na trasi drugega tira nahaja med km 22+257,596 do km 26+065,596 v pobočju Tinjanskega hriba nad Škofijami.

Zaradi dolžine in specifične konfiguracije terena v katerem poteka predor, je poleg glavne predorske cevi predvidena tudi izvedba servisne predorske cevi dolžine 3.818,21 m. Svetli profil servisne predorske cevi je enak svetlemu profilu glavne predorske cevi in omogoča dostop tovornih gasilnih in reševalnih vozil in obojestranskega varnostnega hodnika, ki omogočata varen prehod ljudi, vzporedno s povoznim profilom. V predoru je predvidena izvedba betonskega vozišča, ob katerem so obojestransko vgrajene kinete za različne instalacije v predoru (vodovod požarne vode, elektroenergetski kabli, telekomunikacijski kabli ipd.). Medosna razdalja med glavno in servisno cevjo predorov znaša 25 m.

Na območju nizkega nadkritja, kjer predorska cev prečka Škofijski potok, je predvidena izvedba t.i.

»koroškega pokrova«.

Predor se nahaja v flišni hribini, kjer ni pričakovati velike količine zaledne vode, zato se za predorsko cev vgradijo drenaže za odvod zajete hribinske vode. Zajeta hribinska voda je čista, zato se jo na portalih predora odvaja v okolje.

V predoru je predvidena izvedba ločenega sistema za odvajanje odpadne vode. Odpadna voda se odvaja v lovilec olj in sedimentacijski bazen 100 m3 pred portalom predora na nižji, koperski strani, ki omogoča zadržanje onesnaženih voda v primeru nesreče v predoru. Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti je predvidnena izvedba prisilnega prezračevanje predora, ki v primeru požara omogoča hitro in varno evakuacijo ljudi iz predora. Sistem prezračevanja je zasnovan tako, da se sveži zrak dovaja v glavno cev skozi prečnike med servisno cevjo in glavno cevjo. Ventilacijske postaje so vmeščene v prečnikih med servisno in glavno cevjo predora.

V predoru je predvidena instalacija hidrantnega omreža z vodo za gašenje požara, ki se s požarno vodo napaja iz vodohrana nad predorom, prostornine 200 m3.

Za prehod ljudi v primeru nesreče ali požara v predoru, sta glavna in servisna cev predora povezani

s prečniki na medsebojnih razdaljah ne več kot 500 m. Izkopni profil prečnikov znaša 58,23 m2. V predoru je tako predvideno 7 prečnikov, ki omogočajo vgradnjo transformatorskih postaj in druge opreme predorov. V vseh prečnikih so vgrajena protipožarna vrata.

1.3.2.3. Trasa in platoji med portali predorov in krajnimi oporniki viaduktov

Manjši odseki trase med portali predorov ter krajnimi oporniki viaduktov se nahajajo v vkopih ali nasipih, od katerih se mnogo od njih nahajajo v strmih grapah, v katerih v času večjih padavin nastopaji hudourniški vodotoki. V sušnem obdobju so obravnavane strme grape po večini suhe. V nasipih v takšnih grapah je predvidena izvedba armiranobetonskih prepustov škatlaste oblike. Vzdolžni prerez takšnih prepustov je praviloma zelo strm.

Obravnavani nasipi in vkopi se nahajajao v flišni hribini, kjer se menjavajo plasti laporovca, peščenjaka in meljevca, ki so pogosto nagubane in tektonsko pretrte. Na površini so flišne kamnine večinoma prekrite s preperino v debelini 0,5 do 2 m, katero sestavlja glinast grušč peščenjaka in laporovca, oziroma z deluvialno glineno meljno zemljino z gruščem fliša.

Pri izvedbi obravnavanih nasipov je pomembna izvedba kakovostnega temeljenja nasipov v zdravo in trdno flišno osnovo. Zaradi strmih in ozkih grap, ter prepustov v njih, bo vgrajevanje materialov v nasipe zelo zahtevno. Poleg tega, zaradi previdene izgradnje tira na togi podlagi na nasipih med predori, kakršno koli, tudi najmanjše, naknadno posedanje zgrajenih nasipov, ali temeljnih tal pod njimi, ni dopustno.

Za gradnjo nasipov se tako lahko upotrablja le kakovosten material apnenčastega izvora, pridobljen pri gradnji odseka drugega tira železniške proge med Divačo in Črnim Kalom. Flišni material pridobljen pri izvedbi vkopov in pri izvedbi izkopnih del pri gradnji predorov na odseku Črni Kal – Koper, ni primeren za gradnjo obravnavanih nasipov.

Platoji pred portali ubežnih cevi predorov T4 in T7

Pred portali ubežnih cevi predorov T4 in T7 je predvidena izvedba platojev velikosti, ki omogoča umik in oskrbo ljudi iz predorov, ter intervencijo gasilskih in reševalnih služb v primeru nesreče in požara v predorih. V času rednega obratovanja predorov platoji omogočajo vzdrževanje in servisiranja predorov ter naprav v njih. Na celotni površini platojev je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije. Predmet tega javnega naročila je izvedba večine del za izvedbo platojev oziroma izvedba del v obsegu, kot določen v popisih oziroma ponudbenem predračunu, vključno s potrebnim obsegom končne obdelave platojev (izvedba voziščne konstrukcije platoja).

Plato pred portalom ubežne cevi IPC-T4a predora T4 se nahaja delno v vkopu, delno pa na nižjem nasipu v obstoječi grapi. Do platoja bo izvedena dostopna cesta cesta T-4b, ki se preko dostopne ceste T-4c, navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Plato pred portalom ubežne cevi IPC-T4b predora T4 se nahaja na nasipu v obstoječi grapi, višine do ca. 13 in naklonom brežin 2:3. V dnu strme grape pod nasipom, se izvede armiranobetonski prepust škatlaste oblike, svetlega prereza 2,0 x 2,0 m in dolžine ca. 62 m. Do platoja bo izvedena dostopna cesta cesta T-4b, ki se preko dostopne ceste T-4c, navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Plato pred portalom ubežne cevi IPC-T7 predora T7 se nahaja pretežno na nasipu, višine do ca. 13 m in naklonom brežin 2:3. Do platoja bo izvedena dostopna cesta cesta T-7d, ki se navezuje na dostopno cesto T-7, katera se preko dostopnih cest T-7c, T4-T7 in T-4a, navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Plato med krajnim opornikom viadukta Gabrovica in portalom predora T3

Med krajnim opornikom viadukta Gabrovica in portalom predora T3 je predvidena izvedba nasipa, ki prehaja v plato pred portalom predora T3. Skupna dolžina nasipa ter platoja, ki se v prečnem prerezu delno nahaja v nasipu, delno pa v vkopu, znaša ca. 137 m. Širina nasipa znaša ca. 7,5 m, ki se nato razširi v plato širine do ca. 25 m. Nasip višine 3 do 10 m, z naklonom brežin 2:3 je temeljen na poševnem pobočju, s temeljno peto v dnu nasipa. Na enakem pobočju je temeljen tudi nasipni del platoja pred portalom predora T3. Brežine nasipa platoja višine 3 do 7 m se prav tako izvede v nalonu 2:3. Vkopna brežina platoja pred portalom predora T3 se izvede v naklonu 2:3, tik pred portalom predora T3 pa je brežina podprta z armiranobetonskim težnostnim zidom višine ca. 7,5 m.

Pod platojem se izvede armiranobetonski prepust škatlaste oblike, svetlega prereza 1,0 x 1,0 m in dolžine ca. 31 m.

Na desnem robu nasipa med viaduktom Gabrovica in platojem pred predorom T3, ter na desnem robu samega platoja pred predorom T3, je predvidena postavitev ograje za zaščito naselja Gabrovica pred hrupom železniškega prometa, višine do 2,5 m in skupne dolžine 140 m.

Do platoja pred portaloma predorov T3 bo izvedena dostopna cesta cesta T-3a, ki se navezuje na dotopno cesto T-3, katera se navezuje na javno regionalno cesto R3-627 Črni Kal – Osp.

Na platoju pred portalom predora T3 je predvidena postavitev bazne postaje sistema GSM-R.

Na celotni površini platoja (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira) je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije.

Xxxxx med portalpom predora T3 in portalom predora T4

Med portaloma predorov T3 in T4 je predvidena izvedba ca. 120 m dolgega in ca. 28 do 35 m širokega platoja, ki se v prečnem prerezu delno nahaja v vkopu in delno v nasipu. Vkopna brežina je v spodnjem delu v celotni dolžini podprta z armiranobetonskim težnostnim zidom višine 5,5 do 6,5

m. Vkopna brežina nad zidom je oblikovana v naklonu 2:3 in zaščitena s sidranimi armiranobetonskimi vertikalnimi slopi. Desna stran nasipa je izvedena na nizkem nasipu višine do ca. 6 m, z brežino v naklonu 2:3. Nasip je temeljen na poševnem pobočju, s temeljno peto v dnu nasipa.

Pod platojem se izvede armiranobetonski prepust škatlaste oblike, svetlega prereza 1,0 x 1,0 m in dolžine ca. 38 m.

Do platoja med portaloma predorov T3 in T4 bo izvedena dostopna cesta cesta T-3, ki se navezuje na javno regionalno cesto R3-627 Črni Kal – Osp.

Na robu platoja pred portalom predora T3, sta v nasipu platoja vgrajena lovilec olj in sedimentacijski bazen za zajem odpadnih voda predora T3. Na robu platoja ob portalu predora T4 je predvidena postavitev pogonske centrale predora T4 na divaški strani. Izvedba gradbenih in gradbeno obrtniških del za gradnjo objekta pogonske centrale je predmet tega javnega naročila, elektro in strojna oprema za potrebe obratovanja predorov pa se izvede v drugi fazi s posebnim javnim naročilom.

Na celotni površini platoja (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira) je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije. Predmet tega javnega naročila je izvedba večine del za izvedbo platojev oziroma izvedba del v obsegu, kot določen v popisih oziroma ponudbenem predračunu, vključno s potrebnim obsegom končne obdelave platojev (izvedba voziščne konstrukcije platoja).

Xxxxx med portalpom predora T4 in portalom predora T5

Med portaloma predorov T4 in T5 je predvidena izvedba ca. 25 m dolgega in ca. 33 do 40 m širokega platoja, ki se v prečnem prerezu delno nahaja na nasipu višine od ca. 4 m do ca. 16 m. Nasip platoja je temeljnen na poševnem pobočju, s temeljno peto v dnu nasipa. Pretežni del nasipne brežine je v naklonu 1:1, ki je obložena z grobim skalometom.

V strmi grapi pod platojem se izvede armiranobetonski prepust škatlaste oblike, svetlega prereza 2,0 x 2,0 m in dolžine ca. 53 m.

Skupaj s platojem med portaloma predorov T4 in T5 se izvede tudi dostopna cesta cesta T-5, ki se navezuje na plato med portaloma predorov T5 in T6. Dostopna cesta T-5, dolžine ca. 197 m in normalnega prečnega profila 7,2 m se izvede z asfaltnim voziščem. Na dostopni cesti se izvede oporni zid OZ1 iz obloge kamna v betonu ojačan z armiranobetonskim pokončnimi slopi in gredami (brana), v dolžini 74,0 m in višini do 13,5 m, ki predstavlja nadaljevanje opornega zidu za zaščito čelne brežine ob portalu predora T5 na divaški strani, ter armiranobetonski težnostni podporni zid PZ2 v dolžini 29,0 m in višini do 9,3 m in težnostni podporni zid iz kamna v betonu PZ3 v dolžini 8,0 + 5,0 m in višini do 2,3 m.

Na robu platoja pred portalom predora T4, sta v nasipu platoja vgrajena lovilec olj in sedimentacijski bazen za zajem odpadnih voda predora T4. Na robu platoja ob portalu predora T4 je predvidena postavite pogonske centrale predora T4 na koperski strani. Izvedba gradbenih in gradbeno obrtniških del za gradnjo objekta pogonske centrale je predmet tega javnega naročila, elektro in strojna oprema za potrebe obratovanja predorov pa se izvede v drugi fazi s posebnim javnim naročilom.

Na celotni površini platoja (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira) je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije. Predmet tega javnega naročila je izvedba večine del za izvedbo platojev oziroma izvedba del v obsegu, kot določen v popisih oziroma ponudbenem predračunu, vključno s potrebnim obsegom končne obdelave platojev (izvedba voziščne konstrukcije platoja).

Xxxxx med portalom predora T5 in portalom predora T6

Med portaloma predorov T5 in T6 je predvidena izvedba ca. 31 m dolgega in ca. 42 m širokega platoja, ki se delno nahaja v vkopu (pred portalom predora T5), delno pa v nasipu (pred portalom predora T6), višine do ca. 16 m. Na robu nasipa se nahaja dostopna cesta T6 na katero se na njenem začetku navezuje dostopna cesta T5. Nasip ceste je sestavni del nasipa platoja z brežinami 2:3 v zgornjem delu, v spodnjem delu pa je nasipna brežina podprta z podpornim zidom PZ1, ki je sestavni del ceste T6.

V strmi grapi pod platojem se izvede armiranobetonski prepust škatlaste oblike, svetlega prereza 2,0 x 1,0 m in dolžine ca. 56 m.

Skupaj s platojem med portaloma predorov T5 in T6 se izvede tudi dostopna cesta T-6, ki se navezuje na plato med portaloma predorov T6 in T7. Dostopna cesta T-6, dolžine 853 m in normalnega prečnega profila 7,2 m, se izvede z asfaltnim voziščem. Na dostopni cesti se izvede težnostni armiranobetonski podporni zid PZ1 v dolžini ca. 93 m in višini do 13 m, ter oporna zidova iz gabinov G2 v dolžini 18 m in višini do 2 m in G3 v dolžini 98 m in višini do 2,5 m. Brežine nasipov in vkopov ceste T-6 se izveden v stabolnem nakloni 2:3, na območju nasipnih brežin z naklonom 1:1 pa se le- te obložene z grobimi skalometom.

Na celotni površini platoja (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira) je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije. Predmet tega javnega naročila je izvedba večine del za izvedbo platojev oziroma izvedba del v obsegu, kot določen v popisih oziroma ponudbenem predračunu, vključno s potrebnim obsegom končne obdelave platojev (izvedba voziščne konstrukcije platoja).

Xxxxx med portalom predora T6 in portalom predora T7

Med portaloma predorov T6 in T7 je predvidena izvedba ca. 156 m doglega in od 13 do 37 m širokega platoja, ki se v pretežnem delu nahaja na nasipu višine do ca. 21 m. Nižje nasipne brežine so v naklonu 2:3, višje brežine nasipa pa se izvede v naklonu 1:1 in so obložene z grobimi skalometom. Del platoja med predoroma T6 in T7 se nahaja v mešanem profilu, kjer vkopne brežine v naklonu 2:3 segajo do višine 16 m. Nasip platoja se nahaja na poševnem pobočju s temeljno peto v dnu nasipa, vkopi pa se izvedejo v bolj strmem pobočju.

V strmih grapah pod platojem se izvede dva armiranobetonska prepusta škatlaste oblike, svetlega prereza 2,0 x 2,0 m in dolžin ca. 68 ter ca. 60 m.

Do platoja med portaloma predorov T6 in T7 bo izvedena dostopna cesta cesta T-7a, ki se navezuje dostopno cesto T-7, ki se preko povezovalnih dostopnih cest T-7c, T4-T7 in T-4a, navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza

prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Na robu platoja pred portalom predora T6, sta v nasipu platoja vgrajena lovilec olj in sedimentacijski bazen za zajem odpadnih voda predora T6 in T5. Na robu platoja ob portalu predora T7 je predvidena postavitev pogonske centrale predora T7 na divaški strani. Izvedba gradbenih in gradbeno obrtniških del za gradnjo objekta pogonske centrale je predmet tega javnega naročila, elektro in strojna oprema za potrebe obratovanja predorov pa se izvede v drugi fazi s posebnim javnim naročilom.

Na celotni površini platoja (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira) je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije. Predmet tega javnega naročila je izvedba večine del za izvedbo platojev oziroma izvedba del v obsegu, kot določen v popisih oziroma ponudbenem predračunu, vključno s potrebnim obsegom končne obdelave platojev (izvedba voziščne konstrukcije platoja).

Xxxxx pred predorom T7 in trasa železniške proge med predorom T7 in viaduktom Vinjan

Pred portalom predora T7 na koperski strani je predvidena izvedba ca. 70 m dolgega in do 41 m širokega platoja, ki se v pretežnem delu nahaja na nasipu višine do ca. 6 m. V nadaljevanju trasa železniške proge poteka v vkopu ali v mešanem profilu do viadukta Vinjan. Nasipi na omenjenem območju dosegajo višino ca. 7 m, medtem ko vkopne brežine segajo vse do višine ca. 18 m. Nasipi so temeljeni na poševnem pobočju, s temeljno peto v dnu nasipa. Brežine nasipov in vkopov se izvede v naklonu 2:3.

Nasipi in vkopi platoja trase se nahajajo v flišni hribini, kjer se menjavajo plasti laporovca, peščenjaka in meljevca, ki so pogosto nagubane in tektonsko pretrte. Na površini so flišne kamnine večinoma prekrite s preperino v debelini 0,5 do 2 m, katero sestavlja glinast grušč peščenjaka in laporovca, oziroma z deluvialno glineno meljno zemljino z gruščem fliša.

V strmejših grapah pod nasipi trase železniške proge se izvede dva armiranobetonska prepusta škatlaste oblike, svetlega prereza 1,0 x 1,0 m in dolžin ca. 25 ter ca. 25,5 m.

Na desnem robu trase železniške proge v vkopu pred viaduktom Vinjan, je predvidena postavitev ograje za zaščito naselja Vinjan pred hrupom železniškega prometa, višine do 2,5 m in dolžine 64 m.

Do platoja med portaloma predorov T6 in T7 bo izvedena dostopna cesta cesta T-7a, ki se preko dostopnih cest T7, T-7c, T4-T7 in T-4a, navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Na robu platoja pred portalom predora T7, sta v nasipu platoja vgrajena lovilec olj in sedimentacijski bazen za zajem odpadnih voda predora T7. Na koncu platoja pa je predvidena postavitev bazne postaje sistema GSM-R.

Na celotni površini platoja pred portalom predora T7 na koperski strani (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira), je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije.

Xxxxx med viaduktom Vinjan in portalom predora T8

Med krajnim opornikom viadukta Vinjan in portalom predora T8 je predvidena izvedba ca. 25 m doglega in ca. 52 m širokega platoja, ki se delno nahaja v vkopu globine do 14 m in delno na nasipu višine do ca. 7 m. Nasipi so temeljneni na poševnem pobočju, s temeljno peto v dnu nasipa. Brežine nasipov in vkopov se izvede v naklonu 2:3, razen brežina nasipa ob krajnem oporniku viadukta Vinjan, ki se izvede v naklonu 1:1 in obloži z grobimi skalometom.

Na desnem robu platoja med viaduktom Vinjan in predorom T8, je predvidena postavitev ograje za zaščito naselja Vinjan pred hrupom železniškega prometa, višine do 2,5 m in dolžine 39 m.

Do platoja med krajnim opornikom viadukta Vinjan in portalom predora T8 bo izvedena dostopna cesta cesta T-8a, ki se preko dostopnih cest T-7b, T-7c, T4-T7 in T-4a, navezuje na obstoječo deviacijo ceste zgrajene v okviru izgradnje AC odseka Klanec – Sermin, ki preko nadvoza prečka avtocesto in se navezuje na AC priključek Črni Kal.

Na robu platoja ob portalu servisne cevi predora T8 je predvidena postavite pogonske centrale predora T8 na divaški strani.

Na celotni površini platoja med viaduktom Vinjan in predorom T8 (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira), je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije.

Xxxxx v vkopu pred portalom predora T8 na koperski strani

Pred portalom predora T8 na koperski strani je predvidena izvedba ca. 30 m širokega in ca. 175 m dolgega servisnega platoja, ki se nahaja v dnu vkopa. Brežine vkopa višine do 13 m, so oblikovane v naklonu 2:3, ki je na zgornjem delu ublažen na naklon 1:2. Širina dna izkopa omogoča vstop v glavno in servisno cev predora T8. Voda iz brežin vkopov se v dnu zajame z vzdolžnimi zemeljskimi odvodnimi jarki. Na mestu dostopa do platoja ob pogonski centrali predora T8 na koperski strani na koncu platoja na levi strani, se na odvodnem jarku izvede prepust dimenzije 1,0 x 1,0 m in dolžine ca. 15 m.

Vkop se nahaja v flišni hribini, kjer se menjavajo plasti laporovca, peščenjaka in meljevca, ki so pogosto nagubane in tektonsko pretrte. Na površini so flišne kamnine večinoma prekrite s preperino v debelini 0,5 do 2 m, katero sestavlja glinast grušč peščenjaka in laporovca, oziroma z deluvialno glineno meljno zemljino z gruščem fliša.

Do širokega vkopa pred portalom predora T8 bo izvedena dostopna cesta cesta T-8b, ki se navezuje na javno regionalno cesto R2-409/313 Rižana – Dekani.

Servisni plato v dnu vkopa pred portalom T8 na koperski strani bo v časi gradnje služil postavitvi gradbišča za gradnjo predora T8, v času obratovanja drugega tira pa bo služil servisiranju predora in morebitnim intervencijam v njem.

Na robu platoja pred portalom predora T8, sta v nasipu platoja vgrajena lovilec olj in sedimentacijski bazen za zajem odpadnih voda predora T8. Na koncu platoja pa je predvidena postavitev bazne postaje sitema GSM-R. Ob dostopu na servisni xxxxx je predvidena postavitev pogonske centrale predora T8 na koperski strani.

Na celotni površini platoja pred portalom predora T8 na koperski strani (izven območja zgornjega ustroja železniškega tira), je predvidena izvedba asfaltne voziščne konstrukcije.

Nasip trase železniške proga od platoja pred portalom predora T8 do navezave na že zgrajeni del drugega tira ob ENP Dekani

V nadaljevanju se trasa drugege tira v nasipu približa obstoječemu tiru železniške proge Divača- Koper in se na območju ENP Dekani naveže na že zgrajeni del drugega tira, ki je trenutno v funkciji izvlečnega tira postaje Koper tovorna in z začasno kretniško zvezo 1-2 povezan z obstoječim tirom. Nasip železniške proge se naveže na nasip obstoječega ščitnega tira, zgrajenega ob ENP Dekani. Nasipi na omenjenem območju dosegajo višino do 2 m, ob nasipu pa se izvedejo obojestranski zemeljski odvodni jarki. Brežine nasipov se izvede v naklonu 2:3.

Pod nasipom trase železniške proge se izvede armiranobetonski prepust škatlaste oblike, svetlega prereza 1,0 x 1,0 m in dolžine ca. 15 m.

1.3.2.4. Napajalni 20 kV kabel vzdolž celega odseka drugega tira

Za zagotovitev ustrezne zanesljivosti napajanja varnostnih sistemov predorov, je predvidena izvedba dvostranskega napajanja na nivoju 20 kV, iz distribucijskega omrežja Elektra Primorska. Dvostransko napajenje je doseženo s polaganjem 20 kV kabla na celotni trasi drugega tira, ki ima tri napajalne točke in sicer: distribucijska RTP Divača 110/20 kV na zgornji strani, odcep iz dvosistemskega DV 20 kV Divača–Dekani v točki ENP Črni Kal v sredini in distribucijska RTP Dekani 110/20 kV na spodnjem koncu. Predvideno je polaganje 20 kV kabla na obeh straneh tira (osnovni in redundatni kabel).

Oba napajalna kablovoda se položi od priključka v ENP Črni Kal do priključka v RTP Dekani. Dela obsegajo tudi ustrezne preureditev v RTP Dekani za izvedbo priključitve. Za potrebe polaganja kabla se izdela kabelska kanalizacija od RTP Dekani do predora T8, kabelska kanalizacija na platojih med

portali posameznih predorov oziroma na platojih med predori in viaduktoma. V predorih T3 do T8 ter na viaduktih Gabrovica in Vinjan se kabla polaga v kinete oz. kabelsko kanalizacijo izvedeno v okviru izdelave teh objektov. Ustrezna kabla (osnovni in redundančni) se bo položil od priključitve v ENP Črni Kal do priključitve v RTP Dekani.

Predmet tega javnega naročila je izvedba ustreznih kabelskih kanalizacij v obsegu, kot to smiselno za fazo gradbenih del in kot to opredeljeno v popisih, medtem ko je polaganje ustreznih kablov (osnovni in redundančni) predmet ločenega javnega naročila za izvedbo elektro in strojne opreme ter napajanja predorov z električno energijo, ter izvedbo zgornjega ustroja železniške proge, skupaj z vsemi pripadajočimi sistemi in napravami (električna vozna mreža skupaj z ENP Črni Kal, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, GSM-R, varovanje in video nadzor, ….).

1.3.2.5. Kabelska kanalizacija ter kabelska korita za vgradnjo signalno varnostnih in telekomunikacijskih vodov in naprav

Za zagotovitev prostora za vgradnjo vodov signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav, je predvidena izgradnja kabelske kanalizacije ter položitev kabelskih korit na obeh straneh predvidenega tira.

Predvidena je izgradnja kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 125 mm, položitev betonskih kabelskih korit tip 4, ter položitev PEHD cevi 2x ф 50 mm pod korita .

Na celotnem obravnavanem odseku železniške proge se na vsaki strani proge položi dve PEHD cevi 2x ф 50 mm pod betonska korita oziroma v cevi nove kabelske kanalizacije, ki bosta omogočili kasnejše vpihovanje optičnih in ostalih tanjših SVTK kablov.

Stojišča oziroma lokacije telekomunikacijskih mest (TM) predvidena pri APB mestih oziroma signalih ter drugih pomembnih mestih (bazne GSM-R postaje, reševalni plato ipd…). Podrobnejša rešitev bo razvidna iz načrtov in elaboratov dokumentacije PZI.

V predorih T3 do T8 ter na viaduktih Gabrovica in Vinjan, so predvidene posebne kabelske kinete oziroma kabelska korita ter PEHD cevi. V predorih T4 in T7 so predvidne prečne ubežne cevi, v predoru T8 pa več prečnikov v katerih so predvideni ločeni ali skupni prostori za vgradnjo TK naprav. Prostori za vgradnjo TK naprav so predvideni tudi v objektih na platojih predorov.

Predmet tega javnega naročila je izvedba ustreznih kabelskih kanalizacij in kabelskih korit v obsegu, kot to smiselno za fazo gradbenih del in kot to opredeljeno v popisih, medtem ko je polaganje ustreznih kablov, predmet ločenega javnega naročila za izvedbo elektro in strojne opreme ter napajanja predorov z električno energijo, ter izvedbo zgornjega ustroja železniške proge, skupaj z vsemi pripadajočimi sistemi in napravami (električna vozna mreža skupaj z ENP Črni Kal, signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, GSM-R, varovanje in video nadzor, ….).

1.3.2.6. Prestavitev obstoječih daljnovodov in vodovoda

Zaradi gradnje drugega tira žeklezniške proge Divača-Koper je na območju med portalom predora T8 na koperski strani in obstoječo ENP Dekani, potebno prestaviti naslednje daljnovode:

o daljnovod DV 2x20 kV Dekani –Divača/ENP Rižana (km 26 +436 po PGD), kjer je predvidena postavitev novega napenjalnega dvosistemskega stebra ca. 10 m od obstoječega. Novi steber je izveden v obliki jeklene predalčne konstrukcije. Obstoječi steber se demontira in dostavi na deponijo, ki jo določi Naročnik. Montirajo se obstoječi vodniki na napenjalnem novem in obstoječa zaščitna vrv.

o daljnovod DV 20 kV Dekani – Vanganel (km 26+473 po PGD), kjer je predvidena postavitev novega napenjalnega enosistemskega stebra ca. 30 m od obstoječega. Novi steber je izveden v obliki jeklene predalčne konstrukcije. Obstoječi steber se demontira in dostavi na deponijo, ki jo določi Naročnik. Montirajo se obstoječi vodniki na napenjalnem novem polju in obstoječa zaščitna vrv.

Prestavitev daljnovoda DV 20 kV Dekani – Vanganel, je potrebno izvesti pred izvedbo nasipa na trasi drugega tira med platojem pred portalom predora T8 na koprski strani in območjem obstoječe ENP Dekani.

o prestavitev obstoječega vodovoda ob cesti Škofije – Tinjan, na območju ureditve vodohrana V8, v dolžini ca. 130 m iz duktilnih cevi DN 100 in DN 150;

1.3.3. Geološko-geotehniški pogoji na območju izvajanja del

Odsek drugega tira železniške proge Črni Kal – Koper med Črnim Kalom in območljem ENP Dekani je postavljen v prostor, ki ga pretežno gradijo eocenske flišne kamnine z relativno tankim slojem površinske preperine, le kratki odseki pa so trasirani preko kvartarnih pobočnih in potočno hudourniških nanosov. Flišne plasti so nagubane v različno širokih conah v bližini prelomov, narivov in lusk. Zaradi manjše mehanske odpornosti so na mestih sistemov gub in splošno v flišu nastale številne globoke erozijske grape. Na splošno kompakten fliš predstavlja stabilno in dobro nosilno geološko osnovo. Pri odpiranju brežin v flišu je potrebno upoštevati, da je hribina slabo odporna na pojave atmosferilij, stabilnost vkopov pa je odvisna od globine vkopa, smeri vpada plasti in glavnih razpok, nagubanosti, tektonske poškodovanosti in od razmerja med laporovci ter peščenjaki. Flišna osnova je navadno globoko preperela, na površini pa popolnoma razpadla. Povprečno se v gričevju računa s prisotnostjo 2 m debele preperine na mestu, v kateri je flišna osnova razpadla v glinast melj z gruščem in čiste do različno glinaste ostrorobe grušče. Natančna debelina preperinskega pokrova je odvisna od kamninske zgradbe podlage in je nad peščenjaki absolutno tanjša, nad tanko slojevitimi meljevci in laporovci pa debelejša.

Manjša melišča in daljše jezike gruščev ob vznožju Kraškega roba uvrščamo v pobočne grušče. Grušči izvirajo iz faze narivanja alveolinsko numulitnih apnencev na flišno osnovo in jih večinoma gradijo odlomki karbonatne kamnine, prisotni pa so tudi kosi flišnih kamnin. Sediment je večinoma rahel in sipek, mestoma pa je različno zlepljen. Na območje doline reke Rižane, kjer površinsko nastopajo aluvialni nanosi je teren praktično raven, oziroma ima zelo majhen padec v smeri zahoda proti morju. Na splošno gradijo aluvialen pokrov nad flišno podlago glineno – meljne zemljine, s pogostimi organskimi ostanki, ki se nadaljujejo v globlje ležeče plast meljaste in peščeno – prodnate zemljine.

Prepustnost flišnih plasti je slaba do zelo slaba in je vezana na posamezne lezike in razpoke, ki se pojavljajo v plasteh peščenjaka ali kalkarenita. V flišnih kamninah, predvsem tam, kjer se pojavljajo kalkareniti in peščenjaki nastopajo omejeni in lokalni vodonosniki razpoklinskega značaja. Tako v predorih T3, T4, T5, T6, T7 in T8, ki potekajo skozi flišne plasti, ni pričakovati večjih dotokov hribinske vode.

Na območju reke Rižane je nivo podzemne vode na globini 1 do 3 m pod koto površja, zato so krovninski glineni sloji pogosto razmočeni.

1.3.4. Dostopi in transpotne poti

Za potrebe izvedbe navedenih del, bodo izvedene dostopne ceste do platojev pred portali predorov T3 do T8 sicer:

- cesta T-3, za dostop do platoja med predorama T3 in T4, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- cesta T-3a, za dostop do platoja pred predorom T3 na divaški strani, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- cesti T-4c in T-4b za dostop do platojev pred ubežnimi cevmi IPC-T4a in IPC-T4b predora T4, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- ceste T-4a, T4-T7 in T-7c, na katere se navezujejo ceste za dostop do platojev med predori T4 in T5, T5 in T6, T6 in T7, platoja pred predorom T7 na koperski strani ter platoja predora T8 na divaški strani, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- cesta T-7, na katero se navezujeta cesti za dostop do platoja pred portalom predora T7 na divaški strani in platoja pred portalom ubežne cevi IPC-T7 predora T7, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- cesta T-7a, za dostop do platoja pred portalom predora T7 na divaški strani, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- cesta T-7d, za dostop do platoja pred portalom ubežne cevi IPC-T7 predora T7, v pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino,

- cesta T-8a, za dostop do platoja pred portalom predora T8 na divaški strani, v Vinjaski dolini,

- cesta T-8b, za dostop do platoja pred portalom predora T8 na koperski strani, pod naseljem Dekani,

- cesta ob Škofijskem potoku za dostop do območja izvedbe koroškega pokrova nad predorom T8 v pobočju nad Škofijami.

(Opomba – načrtovani cesti T-5 in T-6 s pripadajočimi podpornimi objekti za dostope do portalov predorov T5 in T6 se izvedeta v okviru tega javnega naročiila)

Vse zgoraj navedene dostopne ceste se navezujejo na javno cestno omrežje in bodo izvedene z asfalnim voziščem.

Za dostop do kmetijskih zemljišč, ki jim bodo z gradnjo drugega tira obstoječi dostopi prekinjeni, bosta na območju pod naseljem Dekani, zgrajeni cesti DP1 in DP2 z makadamskim voziščem.

Pregledna shema dostopnih cest je podana kot priloga tem splošnim tehničnim pogojem.

Za transporte pri gradnji ni dopustno uporabljati navedenih in drugih cest v makadamski izvedbi, ki služijo samo dostopu do kmetijskih in gozdnih zemljišč. V primeru potrebe po uporabi takšnih cest za transport materiala, opreme in naprav za potrebe gradnje, je Izvajalec na svoje stroške dolžan takšne ceste preplastiti z ustreznim asfaltnim slojem.

Po končani gradnji je potrebno vse ceste, po katerih se bodo vršili transporti za potrebe gradnje, povrniti v prvotno stanje. Enako velja za objekte na teh cestah ter v teh cestah vgrajeno komunalno infrastrukturo.

V ta namen, je izvajelc pred pričetkom gradnje dolžan posneti in evidentirati stanje vseh cest, po katerih se bodo vršili transporti za potrebe gradnje.

Stroški povrnitve cestne in komunalne infrastrukture v prvotno stanje (vključno z v ta namen zgrajenimi dostopnimi cesteami), bremenijo izvajalca.

1.3.5. Odlaganje viškov in nevgradljivih materialov

Pri gradnji drugega tira železniške proge bo pri izvedbi zemeljskih in drugih gradbenih del vključno z izvedbo tunelov nastala velika količina izkopanega materiala - apnenec in flišnati material. Skladno z Uredbo o državnem lokacijskim načrtom in dopolnitvami, z izdelano presojo vplivov na okolje ter z okoljevarstvenim dovoljenjem ter gradbenim dovoljenjem je predvideno, da se flišni material, ki ni primeren za ponovno vgradnjo trajno odloži na deponiji Bekovec, preostali flišni material ter apnenčast material, ki presega količino, ki se jo bo lahko ponovno uporabilo, pa v enega od bližnjih kamnolomov.

Pri odrivu humusa na zemljiščih, kjer je predvidena izvedba del, ki so predmet tega javenega naročila, je Izvajalec dolžan ravnati kot dober gospodar. Odstraniti je dolžan celotno obstoječo humusno plast, na način, da se pridobljeni humus ne pomeša z drugimi materiali. Vsa količina humusa, pridobljena v okviru gradnje se deponira v začasnih deponijah ob robu gradbišča, po predhodnem dogovoru z Naročnikom oziroma Inženirjem. Po izvedbi zemeljskih del se celotna količina pridobljenega humusa uporabi za humiziranje novo nastalih brežin vkopov in nasipov ter drugih zelenih površin. Začasne

deponije humusa je Izvajalec dolžan izvesti in vzdrževati tako, da se ohrani njegove biotske, kemične in mehanske lastnosti.

1.3.5.1. Deponija s kakovostnim materialom apnenčastega izvora iz sosednjega odseka, za izvedbo del

Za potrebe izdelave nasipov, priprave betonov pri gradnji predorov, ter za potrebe izvedbe drugih del na odseku Črni Kal - Koper, je predvidena obvezna uporaba kvalitetenega materiala apnenčastega izvora, ki bo pridobljen pri gradnji sosednjega odseka Divača – Črni Kal. Izvedba del pri gradnji sosednjega odseka Divača – Črni Kal bo oddana z ločenim javnim naročilom. Izvajalec teh del bo pri gradnji pridobljene viške kakovostnega materiala apnenčastega materiala, dolžan odložiti v začasni vmesni deponiji, ki jo bo določil Xxxxxxxx (predvidoma v kamnolom Črnotiče).

Na začasni vmesni deponiji bo izvajalcu v času gradnje kumulativno na voljo vsaj 400.000 m3 kakovostnega apnenčastega materiala (v nasutem stanju).

Nakladanje, transport, predelava (drobljenje, sejanje ipd.) materiala apnenčastega izvora, odloženega na obravnavani začasni vmesni deponiji, ter nadaljnja uporaba za vgradnjo v nasipe in za izdelavo betonov je naloga Izvajalca del, ki so predmet tega javnega naročila.

1.3.6. Varovanje okolja v času gradnje

Predori T3 do T8 ter krajši odseki trase drugega tira med njimi se nahajajo na pobočju Tinjanskega hriba nad Osapsko dolino. Osapsko dolino v njenenem začetnem delu prečka tudi viadukt Gabrovica, medtem ko viadukt Vinjan prečka Vinjasko dolino. Tako pobočje Tinjanskega hriba kot območje Vinjanske doline predstavlja okoljsko dobro ohranjeno območje, visoke naravne vrednote. Kakovostne površinske vode Osapske reke ter Vinjanskeg potoka se iztekajo v sosednjo Italijo.

Pri izvedbi obravnavnih objektov je zato Izvajalec dolžan uporabiti takšno tehnologijo gradnje in takšno organizacijo ter ureditev gradbišča, ki preprečuje kakršne koli posege v Osapski dolini. Pri tem je Izvajalec dolžan predvideti in izvajati vse potrebe ukrepe, da se v vseh fazah gradnje prepreči kakršno koli izlitje in posledično onesnaženje Osapske reke in Vinjanskega potoka ter njunih pritokov. Prav tako je Izvajalec dolžan dela organizirati in izvajati tako, da se v vseh fazah gradnje prepreči kaljenje Osapske reke in Vinjanskega potoka ter njunih pritokov.

V primeru onesnaženja in kaljenja Osapske reke in Vinjanskega potoka ter njunih pritokov, je izvajalec dolžan dela, ki povzročajo nastalo škodo takoj ustaviti, nastalo škodo pa takoj v celoti sanirati. Šele po odpravi nastale škode, Izvajalec lahko nadaljuje z deli na način, da pri izvajanju del škoda več ne nastaja. Vse stroške, ki so nastali zaradi povzročitve škode v okolju zaradi nepazljivega izvajanja del, ter stroške odprave poškodb oz. sanacije tako nastalega stanja v okolju, nosi Izvajalec. Prav tako je Izvajalec odgovoren za zamude nastale zaradi ustavitve del in sanacijo škode nastale v okolju.

1.3.6.1. Okoljski monitoring

Skladno s Celostnim načrtom monitoring, je v času izvajanja del, ki so predmet tega javnega naročila, Izvajalec dolžan zagotoviti izvajanje stalnega okoljskega monitoringa za spremljanje vpliva gradnje na okolje v naslednjih segmentih:

– zrak,

– hrup,

– površinske in podzemne vode,

– tla in odpadki,

– vibracije,

– svetlobno onesnaževanje.

Izvajalec je dolžan izdelati program monitoringa glede na organizacijo gradbišča in dinamiko gradnje, ter ga uskladiti z Naročnikom oziroma njegovim Inženirjem.

Izvajalec je pri gradnji dolžan sodelovati z izvajalci arheolokega nadzora, izvajalci naravovarstvenega nadzora, izvajalci geološko-palentološkega nadzora, izvajalci krasoslovnega nadzora, izvajalci monitoringa rastlinstva, živali, habitatnih tipov in biodiverzite, ki jih angažira naročnik.

Pri izvajanju monitoringa je Izvajalec je dolžan upoštevati:

– Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Ur. list RS, št. 43/05, 48/11, 59/14 in 88/15),

– pogoje iz izdanega okoljevarstvenega soglasja (št. 35402-2/2012-9 z dne 13.02.2014 in dopolnilne odločbe 35402-2/2012-100 z dne 29.10.2014),

– Celostni načrt okoljskega monitoringa v času gradnje za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper (Aquarius d.o.o., Ljubljana, december 2014),

– Elaborat za izvajanje ukrepov za preprečevanje onesnaževanja območja Glinščice (Aquarius d.o.o., Ljubljana, april 2014),

1.3.6.2. Geotehniško opazovanje izvedenih del

Naročnik bo z ločenim javnim naročilom oddal dela pri izvajanju geotehniškega opazovanja in spremljanja gradnje predorov, ter gradnje zahtevnejših vkopov in nasipov. Izbrani izvajalec teh storitev bo dolžan zagotoviti vgradnjo ustrezne opreme (geodetske merske točke, posedalne plošče, merska sidra, ipd.), zagotoviti ustrezne redne meritve (geodetske in druge meritve) ter zagotoviti sodelovanje ustreznih strokovnjakov (geolog, geotehnik, hidrogeolog, geodet ipd.) pri izvajanju del in spremljanju obnašanja izvedenih del.

V okviru tega javnega naročila izbrani izvajalec je dolžan zagotavljati ustrezno pomoč pri vgrajevanju merilne opreme in izvajanju meritev v okviru izvajanja geotehniškega opazovanja in spremljanja gradnje predorov in zahtevnejših vkopov in nasipov.

1.3.7. Sodelovanje z drugimi izvajalci

Od Izvajalca se zahteva, da izvajanje svojih del usklajuje z drugimi izvajalci, ki istočasno izvajajo dela na trasi drugega tira. Vsi stroški povezani s koordinacijo in sodelovanjem z drugimi izvajalci morajo biti zajeti v cenah posameznih postavk.

Pri izvajanju del na viaduktu Gabrovica na območju krajnega opornika na divaški (severni) strani , se bo moral Izvajalec uskladiti z izvajalcem del pri gradnji vkopa pred portalom predora T2 na koprski (južni) strani.

Glede dobave kvalitetnega apnenčastega materiala za izvedbo del, ki so predmet tega javnega naročila, se bo moral Izvajalec usklajevati z izvajalcem del, ki bo omenjeni pridobival na sosednjem odseku Divača - Črni Kal .

V času zaključevanja del, ki so predmet tega javnega naročila, se bo moral Izvajalec usklajevati z izvajalcem, ki bo izvajal vgradnjo elektro in strojne opreme ter zgornji ustroj železniške proge, vozno mrežo ter signalnovarnostne, telekomunikacijske in druge naprave železniške proge.

Ves čas gradnje se bo Izvajalec dolžan usklajeviti z izvajalci arheoloških, okoljskih in drugih monitoringov, ter izvajanje del prilagajti pogojem in zahtevam izvajalcev teh monitoringov.

Za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper bo Naročnik izvedel ločeno javno naročilo za izvajanje storitev Inženirja pri gradnji skladno z določili Gradbenega zakona (Ur. list RS, št. 61/17, 72/17) in določili FIDIC Splošnih in posebnih pogojev pogodbe, javno naročilo za izvajanje zunanje kontrole kakovosti in javno naročilo za izvajane geološko-geotehniškega spremljanja in svetovanja

pri gradnji. Izvajalec del, ki so predmet tega javnega naročila, bo dolžan sodelovati z navedenimi izvajalci, ter pri delu upoštevati njihove zahteve in navodila.

Poleg zgoraj navedenega, je pri izvajanju del, Izvajalec dolžan sodelovati in se usklajevati tudi z drugimi Izvajalci del ali storitev, ki jih angažira Naročnik.

1.3.8. Trenutne in načrtovane aktivnosti za izvedbo celotnega projekta

V teku je izdelava PZI projektne dokumentacije za izvedbo drugega tira železniške proge Divača- Koper. Projekti bodo izdelani do «Datuma začetka« po pogodbi za izvedbo del po tem javnem naročilu. Izdelani bodo vsi načrti za predvidene posege, razen za železniške premostitvene objekte (objekti Glinščica, oba viadukta), za katere bo moral PZI izdelati izbrani ponudnik tistega javnega naročila, ki bo vsebovalo gradnjo objekta.

V teku je izdelava vseh cest do platojev pred pred portali predorov, razen cest T-5 in T -6 , ki jih je potrebno zgraditi v okviru razpisanih gradbenih del po tem javnem naročilu. Dostopne ceste bodo izvedene do pričetka del oziroma izdaje obvestila izvajalcu o »Datumu začetka«.

Predhodno ali hkrati s tem javnim naročilom bo Xxxxxxxx izvedel javno naročilo za oddajo del pri izvedbi odseka Divača - Črni Kal. Dela pri izvedbi tega odseka se bodo izvajala sočasno z deli, ki so predmet tega javnega naročila.

Pred dokončanjem del, ki so predmet tega javnega naročila, bo Naročnik izvedel javno naročilo za oddajo del za izvedbo deviacije obstoječega tira pri Divači, izvedbo elektro in strojne opreme ter napajanja predorov z električno energijo, dela pri izvedbi zgornjega ustroja železniške proge, voznega omrežja in ENP Črni Kal, dela pri izvedbi signalnovarnostnih, telekomunijkacijskih in drugih naprav na celotnem odsleku železniške proge med Divačo in območjem ENP v Dekanih. Pričetek teh del je predviden najkasneje takoj po dokončanju in prevzemu vseh del ali dela del, ki so predmet tega javnega naročila.

1.3.9. Projektna dokumentacija PGD, PZI in PID

PZI za drugi tir železniške proge Divača – Koper na odseku med Črnim Kalom in Koprom se projektira skladno PGD projektom trase drugega tira na odseku med Črnim Kalom in Koprom, št. proj. 3610/T in 3610/P (z izjemo servisne cevi T8 in dela opreme), ki ga je v juliju 2010 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane.

PZI Predor T8 se projektira skladno z izdelanim PGD projektom predorov na odseku Črni Kal – Koper (sprememba zaradi povečanja prereza servisnih cevi predorov na velikost glavnih cevi), št. proj. 3675-3610-P, ki ga je v aprilu 2018 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane. Na območju nizkega nadkritja, kjer predorska cev prečka Škofijski potok, se PZI projektira tudi skaldno z načrtom PGD za izvedbo t.i. »koroškega pokrova«.

PZI za Viadukt V1 - Gabrovica mora izdelati izbrani izvajalec po tem naročilu skladno z izdelanim PGD projektom viadukta V1 na odseku med Črnim Kalom in Koprom, št. proj. 3610/V1, ki ga je v juniju 2010 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane (oziroma Ponting d.o.o).

PZI za Viadukt V2 mora izdelati izbrani izvajalec del skladno z izdelanim PGD projektom viadukta V2 na odseku med Črnim Kalom in Koprom, št. proj. 3610/V2, ki ga je v juliju 2010 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane.

Za izvedbo cest so bile podrobnejše rešitve in zahteve že izdelane v okviru dokumentacije PZI dostopnih cest in deviacij obstoječih cest za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper, št. 1430, ki jo je v juniju 2017 izdelal Lineal d.o.o. iz Maribora, katerega sestavni del so tudi načrti

št. 3-16 za dostopno cesto T5 in pripadajoče oporne in podporne zidove (3-16-1 do 3-16-4) ter načrti št. 3-17 za dostopno cesto T6 in pripadajoče oporne in podporne zidove (3-17-1 do 3-17-4), št. 2- 01 Načrt krajinske arhitekture ter št. 9-01 Varnostni načrt. Navedeni načrti so podani v prilogi teh splošnih tehničnih specifikacij.

Prestavitve obstoječih daljnovodov na območju med predorom T8 in obstoječo ENP Dekani se projektira skladno s PGD preureditev križanj obstoječega VN omrežja z novo progo na odseku Črni Kal - Koper, št. proj. D503-D927/003-2, ki ga je v decembru 2009 izdelal IBE d.d. iz Ljubljane.

Zgoraj navedena PGD projektna dokumentacija (in načrti projektne dokumentacija PZI za dostopne ceste) je priloga teh splošnih tehničnih pogojev in je ponudnikom na voljo že v prvi fazi tega javnega naročila (kot priloga ali dosegljiva na spletni strani naročnika), z namenom, da se ponudniki lahko tudi podrobneje seznanijo s predvideno vsebino in obsegom del, ki ga bodo morali ponuditi v drugi fazi javnega naročila.

Na podlagi PGD projektne dokumentacije bo izdelana PZI projektna dokumentacija (razen za viadukta V1 in V2), ki bo izbranemu najugodnejšemu ponudniku pred datumom začetka izvajanja del predana za izvedbo del, ki so predmet tega javnega naročila. PZI projektna dokumentacija za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper, bo izdelana v BIM okolju, tako da bo izbranemu ponudniku na voljo poleg standardnih oblik PZI dokumentacije (papirne verzije, elektronske verzije v pdf., doc., xls., dwg… in drugo) na voljo tudi 3D, 4D in 5D BIM modeli v odprtokodnem formatu IFC (2x3) ter projektantski BIM izvedbeni načrt (BEP - izdelan v fazi projektiranja).

Skladno z izdelano PZI projektno dokumentacijo, bo izdelan tudi podroben popis del (razen viaduktov V1 in V2), ki bo ponudnikom, katerim bo priznana sposobnost za izvedbo del, posredovan za pripravo ponude v drugi fazi izvedbe tega javnega naročila.

PZI projektna dokumentacija bo izdelana skladno s PGD projektno dokumentacijo, na katero so bila pridobljena gradbena dovoljenja (gradbeno dovoljenje za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper na odseku med Divačo in območjem ENP Dekani, št. 35105-118/2011/162 1093-05 z dne 31.03.2016 in gradbeno dovoljenja za ureditev križanj telekomunikacijskih vodov in preureditev križanj obstoječega daljnovodnega omrežja z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, št. 35105-120/2010 PK/VML z dne 25.7.2011).

Pri izdelavi PZI projektne dokumentacije bodo upoštevane naslednje spremembe:

- karakteristilni prečni prerez predorov bo v temenu znižan za ca. 47 cm;

- za zavarovanje voženj vlakov se izvede sistem ERTMS/ETCS nivoja 1, zato bo potrebna izvedba dodatnih niš v predorih

- v predoru T8 se transformatorje za napajanje naprav predora namesti v vse prečnike med glavno in servisno cevjo predora. Prečni prerez prečnikov se zato spremeni in je pri vseh enak. Nazivno moč transformatorjev vgrajenih v prečnike se temu ustrezno prilagodi (zmanjša na 100 kVA);

(Opomba: Ker je projektiranje PZI še v teku, so možne tudi še druge spremembe, ki bodo upoštevane v izdelani PZI in popisih oziroma ponudbenem predračunu, ki bodo sestavni del razpisne dokumentacije druge faze javnega naročila).

Izvajalec bo dela dolžan izvesti skladno s strani Naročnika predano PZI projektno dokumentacijo ter skladno z zahtevami te razpisne dokumentacije. Viadukta se izvedeta po načelu »projektiraj in izvedi«.

Izvajalec bo prav tako dolžan izvesti vsa dela skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem in vsemi soglasji oziroma pogoji, ki izhajajo iz teh dokumentov, med njimi je še posebej pomembno upoštevati pogoje in zahteve iz pridobljenih delnega in dopolnilnega okoljevarstvenega soglasja.

Projektno dokumentacijo PZI v BIM okolju za izgradnjo drugega tira Divača – Koper izdeluje Projektant, s katerim je že sklenjena pogodba tudi za spremljavo in projektantski nadzor v času

gradnje, kot tudi za izdelavo Projekta izvedenih del (PID) v BIM okolju. Projektant v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi izdeluje dokumentacijo za vsa predvidena dela za gradnjo drugega tira (razen viaduktov V1 in V2 ter objektov v dolini Glinščice), tako za dela, ki so predmet tega naročila, kot za vsa ostala potrebna dela ( gradbena dela na odseku Divača- Črni Kal, elektro in strojna oprema predorov, varnostni in andzorni sistemi predorov, železniške SV, TK in EE naprave, tine naprave, vozno omrežje..).

Izvajalec mora sodelovati s projektantom v skladu s predpisi in zahtevami ter tehničnimi pogoji te razpisne dokumentacije.

1.3.9.1. Projektna dokumentacija za izvedbo (PZI in PID), ki jo izdela Izvajalec

Za izvedbo viadukta V1- Gabrovica in viadukta V2 – Vinjan je PZI projektno dokumentacijo dolžan izdelati Izvajalec, na podlagu naslednje PGD projektne dokumentacije:

- PGD projektom viadukta V1 na odseku med Črnim Kalom in Koprom, št. proj. 3610/V1, ki ga je v juliju 2010 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane.

- PGD projektom viadukta V2 na odseku med Črnim Kalom in Koprom, št. proj. 3610/V2, ki ga je v juliju 2010 izdelalo SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane.

Pri izdelavi PZI je Izvajalec dolžan upoštevati projektne rešitve, kot so predvidene v navedeni PGD projektni dokumentaciji, ob upoštevanju pogojev podanih v soglasjih soglasjedajalcev na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper na odseku med Divačo in območjem ENP Dekani, št. 35105-118/2011/162 1093-05 z dne 31.03.2016.

Rešitve predvidene v PZI projektni dokumentaciji za gradnjo viaduktov, ki jo izdela Izvajalec, morajo biti skladne z rešitvami predvidenimi v PZI projektni dokumentaciji drugega tira na odsekih Divača – Črni Kal in Črni Kal – Koper, ki jo bo izdelal Naročnik.

V primeru odstopanj projektnih rešitev predvidenih v PZI od projektnih rešitev v navedenih PGD in PZI, je Izvajalec dolžan predhodno pridobiti pisno soglasje Naročnika, ter pridobiti ustrezno spremembo oz. dopolnitev že pridobljenega gradbenega dovoljenja.

Izdelana PZI in PID dokumentacija za gradnjo viaduktov bo predstavljala sestavni del enotne projektne dokumentacije drugega tira, zato mora projektant izvajalca sodelovati s Projektantom naročnika, ki izvaja naloge vodje projekta in ki na izdelano PZI in PID dokumentacijo poda soglasje oziroma jo potrdi v smislu usklajenosti z ostalo PZI oziroma PID dokumentacijo.

PZI in PID dokumentacijo je potrebno izdelati v BIM okolju, za kar so (bodo) zahteve podane v posebnem poglavju Posebnih tehničnih pogojev, ki se nanašajo tako na fazo projektiranja viaduktov, kot na fazo spremljanja gradnje in izdelave PID dokumentacije v BIM okolju.

BIM metodologijo se na tem projektu implementira kot ukrep nadzora kakovosti pred pričetkom gradnje, med samo gradnjo in v obdobju prevzema oziroma predaje objekta, z namenom preveritve ali je projektna dokumentacija usklajena, konsistentna in natančna ter so iz nje odstranjeni vsi pomembni konflikti kot tudi, da so bile spremljajoče analize izdelave predizmer točne. Prav tako je BIM metodologija primerna za kontrolo načrtovanja gradnje skozi 4D in 5D simulacije ter za zagotavljanje natančnega in podrobnega BIM modela zgrajenega objekta.

Obveznosti izvajalca pri projektiranju in predvideni postopki pri projektiranju PZI, spremljavi gradnje in izdelavi dokumentacije izvedenega stanja za gradnjo viaduktov bodo enaki, kot so obveznosti in postopki, ki so zahtevani za ostale objekte. Izvajalec impelemntira delo v BIM okolju skladno s projektantskim BIM izvedbenim načrtom (projektantski BEP) za celotni projekt drugega tira, ki ga glede na specifike tega dela projekta dopolni v soglasju z naročnikom. Izvajalec mora omogočiti naročniku in z naročnikove strani pooblaščenim osebam, da spremljajo in nadzirajo skladnost

izvajanja BIM procesov in izdelave BIM produktov. Izvajalec mora pred oddajo zagotoviti, da so končni BIM produkti skladni z zahtevami projektantskega BEP.

1.3.9.2. Sodelovanje Izvajalca pri posodabljanju BIM modela

Izvajalec se mora po »Datumu začetka« aktivno vključiti v že vzpostavljeno delo v BIM okolju. Za delo v BIM okolju mora Izvajalec zagotoviti ustrezno število kompetentnih in ustrezno usposobljenih kadrov, ki bo zagotavljalo tekoč potek vseh aktivnosti skladno s terminskim planom.

Podrobnejše zahteve za delo v BIM okolju so podane v nadaljevanju v podpoglavju 2.19.3

»Posodabljanje in nadgradnja BIM modela«, v prilogi tega dokumenta pa je podana tudi preglednica potrebnih aktivnosti izvajalca. Zahteve podane v preglednici veljajo za vsa dela, ki jih izvajalec izvaja na podlagi PZI dokumentacije, ki jo je izdelal Projektant naročnika in mu je bila predana za namen izvedbe objektov. Smisleno pa je potrebno zahteve in postopke upoštevati in izvajati delo v BIM okolju tudi pri gradnji viaduktov, kjer PZI in PID dokumentacijo izdeluje izvajalec.

2. SPLOŠNI TEHNIČNI POGOJI ZA IZVEDBO DEL

2.1. Splošni del

2.1.1. Splošno

Splošni tehnični pogoji (STP) tvorijo skupaj s posebnimi tehničnimi pogoji (PTP) in projektno dokumentacijo (PZI) tehnične pogoje, ki skupaj s ponudbenim predračunom podajajo Specifikacijo naročila. Specifikacija naročila določa tako obseg del kot tudi tehnične pogoje za izvedbo del. S tehničnimi pogoji so podane tehnične zahteve in drugi pogoji za izvedbo del, ki so predvidena na navedenem odseku.

Tehnični pogoji so sestavni del gradbene pogodbe za izvedbo del.

Razume se, da je Izvajalec v času priprave ponudbe podrobno proučil tehnične pogoje in jih pri pripravi ponudbe upošteval. Za tolmačenje nejasnosti je pristojen Inženir in po njegovem pooblastilu pooblaščene strokovne organizacije (Inštitut).

2.1.2. Kratice

V teh tehničnih pogojih uporabljene kratice pomenijo:

BEP	- BIM Execution Plan	- (BIM Izvedbeni načrt)
BIM	- Building Information Model	- (Informacijsko Modeliranje Objektov)
CEN	- Comité Européen de Normatisation	- (Evropski komite za standardizacijo)
CENELEC	- Comité Européen de Normatisation Electrotechnique	- (Evropski komite za elektrotehniško - standardizacijo)
CPD	- Construction Product Direktive	- (Direktiva o gradbenih proizvodih)
EC	- Eurocode	- (Evrokod)
EN	- Evropska norma	- (European Norm / Standard)
IEC	- International Electrotechnical Commission	- (Mednarodna elektrotehniška komisija)
ISO	- International Organisation for Standardisation	- (Mednarodna organizacija za - standardizacijo)
NOZT	- Notranja obstojnost na zmrzovanje, tajanje
OPZT	- Odpornost površine na zmrzovanje, tajanje
PD	- Popis del
PTP	- Posebni tehnični pogoji
PTFE	- Politetrafluoretilen
SIST	- Slovenski standard
SIST EN	- Slovenski standard EN
STP	- Splošni tehnični pogoji
TP	- Tehnični predpisi
TSC	- Tehnična specifikacija za ceste
ZTP	- Začetni tipski preskus
TAB	- Notificiran organ za tehnično ocenjevanje
TE	- Tehnološki elaborat
TEZD	- Tehnološki elaborat za zemeljska dela
TEBK	- Tehnološki elaborat za betonske konstrukcije

2.1.3. Poslovni slovar

V teh tehničnih pogojih uporabljene strokovne izraze je treba razumeti takole:

Bistvene značilnosti (essential characteristics, Wesentliche Merkmale) pomenijo značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte.

Certificiranje (certification, zertifizierung) je postopek, s katerim tretja stranka da pisno zagotovilo, da je proizvod, proces ali storitev v skladu s specificiranimi zahtevami.

Certificiranje (notranje) kontrole proizvodnje (certification of factory production control, zertifizierung der werkseigenen produktionskontrolle) so postopki in naloge organov, vključenih v potrjevanje skladnosti v sistemih potrjevanja skladnosti; na njihovi podlagi izda certifikacijski organ certifikat kontrole proizvodnje kot pisno zagotovilo, da je kontrola proizvodnje urejena v skladu z zahtevami ustrezne tehnične specifikacije.

Certificiranje proizvoda (product certification, produktzertifizierung) so postopki in naloge organov, vključenih v potrjevanje skladnosti v sistemih potrjevanja skladnosti; na njihovi podlagi izda certifikacijski organ certifikat o skladnosti proizvoda kot pisno zagotovilo, da je proizvod skladen z zahtevami ustrezne tehnične specifikacije.

Certifikacijski organ (certification body, zertifizierungsstelle) je nepristranski organ, ki izvaja postopek certificiranja skladnosti gradbenih proizvodov oziroma postopek certificiranja skladnosti sistema kontrole proizvodnje in nadzora nad njo.

Certifikat (potrdilo) o skladnosti proizvodnje (certificate of conformity of the factory production control, Bescheinigung der Leistungsbeständigkeit) je dokument, izdan po pravilih sistema certificiranja in priča, da je natančno določen proces ali storitev skladna z zahtevami določenega standarda ali drugega normativnega dokumenta.

Certifikat (potrdilo) o nespremenjenih lastnostih proizvoda (certificate of constancy of performance, Bescheinigung der Leistungsbeständigkeit) je dokument, izdan po pravilih sistema certificiranja in priča, da je natančno določen proizvod skladen z zahtevami določenega standarda ali drugega normativnega dokumenta in da medtem ni prišlo do bistvenih sprememb.

Doba trajanja (life time, lebensdauer) je obdobje, v katerem se lastnosti materiala v konstrukciji ohranijo na ravni, ki pomeni izpolnitev zahtevanih lastnosti konstrukcije v uporabi (zahtev za obnašanje konstrukcije), če je konstrukcija pravilno vzdrževana.

Dodatno delo (additional work, zusätzliche arbeit) je delo, ki v načrtu in ponudbenem predračunu ni predvideno.

Enotna cena (unit price, einheitspreis) je cena za mersko enoto posameznih del v ponudbenem predračunu, ki zajema vse stroške za količinsko in kvalitetno izvedbo dela.

Evropska tehnična ocena (European Technical Assessment – ETA, Europäische Technische Bewertung) pomeni pozitivno tehnično oceno ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnitvi bistvenih tehničnih zahtev za gradbene objekte, za katere se proizvod uporablja; podeli ga notificiran organ za tehnično ocenjevanje (TAB) na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta.

Evropski ocenjevalni dokument (European Assessment Document, Europäisches Bewertungsdokument) pomeni dokument, ki ga sprejme TAB za namen izdaje evropskih tehničnih ocen.

Gradbeni dnevnik (construction diary, bautagebuch) je predpisan dnevnik o izvajanju del, v katerega izvajalec in nadzornik vpisujeta vsak dan vse za graditev pomembne zadeve.

Gradbeni polproizvod (construction semi product, bauhalbprodukt) je gradbeni proizvod, ki sam še ni primeren za nameravano rabo v objektu in ki šele v vgrajenem stanju pridobi zahtevane lastnosti.

Gradbeni proizvod (construction product, bauprodukt) pomeni vsak proizvod ali sklop proizvodov, ki je proizveden in dan na trg za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele ter katerega lastnosti spremenijo lastnosti gradbenih objektov glede na osnovne zahteve za gradbene objekte.

Gradbišče (construction site, baustelle) je območje, na katerem poteka graditev.

Harmoniziran evropski standard - hEN (harmonised European standard, harmonisierte europäische norm) je standard, ki ga pripravi evropska organizacija za standardizacijo (CEN) na podlagi mandata Komisije EU, podeljenega po postopku, predpisanem v CPD.

Izjava o lastnostih (declaration of performance, Leistungserklärung) je listina, s katero proizvajalec poda pisno zagotovilo o lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda; odvisno od sistema potrjevanja skladnosti jo izda proizvajalec na podlagi vpeljanega sistema notranje kontrole proizvodnje ali pa na podlagi certifikata o nespremenljivosti lastnosti proizvoda ali certifikata o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje.

Knjiga obračunskih izmer (ledger of quantitative measurements, baubuch/abrechnungsbuch) je predpisan dokument, v katerega izvajalec vpisuje izmere in količine opravljenih del.

Kontrola istovetnosti (identity control, identifizierungskontrolle) so dejanja pred vgrajevanjem proizvoda, s katerimi se po predpisanih merilih tehnične specifikacije preveri, ali rezultati preskusov istovetnosti določene lastnosti proizvoda pripadajo isti (statistični) populaciji, za katero je bila v okviru kontrole proizvodnje v obratu že ugotovljena skladnost.

Kontrola kakovosti (quality control, qualitätslenkung /–kontrolle) je preveritev kakovosti pri pripravi (proizvodnji), prevozu in izvedbi del.

Kontrola proizvodnje v obratu (factory production control, werkseigene produktionskontrolle) je dejavnost proizvajalca v okviru notranje kontrole, namenjena obvladovanju proizvodnje v obratu, ki vključuje opravila, postopke, notranje preskuse in meritve med proizvodnjo (pripravo) določenega gradbenega proizvoda. Njen sestavni del je stalna kontrola skladnosti v obratu dokončanega proizvoda z zahtevami ustrezne tehnične specifikacije.

Kontrola skladnosti (conformity control, konformitätskontrolle) so opravila, postopki in preskusi skladnosti v okviru notranje in zunanje kontrole, namenjeni ovrednotenju skladnosti.

Kontrolni organ (inspection body, überwachungsstelle) je nepristranski organ, ki ocenjuje, priporoča prevzem in naknadno presojo proizvajalčevih postopkov kontrole kakovosti ter izbira in vrednoti gradbene proizvode v proizvodnih obratih ter na gradbiščih ali drugih mestih, kjer se nahajajo.

Kontrolni preskusi (control/random tests, stichprobenprüfungen) so slučajni preskusi in meritve, s katerimi se na naključno izbranih vzorcih ali mestih preverja točnost rezultatov preskusov skladnosti, če izvajalec del ali naročnik meni, da rezultati zunanje ali notranje kontrole ne kažejo dejanskega stanja izvršenega dela.

Laboratorij (laboratory, laboratorium/Labor) je strokovna organizacija, ki izvaja preskuse skladnosti in izpolnjuje predpisane zahteve.

Lastnosti gradbenega proizvoda (performance of a construction product, Leistung eines Bauprodukts) pomenijo lastnosti v zvezi s pomembnimi bistvenimi značilnostmi, izražene z ravnijo, razredom ali opisno.

Mejna vrednost (limiting value, grenzwert) je vrednost kakovosti, ki še zadošča zahtevam po pogodbi.

Nadzor (supervision, überwachung) pomeni zagotavljanje izpolnjevanje zahtev iz Gradbenega zakona [GZ] (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.), preventivno delovanje in pravočasno preprečevanje napak.

Nadzornik (supervisor, überwacher/aufseher je pravna ali fizična oseba, ki kot udeleženec pri graditvi objektov izvaja nadzor nad gradnjo in izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost.

Notranja kontrola (internal/production control, eigenüberwachung) so dejavnosti proizvajalca pri proizvodnji v obratu in/ali izvajalca del pri vgrajevanju proizvoda na gradbišču, namenjene obvladovanju in ugotavljanju skladnosti proizvodnje.

Notranji preskusi (production control tests, eigenüberwachungsprüfungen) so preskusi in meritve, ki jih mora opraviti proizvajalec oziroma izvajalec del za obvladovanje proizvodnje ter za kontrolo skladnosti kakovosti v proizvodnem obratu in pri vgrajevanju proizvoda.

Obračun (statement, abrechnung) je začasni ali končni seštevek zmnožka izvršenih količin in pripadajočih cen.

Odobren (imenovan) organ (approved body, anerkannte stelle) je priznan certifikacijski ali preskuševalni laboratorij, ki mu je bila od pristojnega ministrstva izdana odločba z imenovanjem za opravljanje nalog pri ugotavljanju skladnosti proizvodov.

Osnovne zahteve za kakovost (performance – based requirement, gebrauschs- verhaltenorientiert/funktional) so zahteve za temeljne tehnične lastnosti (npr. togost, utrujenost), s katerimi napovemo primarno kakovost proizvoda.

Ovrednotenje skladnosti (conformity evaluation, konformitätsbewertung) pomeni sistematično presojo rezultatov preskusov skladnosti glede na predpisana merila skladnosti, s katero se ugotovi, do kakšne mere določena vrsta gradbenega proizvoda izpolnjuje predpisane zahteve.

Plan preskušanja (testing plan, prüfungsplan) določa vrste in pogostost ali število preskusov skladnosti, ki jih je treba opraviti med pripravo in/ali ob vgraditvi proizvoda glede na zahteve tehničnih specifikacij ali zahteve razpisnih pogojev.

Potrditev skladnosti (attestation of conformity, konformitätsbestätigung) pomeni dejavnosti, s katerimi se na podlagi pozitivne ocene skladnosti s sprejemljivo verjetnostjo potrdi, da je gradbeni proizvod skladen z zahtevami ustrezne tehnične specifikacije. Odvisno od predpisanega sistema ugotavljanja skladnosti to stori proizvajalec z izjavo o skladnosti ali pa inštitucija s potrdilom o skladnosti.

Preiskava (investigation/examination, untersuchung) je tehnično opravilo, s katerim se po točno določenem postopku izvede ugotovitev ene ali več osnovnih značilnosti obravnavanega izdelka, postopka ali storitve.

Premija (premium, prämie) je plačilo v skladu s pogodbenimi določili za posebno izvedbo del.

Preostala doba trajanja (residual lifetime, restlebensdauer) je časovno obdobje med izvršeno meritvijo (npr. podajnosti vozne površine) in utrujenostjo (porušitvijo) vgrajenega materiala.

Preskus (test, prüfung/versuch) je tehnično opravilo, s katerim se po točno določenem postopku izvede preveritev ene ali več značilnosti obravnavanega izdelka, postopka ali storitve.

Preskus istovetnosti (identity test, identifizierungsprüfung) je preskus za kontrolo istovetnosti dostavljenega proizvoda.

Preskus skladnosti (conformity/autocontrol test, konformitätsprüfung) je slučajni preskus, s katerim proizvajalec na naključno izbranih vzorcih ali mestih preverja skladnost proizvoda z zahtevami tehnične specifikacije.

Preskusni odsek (test section / trial stretch, erprobungsstrecke / untersuchungsabschnitt) je del ceste, na katerem se pri običajnih gradbenih in okoljevarstvenih pogojih s strokovnimi postopki ugotavlja obnašanje gradbenih materialov in/ali način gradnje, ki lahko odstopa od veljavnih predpisov in smernic.

Preskusno polje (test area, versuchsgelände) je del gradbišča, na katerem se – glede na zastavljeni cilj – s spreminjanjem posameznih parametrov s strokovnimi postopki preskuša gradbene materiale, postopke ali načine gradnje.

Preskuševalni laboratorij (testing laboratory, prüflabor/prüfstelle) je laboratorij, vključen v potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov, ki meri, preskuša, kalibrira ali drugače določa značilnosti ali obnašanje materialov ali proizvodov.

Preverjanje ustreznosti (certification of conformity, zertifizierung der übereinstimmung) je postopek, s katerim inštitucija preveri, če obstaja zadostna verjetnost, da nedvoumno opredeljen (točno določen) izdelek, postopek ali storitev ustreza zahtevam v predmetnem standardu ali drugem normativnem dokumentu.

Prevzem del (taking-over of works, abnahme der leistung) je dejavnost, ki jo izvrši Inženir (po pisnem obvestilu izvajalca o dokončanju del) na podlagi potrdila ali izjave o skladnosti izvedenih del in skladno z zahtevami v tehničnih specifikacijah in morebitnimi dodatnimi zahtevami v projektni dokumentaciji, ki so predmet pogodbe o izvajanju del.

Prevzemni preskusi (acceptance tests, abnahmeprüfungen) so preskusi določenih lastnosti proizvoda v vgrajenem stanju, da se potrdi ali ovrže obstoječa ocena skladnosti proizvoda glede na predpisano lastnost v nevgrajenem stanju.

Priporočilo (reference, referenz) pomeni dokument tehnične regulative, ki izraža nasvet ali navodilo za določen postopek.

Priglašeni organ (notified body, notifizierte Stelle) je certifikacijski organ, kontrolni organ in preskuševalni laboratorij, ki izpolnjuje ustrezne pogoje CPD oziroma ZGPro.

Raven (level, Leistungsstufe) pomeni rezultat ocenjevanja lastnosti gradbenega proizvoda v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, izražen v numerični vrednosti.

Sistem potrjevanja skladnosti (conformity attestation system, system der konformitätsbestätigung) je kombinacija metod za kontrolo skladnosti, ki je odvisna od narave proizvoda, pomembnosti proizvoda za izpolnitev bistvenih zahtev in vpliva spremenljivosti lastnosti proizvoda na njegovo uporabnost.

Skrajna mejna vrednost (threshold value, schwellenwert) je vrednost kakovosti, ki več ne zadošča zahtevam po projektni dokumentaciji ali tehničnih specifikacijah.

Srednja vrednost (mean value, mittelwert) je aritmetična sredina rezultatov enakomerno porazdeljenih vzorcev.

Standard (standard/norm, standard/norm) je na temelju splošnega soglasja zainteresiranih uvedena tehnična specifikacija (dokument), ki temelji na preverjenih rezultatih znanosti, tehnike in izkušenj, ki jo je potrdil priznan organ in zagotavlja za splošno in ponavljano rabo pravila, smernice ali karakteristike za dejavnosti ali zadevne rezultate; upoštevanje standarda ni obvezno.

Tehnična specifikacija (technical specification, technische spezifikation) je standard, tehnično soglasje ali slovenski tehnični predpis, ki predpisuje pogoje za uporabo gradbenega proizvoda.

Trajnost (durability, dauerhaftigkeit) je časovno obdobje med vgraditvijo in utrujenostjo (porušitvijo) vgrajenega materiala (npr. v voziščni konstrukciji).

Tretja stranka (third party, unabhängige stelle) je pravna oseba ali kontrolni organ, ki je priznan za neodvisnega glede na vključenega naročnika in proizvajalca gradbenega proizvoda oziroma izvajalca del za izvajanje predpisanih nalog kontrole v zvezi s preverjanjem skladnosti in prevzemanjem gradbenih proizvodov.

Ugotavljanje skladnosti (conformity assessment, konformitätsfeststellung) so dejavnosti proizvajalca oziroma izvajalca del in inštitucije, s katerimi se neposredno ali posredno ugotavlja, ali so izpolnjene zahteve ustrezne tehnične specifikacije.

Uporabnik (user, benutzer) je oseba ali družba, ki uporablja material (zmes, mešanico, polproizvod, proizvod idr.) pri izvajanju gradbenega objekta ali njegovega sestavnega dela.

Vrednotenje skladnosti (conformity evaluation, bewertung der konformität) pomeni sistematično presojo rezultatov preskusov skladnosti glede na predpisana merila (kriterije) skladnosti, s katero se ugotovi, do kakšne mere določena vrsta gradbenega proizvoda izpolnjuje predpisane zahteve.

Začasna/končna situacija (interim/final payment certificate, vorläufige abrechnung/ endabrechnung) je začasni ali končni obračun izvršenih del.

Začasni prevzem (preliminary take-over, vorläufige Abnahme) je vsak prevzem količine in kakovosti izvršenega dela do končnega prevzema.

Začetni preskus ustreznosti (initial standard suitability test, eignungsnachweis) je preskus predvidene oziroma od izvajalca predlagane sestave zmesi ali mešanice, s katerim se pred pričetkom redne proizvodnje preveri, če zadovoljuje vse predpisane zahteve.

Začetni preskus (initial test, eignungs-/erstprüfung) je preskus, s katerim se pred redno proizvodnjo ali ob spremembi porekla sestavin in/ali njihovih razmerij ter načina izdelave preveri in potrdi doseganje zahtevanih lastnosti in primernost proizvoda za nameravano rabo; odvisno od predpisanega sistema ugotavljanja skladnosti je za njegovo izvedbo zadolžen proizvajalec oziroma izvajalec del ali pa inštitucija.

Zahteva (requirement, anforderung) pomeni določbo, ki izraža kriterije, ki morajo biti izpolnjeni.

Zunanja kontrola (external/third party control, fremdüberwachung) so dejavnosti kontrolnega organa, namenjene nadzoru nad notranjo kontrolo, in/ali prevzemanju vgrajenega gradbenega proizvoda; vključuje opravila, postopke, zunanje preskuse in meritve med proizvodnjo in/ali vgrajevanjem gradbenega proizvoda. Naroči jo naročnik.

Zunanji kontrolni preskus (external control/audit test, stichprobenprüfung) je preskus, s katerim certifikacijski organ na naključno izbranih vzorcih ali mestih preverja točnost rezultatov preskusov skladnosti, opravljenih v okviru kontrole proizvodnje.

2.2. Tehnični predpisi

Pri načrtovanju in izvajanju del ter pri predaji v obratovanje morajo Izvajalci upoštevati vso veljavno zakonodajo, predpise in standarde, ki se nanašajo na izvedbo del, ki je predmet te razpisne dokumentacije.

V nadaljevanju je podan minimalni seznam zakonov in splošnih predpisov ter standardov, ki pa jih morajo Izvajalci tudi ustrezno dopolniti, v kolikor to zahteva predvidena tehnologija in način dela ter zadnje stanje tehnike oziroma pozitivne izvajalske prakse, ki sicer (še) ni predpisana kot obvezna za uporabo.

Tako določeni predpisi in standardi predstavljajo tudi osnovo za prevzem naprav, opreme in sisteme in predajo v obratovanje. Pri tem pa morebitna nepopolnost pri izdelavi seznama ne odvezuje Izvajalca del, da izvede dela skladno tudi s predpisi in standardi, ki jih je potrebno upoštevati na podlagi veljavne

zakonodaje oziroma zahtev te razpisne dokumentacije.

V primeru, da v času po podpisu pogodbe in izvajanja del stopijo v veljavo novi predpisi, dopolnila, spremembe ali standardi, ki dovoljujejo milejše pogoje ali kriterije od tehničnih pogojev določenih s pogodbo in na njeni osnovi izdelano projektno in ostalo dokumentacijo, Izvajalec nima pravice odstopiti od določil tehničnih pogojev brez pisnega pristanka Naročnika. V primeru, da v veljavo stopijo novi predpisi, dopolnila, spremembe ali standardi, ki zahtevajo ostrejše pogoje, se postopa v skladu s splošnimi in posebnimi pogoji pogodbe.

Pri izvedbi predvidenih del je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in podzakonske akte v Republiki Sloveniji, pri čemer je posebno pozornost potrebno posvetiti predvsem:

2.2.1. Zakoni

Predvsem spodaj navedeni zakoni ter vsi ostali pravilniki in uredbe sprejete na podlagi navedenih zakonov vključno z vso ostalo relevantna zakonodaja s področja predmeta naročila:

 Obligacijski zakonik /OZ-UPB1/ (Ur. list RS, št. 97/07, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631)

 Gradbeni zakon (Ur. list RS, št. 61/17, 72/17)

 Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 57/12, 109/12, 35/13, 76/14, 14/15, 61/17)

 Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Ur. list RS št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 97/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17, 51/18)

 Zakon o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Ur. list RS št. 61/17)

 Zakon o vodah /ZV-1/ (Ur. list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14)

 Zakon o gradbenih proizvodih /ZGPro-1/ (Ur. list RS, št. 82/13)

 Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti /ZTZPUS-1/ (Ur. list RS 17/11)

 Zakon o varstvu pred požarom /ZVPoz-UPB1/ (Ur. list RS, št. 3/07, 9/11, 83/12)

 Zakon o železniškem prometu /ZZelP / (Ur. list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo in 30/18)

 Zakon o varnosti v železniškem prometu /ZVZelP-1/ (Ur. list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo, 91/13, 82/15, 84/15 – ZzelP-J, 85/16, 41/17 in 30/18)

 Zakon o cestah /ZCes-1/ (Ur. list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15, 10/18)

 Zakon o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1-UPB5/ (Ur. list RS, št. 56/08, 57/08, 73/08, 58/09, 36/10, 106/10, 109/10, 109/10, 109/10, 7/11, 39/11, 75/17, 10/18)

 Zakon o meroslovju /ZMer-1-UPB1/ (Ur. list RS, št. 26/05)

 Zakon o standardizaciji /ZSta-1/ (Ur. list RS, št. 59/99)

 Zakon o varnosti in zdravju pri delu /ZVZD-1/ (Ur. list RS, št. 43/11)

 Zakon o splošni varnosti proizvodov /ZSVP-1/ (Ur. list RS, št. 101/03)

 Zakon o evidentiranju nepremičnin /ZEN/ (Ur. list RS, št. 47/06, 65/07, 79/12, 61/17, 7/18)

 Energetski zakon /EZ-1/ (Ur. list RS, št. 17/14, 81/15)

 Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ)

2.2.2. Pravilniki

 Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 – popr.)

 Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. list RS, št. 101/05)

 Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. list RS, št. 99/15)

 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS, št. 83/05, 43/11)

 Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 33/18)

 Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1)

 Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS, št. 101/04 in 43/11 – ZVZD- 1)

 Pravilnik o varnostnih znakih (Ur. list RS, št. 89/99, 39/05, 34/10, 43/11 – ZVZD-1 in 38/15)

 Pravilnik o gradbiščih (Ur. list RS, št. 55/08, 54/09)

 Pravilnik o projektiranju cest (Ur. list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1 in 36/18)

 Pravilnik o projektiranju, gradnji in vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke enosmernega sistema 3kV (Ur. list RS, št. 56/03, 61/07 – ZVZelP in 30/18 – ZVZelP-1)

 Pravilnik o zaščiti nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj (Ur. list RS 90/15)

 Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev nadzemnih elektroenergetskih visokonapetostnih vodov izmenične napetosti 1 kV do 400 kV (Ur. list RS, št. 52/14)

 Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS, št. 29/92 in 43/11 – ZVZD-1)

 Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS, št. 41/09, 2/12 in 61/17 – GZ)

 Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, št. 28/09, 2/12 in 61/17 – GZ)

 Pravilnik o omogočanju dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Ur. list RS, št. 39/16)

 Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (Ur. list RS, št. 39/16) Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC) (Uradni list RS, št. 132/06, 17/11 – ZTZPUS-1 in 39/16)

 Pravilnik o radijski opremi (Uradni list RS, št. 3/16)

 Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (Uradni list RS, št. 110/08 in 1/16)

2.2.3. Standardi

 UIC

 ERRI

 CENELEC EN 50119, EN 50122, EN 50124, EN 50125, EN 50126, EN 50127, EN 50128, EN

50129, EN 50159 1 in 2, EN 50317, EN 50367,

 ISO 14001

 ISO 9000-9004

 Standardi veljavni v RS (JUS in JŽS) naj se v maksimalni možni meri nadomestijo s standardi EN

 Seznam izdane tehnične smernice (Ur. list RS, št. 28/14)

 Tehnična smernica TSG-N-002:2013, Nizkonapetostne električne inštalacije

 Tehnična smernica TSG-N-003:2013, Zaščita pred delovanjem strele

 Tehnične specifikacije za betonska korita na območju Slovenskih železnic in navodila za vgradnjo (Navodilo 453)

 Tehnični pogoji za polietilenske cevi malega premera za kabelsko kanalizacijo (PTT Vestnik št. 25/87)

 Tehnični pogoji za TK kable z monomodnimi optičnimi vlakni (PTT Vestnik št. 13/88)

 SIST EN ISO IEC 17025 – Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev

 Seznam standardov, ob uporabi katerih se domneva skladnost z zahtevami Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur. list RS, št. 114/05, 120/07)

 Seznam harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo (Ur. list RS, št. 103/02, 29/03, 58/03, 3/04, 33/04, 67/04, 88/05, 97/06, 49/07)

 Seznam harmoniziranih standardov: Nizkonapetostna električna oprema, elektromagnetna združljivost, radijska in telekomunikacijska oprema

Poleg zgoraj navedenih, je obvezna uporaba vseh standardov navedenih v posameznih poglavjih Posebnih tehničnih pogojev in vseh standardov navedenih v izdelani Projektni dokumentaciji.

Za izvajanje del, opredeljenih v Splošnih in Posebnih tehničnih pogojih, veljajo vsi slovenski in harmonizirani evropski standardi, sprejeti v SIST.

2.2.4. Drugo

 Sporočilo Komisije v okviru izvajanja Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) - (Objava naslovov in sklicev harmoniziranih standardov po usklajeni zakonodajii), (2018/C 282/03), (10.08.2018)

 Uredbo komisije ES št. 1301/2014/ z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom »energija« železniškega sistema v Evropski uniji

 popravek uredbe komisije ES št. 1301/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom »energija« železniškega sistema v Evropski uniji (Ur. list 356, 12.12.2014)

 Uredbo komisije ES št. 1300/2014/ z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe

 Uredbo komisije ES št. 1299/2014/ z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom »infrastruktura« železniškega sistema v Evropski uniji

 Uredbo komisije EU št. 1303/2014/ z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z »varnostjo v železniških predorih« železniškega sistema Evropske unije

 uredba komisije ES št. 2016/912 z dne 9. junija 2016 o popravku Uredbe komisije EU št. 1303/2014 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z »varnostjo v železniških predorih« železniškega sistema v Evropski uniji

 Uredbo komisije ES št. 2016/919 z dne 27. maja 2016 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemi vodenje-upravljanje in signalizacija železniškega sistema v Evropski uniji

 Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11.5.2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji

 Načrt zaščite in reševanja ob železniški nesreči – verzija 2.1, Slovenske železnice, 2009

 Priročnik 002.62 za načrtovanje, odobritev in izvajanje zapore proge ali tira in izključitev SV

in TK naprav; Slovenske železnice, 2013

 Obvestilo SŽ-Infrastruktura 278.1-3/2018 varovanje delovnih skupin

Poleg zgoraj naštetega je potrebno upoštevati vse ostale zakone, pravilnike, uredbe in druge veljavne predpise, ki se nanašajo na obravnavano problematiko.

Pri izvajanju del pri gradnji ceste in objektov ter opreme na njih, je potrebno upoštevati tehnične specifikacije za ceste (TSC), ki jih je izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste, vključno s tehnični pogoji za gradnjo cestnih premostitvenih objektov ter podpornih in opornih konstrukcij, ki so opredeljeni v tehničnih specifikacijah za ceste skupine TSC 07.000 Objekti na cestah. Pri delih, ki iih ne obravnavajo navedene TSC je potrebno upoštevati splošne in posebne tehnične pogoje za gradnjo cest, (PTP SCS 1989, v nadaljevanju PTP), ki obsegajo 8 knjig z dopolnitvami PTP od I do VI, izdanih v letih 1996 (I. dopolnitev), 1997, 2000, 2001 in 2004 (V. in VI. dopolnitev).

2.2.5. Pomen okrajšav v dokumentih razpisne dokumentacije

 TSI – tehnične specifikacije za interoperabilnost

 ES – Evropska skupnost

 SV – signalnovarnostne (naprave)

 TK – telekomunikacijske (naprave)

 EE – elektroenergetske (naprave)

 VO – vozno omrežje (ali tudi VM – vozna mreža)

 GRT – gornji rob tirnice

 GRP – gornji rob praga

 DC – enosmerni tok (ali napetost)

 AC – izmenični tok (ali napetost)

 VV – vozni vod

 TTP – tir na togi podlagi

 DV – daljnovod

 KBV – kablovod

 GOI – gradbena, obrtniška in inštalacijska (dela)

2.3. Tehnološki elaborat

V roku 28 dni od datuma začetka mora Izvajalec predati Naročniku generalni tehnološki elaborat za izvedbo vseh pogodbenih del. V tem elaboratu je potrebno prikazati način izvedbe del in mora vsebovati:

- generalni terminski plan, iz katerega bo možno razbrati časovno določene posamezne faze del (PZI, PID, NOV druga navodila, vso potrebno dokumentacijo za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za uporabo objektov, materialov, izvedba gradbenih del po vrstah del in po glavnih fazah del in pridobivanje dovoljenj); v sklopu izdelave generalnega terminskega plana izvajalec izdela v ločenem dokumentu, ki ga priloži k elaboratu, tudi finančni plan, ki ustreza predvideni dinamiki izvajanja del

- plan opreme in mehanizacije, gradbenega materiala in delovne sile, ki se nanaša na terminski program

- strukturo predvidenih tehnoloških elaboratov za posamezna dela ter terminski plan predaje posameznih tehnoloških elaboratov,

- delitev del med partnerji in podizvajalci, vključno z navedbo odgovornih oseb po posameznih področjih,

- organigram izvajalca s kontaktnimi podatki,

- načrt organizacije gradbišča s predvidenimi ukrepi za zaščito gradbišča in ureditev dostopov na gradbišče,

- način ravnanja z gradbenimi in drugimi odpadki, način njihovega recikliranja ali odlaganje na trajne deponije, ter predvidene lokacije in način trajnega odlaganja nevgradljivih in viškov izkopanih zemljin in hribin,

- predvidene ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,

- predvidene ukrepe za zagotovitev varovanja in zaščite okolja v času gradnje vključno s prikazom predvidenih ukrepov za preprečitev vplivov gradnje na okolje oziroma njihovo omejitev na dopustne vrednosti,

- podatke o notranji kontroli, prevzemnih organih izvajalca ter program povprečne pogostnosti preiskav notranje kontrole kakovosti,

- struktura ter terminski plan predaje posameznih tehnoloških elaboratov,

- analize ponujenih cen na enoto mere za postavke, kot so določene v zahtevah razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka oddaje javnega naročila, podane v zahtevah za izdelavo ponudbenega predračuna; v vsaki analizi cene na enoto cene mora biti prikazan tudi % indirektnih stroškov

- cenike v ponudbi uporabljenih kalkulativnih elementov (cene za delo, material in mehanizacijo v skladu s pravili stroke za pripravo kalkulacij gradbenih del) kot določeno v zahtevah razpisne dokumentacije za drugo fazo postopka oddaje javnega naročila, podane v zahtevah za izdelavo ponudbenega predračuna

Zgoraj navedeno analizo ponujenih cen in cenike Izvajalec poda v ločenem zvezku.

Pri izdelavi TE mora izvajalec upoštevati zahtevo naročnika, da se dela pri izvajanju predorov izvajajo istočasno na vsaj 6 deloviščih (izkopnih čelih) in istočasno na vsaj 2 deloviščih za izvedbo viaduktov.

Pri izdelavi TE ter terminskega plana upošteva zahteve za delovni čas izvajanja del na gradbišča, kot izhaja iz zahtev te razpisne dokumentacije (npr. določila iz Dodatka k ponudbi), pri čemer pa mora upoštevati tudi omejitve za delovni čas, kot izhaja iz okoljevarstvenih in drugih soglasij (npr. za dela v bližini stanovanjskih objektov).

Najmanj 21 dni pred pričetkom posameznih del pa mora Izvajalec del Inženirju v potrditev posredovati tehnološki elaborat (TE) za posamezna dela. Vsebina in način potrjevanja TE sta podana v nadaljevanju.

2.3.1. Splošno navodilo za izdelavo tehnoloških elaboratov

Splošno navodilo za izdelavo posameznih tehnoloških elaboratov (TE) opredeljuje postopke in naloge, ki jih mora pred pričetkom izvajanja posameznih del opraviti izvajalec gradbenih del.

Tehnološki elaborat mora biti pripravljen za vsak sklop naslednjih del:

- zemeljska dela,

- premostitvene objekte, zidove in druge podporne objekte, zložbe, pilote,

- hidroizolacije,

- kanalizacijo in drenažne sisteme,

- podzemna dela, galerije in pokrite vkope,

- ograje za zaščito pred hrupom,

- kabelsko kanalizacijo,

- sistem požarne vode,

- elektro energetske vode in naprave,

- komunalne vode in naprave (plin, elektrika, voda itd.),

- sidranje objektov s trajnimi geotehniškimi sidri in

- druga dela, ki so zajeta v pogodbenih določilih.

Vsebino tehnološkega elaborata za manj obsežna in/ali manj zahtevna dela je mogoče v soglasju z nadzornikom, ustrezno prilagoditi.

V primerih, ko Izvajalec izvaja različna navedena dela na istem gradbišču ali objektu ali podobna dela na več manjših objektih, se lahko izdela skupen tehnološki elaborat za vsa dela ali za smiselno zaokrožen del pogodbenih del.

2.3.1.1. Splošni podatki

2.3.1.1.1. Opis

Opis mora vsebovati:

- opis objekta

- opis vrste del, na katera se tehnološki elaborat nanaša

- pregledno situacijo s karakterističnimi detajli in fazami dela.

2.3.1.1.2. Organizacija gradbišča

Sestavni del tehnološkega elaborata je ustrezen načrt organizacije gradbišča, ki mora biti usklajen z osnovnim načrtom organizacije gradbišča predan v v vodilni mapi tehnoloških elaboratov.

V prikaz organizacije gradbišča je treba vključiti:

- popis delovne sile in mehanizacije

- prometno ureditev (situacije dostopov na gradbišče)

- način skladiščenja osnovnih materialov in polizdelkov.

2.3.1.2. Materiali

2.3.1.2.1. Osnovni materiali

Popis osnovnih materialov mora vsebovati:

- vrste in izvor

- potrebne količine

- način transporta

- skladiščenje.

2.3.1.2.2. Polproizvodi

Popis polproizvodov mora vsebovati:

- vrste s podrobnimi oznakami

- navedbe receptur proizvajalcev (projekt izvajanja betonske konstrukcije, sestavo bituminiziranih zmesi, ukrepe za izboljšanje zemljin in/ali zmesi kamnitih zrn itd.)

- potrebne količine

- potrebno opremo in postopke za vgraditev

- način transporta.

2.3.1.2.3. Kakovost uporabljenih materialov in polproizvodov

Za vse uporabljene gradbene proizvode (proizvedene materiale, proizvode in polproizvode ter opremo in naprave) je potrebno priložiti ustrezne izjave o lastnostih proizvodov, ter – odvisno od sistema potrjevanja skladnosti, ki je za posamezen proizvod predpisan – certifikat (potrdilo) o nespremenjenih lastnostih proizvoda, evropsko/slovensko tehnično oceno, poročilo o preizkusu ipd., na katerih temeljijo podane izjave o lastnostih.

Če sistem potrjevanja skladnosti ni predpisan, je potrebno priložiti ustrezna strokovna poročila, ki jih je izdala pristojna institucija.

2.3.1.3. Način izvedbe

Opisati je potrebno:

- tehnološke postopke po posameznih fazah dela; postopke in faze je potrebno tudi grafično prikazati, vključno detajle po projektni dokumentaciji, predvsem za izvedbo vseh zahtevnejših del, pripravo in ureditev mesta vgrajevanja

- načine zaščite pred poškodbami (npr. brežin, robov cestišča, hidroizolacij itd.)

- nego (betona, izolacij na voznih površinah itd.)

- varovanje okolja (zraka, podtalnice, zaščito pred hrupom itd.) in navesti

- odgovorno osebo izvajalca za izvedbo del in za varstvo pri delu ter

- strokovno ekipo, ki mora biti prisotna pri izvedbi del in je odgovorna za kvalitetno izvedbo (vodja del, tehnolog, predstavnik laboratorija, predstavnik ali inštruktor proizvajalca, nadzornik upravljalca); vsaj en član mora sodelovati že pri pripravi TE.

2.3.1.4. Kakovost izvedbe

Lastnosti proizvoda/materiala morajo biti podrobno opredeljene in dokazane z začetnim tipskim preizkusom, da ustrezajo zahtevam projekta in veljavni tehnični regulativi.

2.3.1.4.1. Dokazna proizvodnja in vgrajevanje

Izvajalec je dolžan pred pričetkom izvajanja posamezne faze dela (za katero še ni dokazal, da jo je sposoben ustrezno izvesti), po dogovoru z nadzornikom na preskusnem polju vgraditi proizvod/material po postopku in na način, ki je v tehnični regulativi opredeljen za vgrajevanje.

2.3.1.4.2. Notranja kontrola kakovosti izvedbe

Izvajalec del mora v TE predložiti program povprečne pogostosti notranjih kontrolnih preskusov, ki bo osnova za preverjanje kakovosti izvedbe, ter navesti izvajalca notranje kontrole kakovosti in predložiti dokazilo o njegovi usposobljenosti.

2.3.1.5. Planski del

2.3.1.5.1. Terminski plani

Sestavni del tehnološkega elaborata je ustrezen terminski plan izvedbe obravnavanih del. S terminskimi plani je treba prikazati:

- plan napredovanje dela - po fazah in vrstah del

- plan mehanizacije in delovne sile

- dobave osnovnih materialov

- plan izdelave in predložitve potrebne dokumentacije za fazne tehnične preglede (FTP),

- delovni čas.

Plani morajo biti opredeljeni glede na obseg dela in časovni razpon.

2.3.1.5.2. Plan realizacije

Izvajalec del mora v TE prikazati predviden plan realizacije.

2.3.1.6. Pregledovanje tehnološkega elaborata

Izvajalec gradbenih del mora z dopisom predložiti Inženirju v soglasje 2 tiskana izvoda tehnološkega elaborata najmanj 21 dni pred predvidenim pričetkom del vključno z elektronsko verzijo.

C

NADZORNIK

NADZORNIK

Prikaz pregledovanja tehnološkega elaborata je razviden na naslednji shemi.

1

3b

2

3a

N

TE

ustreza

DA

INŽENIR

Strokovna služba

INŽENIR

Projekt

IZVAJALE

E

z

a

1 Izvajalec dopisom pošlje oba tiskana izvod tehnološkega elaborata vključno z elektronsko verzijo Inženirju (nadzorniku), ki s kopijo dopisa en izvod tehnološkega elaborata posreduje

strokovni službi. Kopijo dopisa, s katerim se posreduje tehnološki elaborat, mora izvajalec sočasno posredovati tudi naročniku.

2 Strokovna služba Inženirja (nadzornika) v 8. dneh posreduje nadzorniku pisno mnenje o tehnološkem delu elaborata.

3a Nadzornik z dopisom v 21. dneh od vloge izvajalca elaborat pregleda in poda pripombe. V primeru pripomb mora Inženir določiti rok, v katerem mora izvajalec pomanjkljivosti odpraviti.

3b Če Inženir na tehnološki elaborat poda pripombe, to pomeni, da je potrebno pred pričetkom izvajanja del zgoraj opisan postopek pregleda tehnološkega elaborata ponavljati, dokler Inženir na tehnološki elaborat nima pripomb.

2.3.2. Navodila za izdelavo tehnološkega elaborata za posamezno vrst del

Navodila za izdelavo tehnološkega elaborata za posamezno vrst del so sestavni del Posebnih tehničnih pogojev.

2.4. Organizacija gradbišč

Izvajalec je v celoti odgovoren za ustrezno organizacijo in pripravo gradbišč in nosi vse stroške povezane z vzpostavitvijo gradbišč, obratovanjem in vzpostavitvijo v prvotno stanje oziroma končno ureditvijo gradbišč po zaključenih delih. To vključuje tudi vso preskrbo s potrebno energijo in vodo ter zagotovitvijo

potrebnih storitev za gradbišča.

Naročnik za dela po tem javnem naročilu za potrebe gradbišč ne razpolaga z nobenim virom energije, vode, telekomunkacijskih sredstev ipd. ter ne nudi nobenih storitev.

2.5. Transport in transportno zavarovanje materiala, opreme in naprav na gradbišče

Transport materiala, opreme in naprav do gradbišča ali skladišča je mogoč po obstoječem javnem cestnem omrežju ali v kombinaciji s transportom po železniškem omrežju. Za transport materiala, opreme in naprav do gradbišča ali skladišč je mogoče koristiti tudi že izvedene dostopne ceste iz pripravljalnih del.

Za transporte pri gradnji ni dopustno uporabljati cest v makadamski izvedbi, ki služijo samo dostopu do kmetijskih in gozdnih zemljišč, pri katerih bodo obstoječi dostopi z izgradnjo drugega tira onemogočeni. V primeru potrebe po uporabi takšnih cest za transport materiala, opreme in naprav za potrebe gradnje, je Izvajalec na svoje stroške dolžan takšne ceste preplastiti z ustreznim asfaltnim slojem.

Vsi stroški transporta ter zavarovanja materiala, opreme in naprav bremenijo Izvajalca. Za vso morebitno škodo pri transportu materiala, opreme in naprav odgovarja Izvajalec.

Od začetka izvajanja del do njihove izročitve naročniku mora Izvajalec primerno zavarovati in čuvati izvedena dela, opremo in material ter naprave pred okvarami, propadanjem, odnašanjem ali uničenjem.

Izvajalec nosi stroške zavarovanja in čuvanja izvedenih del, opreme in materiala ter naprav.

Izvajalec nosi stroške tveganja uničenja, odnašanja (tatvine) in propadanja materiala, opreme in naprav do predaje v poskusno obratovanje (obratovanje pod posebnimi pogoji).

Izvajalec je dolžan sam na svoje stroške organizirati ustrezno skladiščenje materiala, opreme in naprav.

Izvajalec mora Naročnika zavarovati in obvarovati pred vso škodo, izgubami in stroški (vključno s pravnimi pristojbinami in izdatki), ki so posledica prevoza blaga in se mora dogovoriti in plačati vse zahtevke, ki izhajajo iz prevoza tega blaga.

Osnovo za obračun transporta izkopanih viškov ali nevgradljivih materialov predstavlja količina materiala v raščenem stanju.

2.6. Trajne deponije

Za odlaganje viškov materiala ter odlaganje izkopanega materiala, ki ni uporaben za ponovno vgradnjo, mora Izvajalec uporabljati trajne deponije, ki jih zagotovi Naročnik.

Ruševine ter gradbene in druge odpadke mora Izvajalec predati ustreznim centrom za prevzem in recikliranje tovrstnih odpadkov, ki morajo biti ustrezno registrirani in pooblaščeni za prevzem tovrstnih odpadkov. V kolikor posameznih odpadkov ni mogoče predati v recikliranje, je odpadke potrebno predati deponijam, ki so registrirane za prevzem takšnih odpadkov. Ustrezen center za recikliranje odpadkov ali deponijo za njihovo odlaganje izbere Izvajalec. Vsi stroški v zvezi z recikliranjem ali trajnim odlaganjem ruševin, gradbenih in drugih odpadkov bremenijo Izvajalca.

Pri odlaganju ruševin, gradbenih in drugih odpadkov je Izvajalec dolžan ravnati skladno z:

- Uredbo o odpadkih (Ur. list RS, št. 37/15, 69/15),

- Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. list RS, št. 34/08),

- drugo veljavno regulativo na področju ravnanja z odpadki,

- načrti gospodarjenja z gradbenimi odpadki,

Pri odlaganju ruševin, gradbenih in drugih odpadkov je Izvajalec dolžan Naročniku oz. Inženirju predložiti ustrezna dokazila o vrsti in količini odloženih oz. predanih materialov in odpadkov. Takšna dokazila je Izvajalec dolžan predložiti za celotno količino gradbenih in drugih odpadkov, nastalih pri gradnji.

Ravnanje z odpadki, nastalimi pri izvajanju del, mora biti skladno z okoljevarstvenim soglasjem in veljavnimi predpisi ter z »Načrtom za gospodarjenje z gradbenimi odpadki in viški materiala« v Projektu za izvedbo del (PZI).

2.7. Mehanizacija, orodja in ostala oprema

Izvajalec je dolžan zagotoviti ustrezno splošno gradbeno mehanizacijo za izvedbo del v obsegu in v rokih določenih v razpisni dokumentaciji.

Izvajalec je dolžan zagotoviti vso potrebno mehanizacijo in opremo za izvedbo objektov, ob upoštevanju zahtev in pogojev določenih v razpisni dokumentaciji.

Izvajalec nosi stroške transporta mehanizacije do in z mesta izvajanja dela, stroške zavarovanja in čuvanja mehanizacije ter nosi tveganje povezano z okvaro mehanizacije in opreme za vsa dela po pogodbi, kot tudi za vsa več in dodatno naročena dela.

Izvajalec je dolžan zagotoviti ustrezna orodja in instrumente za izvedbo montaže, preizkušanja, testiranja in predaje v obratovanje vseh vgrajenih naprav in sistemov.

2.8. Dovoljenja in soglasja

2.8.1. Dovoljenja za izvajanje del

Izvajalec mora na svoje stroške pridobiti vsa potrebna in/ali zahtevana soglasja, certifikate in dovoljenja zahtevana v Republiki Sloveniji, ki jih potrebuje pri izvajanju del.

Izvajalec je dolžan pridobivanje dovoljenj vključiti v terminski plan.

Izvajalec mora pripraviti vso potrebno dokumentacijo za pridobitev upravnih dovoljenj v obliki in obsegu, kot jo zahteva upravni organ.

2.8.2. Dovoljenja za delo

Izvajalec je dolžan, na svoje stroške, pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja za delavce, ki bodo izvajali dela na posameznih gradbiščih.

2.9. Materiali in izdelava

Za gradnjo nasipov, zasipov, nevezanih nosilnih plasti in kamnitih blokov za obzidavo ter za kamnite obloge, je Izvajalec dolžan uporabiti materiale pridobljene iz izkopov predorov T1 in T2 ter vkopa pred portalom predora T1 na divaški strani.

Kvaliteten material apnenčastega izvora, pridobljen pri izkopu vkopov in predorov, je izvajalec prav tako dolžan uporabiti za proizvodnjo betonov pri gradnji predorov (brizgani beton, beton notranje obloge). Ustrezne naprave za predelavo primernih izkopanih materialov ter njihovo predelavo v frakcije primerne za proizvodnje betonov, se lahko postavi na primernih območjih, kot to določeno v tej razpisni dokumentaciji in njenih prilogah (kot npr. na območju platoja pred portalom predora T8 na koperski (južni) strani.

Pravočasno pred pričetkom vgrajevanja proizvedenih materialov (tampon, betoni ipd) je Izvajalec dolžan predložiti ustrezna dokazila (certifikati, rezultati izvedenih preiskav) o primernosti teh materialov za vgradnjo.

Pravočasno pred pričetkom njihovega vgrajevanja, je Izvajalec prav tako dolžan predložiti tudi ustrezna dokazila (certifikati, rezultati izvedenih preiskav) o primernosti, za vse preostale materiale predvidene za vgradnjo.

Vsi ostali materiali, oprema in naprave morajo biti novi in prvorazredne kvalitete, brezhibni in neoporečni ter v skladu s klasami najnovejše izdaje ustreznega standarda. V primeru, da namerava Xxxxxxxxx uporabiti materiale ali opremo, ki je direktno dobavljena iz tovarne ali serijsko izdelana in ni narejena posebej za dobave naprav in opreme po pogodbi, mora biti podprto z ustreznim certifikatom, toda ne omejeno na, certifikat izdelovalca o kvaliteti, ki je sprejemljiv za Naročnika in Inženirja. S takim certifikatom se garantira, da so taki materiali ali oprema popolnoma v skladu z zahtevanimi standardi in da kvaliteta takih materialov in opreme ustreza namenu.

2.10. Preverjanje in vrednotenje kakovosti

2.10.1. Splošno

Pred vgradnjo gradbenih proizvodov mora proizvajalec izvesti postopek certificiranja kontrole proizvodnje oziroma proizvoda pri izbranem certifikacijskem organu oziroma si pri priglašenem organu pridobiti ustrezno slovensko tehnično oceno za proizvode, za katere ne obstojijo harmonizirani produktni standardi ali evropska tehnična ocena.

Sestavni del strokovnega nadzora, ki ga predpisuje Gradbeni zakon /GZ/ (Ur. list RS, št. 61/17, 72/17), je nadzor nad gradbenimi in drugimi proizvodi, napeljavami, tehnološkimi napravami in opremo.

Strokovni nadzor nad gradbenimi proizvodi, vključuje:

- prevzemanje gradbenih proizvodov ob dostavi na gradbišče, ki so že primerni za predvideno uporabo in katerih lastnosti se z vgraditvijo več ne spremenijo,

- prevzemanje gradbenih proizvodov ob vgraditvi, ki šele po vgraditvi ustrezajo predvideni uporabi (npr. cementnobetonske mešanice).

Prevzem je treba opraviti za vse gradbene proizvode,

- ki lahko vplivajo na izpolnitev bistvenih tehničnih zahtev za objekte, tj. mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov, trajnostna raba naravnih virov,

- ki se pri graditvi objektov uporabljajo za varstvo okolja in

- s katerimi se objekti zaščitijo pred škodljivimi vplivi okolja.

Za potrditev skladnosti z ustreznimi tehničnimi pogoji

- mora proizvajalec s svojim sistemom notranje kontrole proizvodnje zagotavljati skladnost proizvodnje in izvajati naloge v zvezi z vrednotenjem skladnosti,

- pri določenih gradbenih proizvodih pa mora biti, za oceno in nadzor kontrole proizvodnje ali proizvoda vključena tudi zunanja kontrola, ki (na zahtevo Naročnika) preveri certifikat kontrole proizvodnje in izjavo proizvajalca o lastnostih.

Če ta iz kakršnih koli razlogov kljub temu niso predpisana, potem je treba uporabiti načela sledljivosti gradbenih proizvodov.

Sledljivost gradbenih proizvodov pomeni, da ima nadzornik pravico preveriti za posamezen gradbeni proizvod in sicer:

- vrsto standarda, po katerem je bil narejen,

- podatek o obvezni ali neobvezni uporabi standarda,

- po katerem sistemu potrjevanja je standard skladen,

- ali obstaja za gradbeni proizvod tehnična ocena (nacionalna, evropska),

- zahtevane certifikate, izjave proizvajalca o lastnostih proizvoda,

- označevanje gradbenih proizvodov,

- vstopno kontrolo na gradbišču,

- vizualni nadzor,

- predvideno zunanjo kontrolo strokovne organizacije (izvajalca zunanje kontrole za naročnika).

Kot dokazilo o skladnosti gradbenega proizvoda šteje izjava proizvajalca o lastnostih, izdana v skladu z ustreznim predpisom ministrstva, pristojnega za graditev. Izjava proizvajalca o lastnostih gradbenega proizvoda mora - odvisno od sistema potrjevanja skladnosti, ki je za posamezen proizvod predpisan - temeljiti na certifikatu (potrdilu) o skladnosti proizvodnje ali certifikatu (potrdilu) o nespremenjenih lastnostih proizvoda, tehnični oceni, preskusu ipd. Certifikat o skladnosti z zahtevami tehničnih predpisov mora izdati inštitucija, imenovana od ministra, na podlagi ocene kontrolnega organa.

Izvajalec del mora pred začetkom uporabe vsakega materiala (gradbenega proizvoda) za izvedbo pogodbenih del, predložiti nadzorniku tehnološki elaborat, v katerem so vsa zahtevana dokazila o skladnosti za uporabo obravnavanega gradbenega proizvoda z zahtevami v projektni dokumentaciji in v posebnih tehničnih pogojih ter po privzetih evropskih oziroma nacionalnih normah (SIST EN, SIST).

Izvajalec del sme začeti uporabljati za pogodbena dela določen proizvod šele, ko uporabo odobri nadzornik.

Ugotavljanje skladnosti praviloma sestoji iz nalog:

- notranje kontrole, ki jo izvaja proizvajalec oziroma Izvajalec del in

- zunanje kontrole, ki jo izvaja s strani Naročnika pooblaščena strokovna organizacija, ki je pridobila dela na osnovi razpisa.

Odvzemna mesta vzorcev in merilna mesta določi izvajalec kontrole po statističnem naključnostnem izboru, če jih ne določi nadzornik, ki tudi koordinira odvzem.

Izvajalec del je dolžan nuditi pomoč pri odvzemanju vzorcev oziroma pri ugotavljanju kakovosti izvedenih del. Ta pomoč obsega delovno silo, pomožni material in transport materiala od odvzemnega mesta do laboratorija oziroma mesta na gradbišču, ki ga določi nadzornik, ali v obratni smeri. Stroški bremenijo Izvajalca del. Vsa ta dela praviloma strokovno vodi nadzornik.

Nadzornik lahko določi dodatne kontrolne preskuse, tudi, če mu je predloženo dokazilo o skladnosti.

Izvajalec del je dolžan omogočiti nadzorniku vpogled v vse preskuse v sklopu notranje kontrole, rezultate notranje kontrole pa ustrezno obdelati in jih predložiti nadzorniku v dogovorjeni obliki in roku.

Celotno dokumentacijo preverjanja kakovosti materialov in gradbenih proizvodov ter izvršenih del mora obdelati pooblaščena strokovna organizacija/kontrolni organ kot zaključno poročilo.

2.10.2. Vrste preskusov

V programu preskusov v sklopu notranje in zunanje kontrole za posamezne materiale in gradbene proizvode, mora biti vključena celovita izvedba preskusov istovetnosti.

2.10.2.1. Dokazno vgrajevanje

Na osnovi ustreznih rezultatov preskusov začetne laboratorijske sestave ter kontrole proizvodnje (preskušanje strojev in naprav) lahko odobri nadzornik dokazno vgrajevanje.

Kontrolni preskusi pri dokaznem vgrajevanju obsegajo ugotavljanje kakovosti proizvoda pri transportu, vgrajevanju in v vgrajenem stanju.

Dokazno vgrajevanje nadzirata nadzornik in zunanja kontrola (kontrolni organ).

Če je pri dokaznem vgrajevanju dosežena zahtevana kakovost del, odobri nadzornik nadaljnje izvajanje del.

Stroški dokaznega vgrajevanja bremenijo Izvajalca del vključno s stroški vseh odvzetih vzorcev za notranjo in zunanjo kontrolo.

2.10.2.2. Notranja kontrola

Proizvajalec in/ali Izvajalec del mora izvršiti vse preskuse v sklopu notranje kontrole, potrebne za preverjanje kakovosti materialov, tehnologije in izvedenih del. Za izvajanje notranje kontrole mora predložiti ustrezna dokazila o usposobljenosti kadra in kalibraciji merilne opreme.

Naloge za oceno skladnosti, ki so dolžnost proizvajalca oziroma Izvajalca del in so podrobno opredeljene v SIST EN, so:

- začetni preskus proizvoda oziroma začetni preskus na poskusnem polju (dokazna proizvodnja in dokazno vgrajevanje), če sta v predpisanem sistemu potrjevanja skladnosti predvidena kot naloga proizvajalca oziroma izvajalca del,

- kontrola proizvodnje v obratu oziroma kontrola vgrajevanja proizvoda ali kontrola izvajanja del na gradbišču, vključno s kontrolo proizvodnih naprav,

- notranji kontrolni preskusi po sprejetem programu povprečne pogostosti preskusov,

- ovrednotenje skladnosti glede na predpisane lastnosti posamezne vrste proizvoda.

Rezultate notranje kontrole mora Izvajalec del primerno dokumentirati in v obliki preglednic in poročil redno sporočati nadzorniku in kontrolnemu organu za izvajanje zunanje kontrole.

Izvajalec je odgovoren in jamči, da je vsa potrebna testna in merilna oprema za izvajanje preskusov pregledana in umerjena/kalibrirana.

Izvajalec mora zagotoviti vse detajle aktualnih testnih postopkov in predlagane metode za teste na objektu.

V primeru, da izvajalčeva notranja kontrola ali pogodbeni laboratorij ugotovi odstopanje kakovosti od zahtevane v projektni dokumentaciji in v posebnih tehničnih pogojih, mora izvajalec o tem takoj obvestiti nadzornika in ustrezno ukrepati. Potrebne ukrepe lahko določi tudi nadzornik.

Stroški preskusov v sklopu notranje kontrole bremenijo Izvajalca del.

2.10.2.3. Zunanja kontrola

Naloge za oceno skladnosti ali za odobritev notranje kontrole v proizvodnem obratu oziroma za prevzemanje vgrajenih gradbenih proizvodov, ki so dolžnost priznanega organa, so:

- pregled in presoja ovrednotenja skladnosti, ki jo je opravil proizvajalec oziroma izvajalec del

- kontrolno preskušanje vzorcev, vzetih naključno pri nadzoru nad notranjo kontrolo v proizvodnem obratu oziroma na gradbišču, če to zahteva naročnik v sklopu sistema potrjevanja skladnosti

- vrednotenje skladnosti proizvoda.

Ob dokončanju objekta ali njegovega dela, mora izdelati priznani organ, končno oceno o primernosti celotne količine vgrajenih gradbenih proizvodov za nameravano rabo v objektu.

V primeru več manjših objektov, ki jih gradi isti Izvajalec del pod enakimi tehnološkimi pogoji, je mogoče nekatere naloge zunanje kontrole porazdeliti na večje število objektov. Tako dobljene rezultate se sme upoštevati pri ugotavljanju skladnosti gradbenih proizvodov na posameznem objektu.

O odvzemu vzorcev kot tudi o preskusih in meritvah v laboratoriju oziroma na terenu v sklopu zunanje kontrole mora biti obveščen predstavnik Izvajalca del in nadzornik. Rezultati so veljavni, tudi če Izvajalec ali nadzornik pri preskusih in meritvah, o katerih je bil pravočasno obvešče, ni prisoten.

Rezultati zunanje kontrole, vključno poročila o rednem pregledu notranje kontrole, ki morajo biti vključena v pisno poročilo organa, so osnova za prevzem in obračun vgrajenega materiala.

Če Izvajalec del smatra, da rezultat zunanje kontrole ni reprezentativen za celotno prevzeto delo, lahko zahteva dodatno preskušanje, da omeji neustrezno izvedena dela. Mesta za odvzem dodatnih vzorcev ali meritev skupaj določita izvajalec del in nadzornik. Za prevzem so merodajni rezultati obeh preskušanj (začetnega in dodatnega). Stroške dodatnega preskušanja nosi Izvajalec del.

V primeru, da z ugotovljenim rezultatom dodatnega preskušanja Izvajalec del in kontrolni organ ne dosežeta soglasja, je potrebno izvedeniško preskušanje s strani soglasno izbranega neodvisnega laboratorija. Stroške izvedeniškega preskušanja nosi tisti, katerega rezultati v večji meri odstopajo od ugotovljenih rezultatov.

Stroški zunanje kontrole bremenijo Naročnika.

Izvajalec zunanje kontrole ne more biti hkrati izvajalec notranje kontrole.

2.10.2.4. Preostali preskusi

Xxxxxxx za preskuse in izdelavo predlogov za sanacije, ki bodo potrebni v zvezi z nepredvidenimi terenskimi razmerami, bremenijo Naročnika.

Preskusi, predlogi za sanacije in morebitne dopolnitve, ki bodo potrebne zaradi tehnoloških napak izvajalca del in/ali neizpolnjevanja zahtev po teh tehničnih pogojih, bremenijo Izvajalca del.

2.10.3. Laboratorij

Izvajalec del je dolžan organizirati laboratorij, ki mora zadovoljiti vse potrebe notranje kontrole.

Laboratorij mora izvajati preskuse v sklopu notranje kontrole v zahtevanem obsegu in po postopkih, opredeljenih v tehnični regulativi. Če ugotovi odstopanje od zahtev, mora ugotoviti vzroke tega odstopanja in nemudoma ukrepati.

Izvajalec mora omogočiti nadzorniku in njegovi zunanji kontroli, da je prisoten pri izvedbi preskusov.

Laboratorij mora imeti ustrezne prostore za delo in ustrezno osnovno opremo za izvajanje vseh pogojenih preskusov, informativno navedeno v prilogi 2. Poleg tega mora biti v laboratoriju poleg vodje stalno zaposleno ustrezno število strokovnih in pomožnih delavcev. V smislu tehničnih pogojev mora predložiti Izvajalec del Naročniku pred pričetkom del dokazilo o ustreznosti celotne organizacije laboratorija s spiskom opreme in delavcev.

Laboratorijska oprema, potrebna za izvajalčev laboratorij, mora biti pregledana in umerjena, delavci pa strokovno usposobljeni. Primernost laboratorijske opreme in strokovno usposobljenost kadra, ki opravlja

preskuse in meritve v laboratoriju in na terenu preveri zunanja kontrola kakovosti in inženir.

2.10.4. Osnove za statistično vrednotenje kakovosti

2.10.4.1. Splošno

Osnove za statistično vrednotenje kakovosti izvršenih del po zahtevah v posebnih tehničnih pogojih so praviloma:

- povprečne vrednosti (in standardni odmik),

- mejne vrednosti in

- skrajne mejne vrednosti.

Povprečna vrednost ( X ) pomeni aritmetično povprečje vrednosti, izračunano po enačbi

n

X = Σ x i / n ,

i =1

kjer pomeni n število rezultatov.

Mejna vrednost (xm) pomeni zahtevano zgornjo (xmz) in/ali spodnjo vrednost kakovosti (xms), pogojeno za zagotovitev predvidenih lastnosti. Če je dosežena kakovost del v zahtevanih mejah, pomeni to njihovo polno finančno vrednost.

Skrajna mejna vrednost (xsm) pomeni tisto vrednost, pri kateri je dosežena kakovost del brez finančne vrednosti.

Statistični naključni izbor zagotavlja, da za vsak material, proizvod ali mersko mesto obstoji enaka možnost, da je izbran.

2.10.4.2. Določila za vrednotenje

Za vrednotenje rezultatov preskusov v sklopu notranje in zunanje kontrole veljajo naslednja splošna določila:

2.10.4.2.1. Povprečna vrednost X

Povprečna vrednost kakovosti je praviloma pogojena.

2.10.4.2.2. Mejna vrednost Xm

Mejna (zahtevana) vrednost je praviloma pogojena, lahko pa tudi določena po enačbi

kjer pomeni:

Xm = X ±a

a – odstopanje mejne vrednosti od povprečne vrednosti.

Mejna vrednost je lahko določena tudi kot konkretna številčna vrednost.

Če posamezni rezultati v pozitivnem smislu presegajo skrajno zgornjo mejno vrednost (xsmz), jih je praviloma mogoče upoštevati pri statističnem vrednotenju kvalitete izvršenih del le do določenega odstotka nad zahtevano vrednost. Če pa posamezni rezultati ne dosegajo določene skrajne spodnje mejne vrednosti (xssm), jih je treba pred statističnim vrednotenjem izločiti.

Če se z dodatnimi ukrepi prvotno nekakovostno izvršeno delo tako izboljša, da ugotovljena vrednost ustreza postavljenim zahtevam za kakovost, je treba pri vrednotenju upoštevati ta rezultat, prvotni

(negativni) rezultat pa izločiti.

V posebnih primerih, ki jih določi nadzornik, je za preveritev kakovosti izvršenih del mogoče upoštevati kot mejno vrednost 1,96 s, ki vključuje 95 % rezultatov.

2.10.4.2.3. Skrajna mejna vrednost

Skrajna mejna vrednost je praviloma pogojena ali pa določena z odstopanjem do srednje vrednosti ali mejne vrednosti po enačbi:

Xsm = X ±b

ali

Xsm = X ±c

kjer pomeni:

b – odstopanje skrajne mejne vrednosti od povprečne vrednosti c – odstopanje skrajne mejne vrednosti od mejne vrednosti.

Skrajna mejna vrednost pa je v posebnih primernih lahko določena tudi z vrednostjo 3σ, ki vključuje približno 99,8 % rezultatov.

2.10.5. Osnove za finančno vrednotenje kakovosti

Zahteve kakovosti za posamezne lastnosti izvršenih del so podane v posebnih tehničnih pogojih.

Za pomanjkljivo kakovost izvršenih del lahko uveljavlja naročnik finančne odbitke, ki jih skladno z uveljavljenimi tehničnimi pogoji določi nadzornik.

Obseg del s kakovostjo med mejno vrednostjo in skrajno mejno vrednostjo je treba praviloma finančno ovrednotiti po enačbi:

FO = k C  PD

kjer pomeni:

FO – finančni odbitek

K – količnik vpliva pomanjkljive kakovosti izvršenega dela na uporabnost, ki je za posamezna dela določen v tehničnih pogojih

C – cena za enoto količine izvršenega dela (EUR/m2) PD – obseg pomanjkljivo izvršenega dela (m2)

Finančni odbitki za posamezne pomanjkljivosti se seštevajo do stoodstotne cene za enoto dela.

V primeru prekoračenja cene za posamezno delo (zaradi seštevanja posameznih odbitkov) odloči o ukrepih nadzornik.

Obseg del, ki jih pokrivajo rezultati nad oziroma pod skrajno mejno vrednostjo, je brez finančne vrednosti. Izvajalec del za takšno kakovost del ne dobi plačila, tako izvršena dela pa mora po navodilih nadzornika sanirati na svoje stroške.

Če izvajalec del ni zagotovil kakovosti, zahtevane v projektni dokumentaciji in posebnih tehničnih pogojih, in četudi so mu bili za to obračunani odbitki, ostanejo zanj veljavne vse obveznosti po pogodbi.

2.11. Kakovostni prevzem materialov, proizvodov in opreme

Izvajalec je dolžan izvajati Program za kontrolo kvalitete v skladu s standardi ISO 9000, da bi tako zagotovil kontrolo vseh naprav in opreme in izvajanja del po pogodbi, ne glede na dejstvo ali so izdelane, projektirane ali načrtovane, nadzorovane na vseh točkah izpolnjevanja pogodbe. Program kontrole kvalitete mora zagotavljati preprečevanje nastanka napak, pravočasno odkrivanje napak, ki se niso mogle preprečiti ter ukrepe za njihovo odpravo. Izvajalec je obvezen voditi objektivno in ažurno evidenco o skladnosti s tehničnimi zahtevami. Taka evidenca mora biti na razpolago Naročniku in Inženirju v kateremkoli trenutku. Navodila in zapisniki v zvezi s kontrolo kvalitete se bodo preverjali. Za sisteme z računalniškimi komponetami se morajo postopki voditi tako na nivoju komponent strojne in programske opreme kot tudi za vse naprave kot celoto.

Postopki v zvezi s kontrolo kvalitete, in dela na odpravi napak, ki so ugotovljene na ta način, ne morejo biti vzrok za upravičeno zamudo pri izvajanju pogodbe. Osebje Izvajalca, ki dela na kontroli kvalitete, mora imeti posebej definirane odgovornosti, morajo biti pooblaščeni za svoje delo in morajo biti neodvisni, da lahko identificirajo in ocenijo probleme s kvaliteto in priporočijo rešitve ter sprožijo postopke, ali zagotovijo rešitve v času izvajanja pogodbe. Kontrola kvalitete, ki jo izvaja Izvajalec skupaj s kontrolorjem, predpostavlja pristojnost reševanja težav v zvezi s kvaliteto na zadovoljstvo Xxxxxxxxx, ko dejansko pride do odstopanja v kvaliteti od zahtev navedenih v pogodbeni dokumentaciji.

Program preiskav, ki jih Izvajalec izvede v okviru notranje kontrole kakovosti, je sestavni del tehnološkega elaborata, ki ga mora Izvajalec predložiti v pregled in potrditev Inženirju pred pričetkom izvajanja posamezne vrste del.

Stroški notranjih kontrolnih preiskav materiala in opravljenega dela so strošek Izvajalca. Naročnik lahko naroči dodatne raziskave in teste materiala in opreme. V kolikor se izkaže, da so bile raziskave upravičene, je to strošek Izvajalca.

Pri kontroli kvalitete materiala, naprav in opreme mora Izvajalec zagotoviti pomoč, delovno silo, material in energijo ter skladišča, aparate in instrumente, kot se jih običajno uporablja za preučevanje, merjenje in testiranje kakršnihkoli materialov ali naprav, ki jih izbere Inženir.

Naročnik oz. pooblaščena ustanova ima pravico kontrole in pregleda kakovosti materiala ali opreme, da ugotovi njegovo skladnost z zahtevami pogodbe in pogodbene dokumentacije, projektov, tehničnih predpisov ter standardov.

Kontrola in prevzem materialov, proizvodov in opreme s strani Naročnika oz. njegovega pooblaščenega Inženirja ali s strani pooblaščene strokovne organizacije, ne odvezuje proizvajalca oz. Izvajalca, da dobavi ustrezen material, proizvod ali opremo in ne odvezuje proizvajalca oz. Izvajalca od nobene odgovornosti za kvalitetno izvedbo del.

Za izvajanje zunanje kontrole kakovosti izvedenih del bo Naročnik angažiral neodvisno strokovno organizacijo in z njo sklenil ločeno pogodbo. O izboru neodvisne strokovne organizacije za izvajanje zunanje kontrole kakovosti, bo Naročnik pravočasno pisno obvestil Izvajalca.

2.11.1. Prevzem materialov, proizvodov in opreme pri proizvajalcu s strani Naročnika

Kontrolo kakovosti materialov, proizvodov in opreme bo po potrebi in na poziv Inženirja pri proizvajalcu opravljala tudi neodvisno strokovna organizacija, ki jo bo Naročnik angažiral za izvajanje zunanje kontrole kakovosti, v prisotnosti predstavnika Izvajalca in pooblaščenega predstavnika Naročnika oz. Inženirja. Pooblaščena neodvisna strokovna organizacija ima pravico kontrole in pregleda materiala ali opreme, da ugotovi skladnost materiala ali opreme z zahtevami razpisne dokumentacije in pogodbe ter ustreznost izvajanja notranje kontrole kvalitete in prevzemnih organov, ki jih je dolžan zagotoviti izvajalec del oz.

proizvajalec.

Kontrolni prevzemi materiala ali opreme se lahko vršijo v proizvodnih obratih proizvajalca ali njegovih podizvajalcih ali na deponijskem prostoru izvajalca ali na gradbišču.

Pri kontrolnih prevzemih materiala ali opreme pri proizvajalcu oz. njegovih Podizvajalcih mora Izvajalec poskrbeti za primerne prostore in opremo ter pomoč, da se lahko taka kontrola oz. kontrolni prevzemi materiala in opreme nemoteno opravijo. Izvajalec mora zagotoviti ustrezne laboratorije, v katerih se bodo vršila preizkušanja. Laboratoriji morajo biti organizirani skladno s splošnimi zahtevami za preizkusne laboratorije (standard SIST EN ISO IEC 17025 – Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev).

Proizvajalec mora pred pričetkom kontrolnih pregledov predložiti plan zagotavljanja kontrole kakovosti ter ugotovitve prevzemnih organov, ki jih zagotavlja izvajalec del. Neodvisni strokovni organizaciji mora biti predložena dokumentacijo vseh kontrolnih postopkov, ki so bili izvedeni pri proizvodnji in rezultate izvedenih kontrol.

V kolikor se ob kontrolnih prevzemih materiala ali opreme pokaže, da le-ta ni skladna z zahtevami pogodbe in pogodbene dokumentacije, projektne dokumentacije, tehničnih predpisov ter standardov, bo Naročnik oz. od njega pooblaščena strokovna organizacija ta material, proizvode ali opremo zavrnila. Izvajalec je dolžan na svoje stroške material, proizvode ali opremo zamenjati s skladnimi oz. zavrnjenega usposobiti glede na zahteve pogodbe in pogodbene dokumentacije, projektne dokumentacije, tehničnih predpisov ter standardov. V primeru, da se material, proizvode ali oprema zavrne, bo vse stroške ponovnih kontrolnih prevzemov (vključno z vsemi stroški za neodvisno strokovno organizacijo, kot so dnevnice, potni stroški, stroški strokovnega dela,…) kril Izvajalec.

Velikost vzorca za pregled pri proizvajalcu materiala in opreme, ki jo bo pregledala neodvisna strokovna inštitucija bo določen sprotno glede na predvideno dinamiko dobave materiala in opreme. V kolikor se pri kontrolnih pregledih pojavi sum določenih napak, se kontrola proizvoda smiselno poveča.

2.12. Merjenje

Vsa v tem poglavju navedena določila za merjenje, prevzem in obračun del veljajo, če ni v pogodbenih določilih ali drugi pogodbeni dokumentaciji drugače določeno.

2.12.1. Merjenje del

2.12.1.1. Splošno

Količine posameznih del je treba meriti na osnovi enotnih mer, ki so določene v popisu del v ponudbenem oziroma pogodbenem predračunu in po določilih tehničnih pogojev.

Če v tehničnih pogojih ni določeno drugače, je treba količine določiti na osnovi dejansko izvršenih del in vgrajenih materialov v okviru projektne dokumentacije za posamezna dela. V primeru, da projektant naknadno zahteva spremembo vrste ali količine dela, mora predložiti ustrezno dopolnitev projektne dokumentacije s popisom del. Vse količine morajo biti določene zaokroženo, največ na dve decimalki, če se nadzornik in izvajalec del iz opravičljivih razlogov ne dogovorita drugače.

Za dela, za katera se iz kateregakoli razloga naknadno ne bi moglo brez posebnih stroškov več ugotoviti količin ali kakovosti, je dolžan izvajalec del pravočasno zahtevati od nadzornika prevzem, ki ga je treba pisno in z načrti dokumentirati in vpisati v gradbeno knjigo. Meritev in prevzem takšne količine del je dokončen in se ga pri končnem prevzemu samo potrdi. Pred začasnim prevzemom in izmero se v takih primerih z deli ne sme nadaljevati. Če izvajalec del v takem primeru opusti začasni prevzem, nosi vse posledice, ki bi nastale zaradi naknadnih del za ugotovitev dejanskih količin in

kakovosti izvršenega dela, tj. stroške naknadne odstranitve vseh nadgrajenih plasti in po ustrezni kontroli stroške za zamenjavo z ustreznimi materiali ter njihovo ustrezno vgraditev.

Dela, ki se obračunavajo po dobavljenih in vgrajenih količinah, morajo biti sproti dokumentirana z dobavnicami in ustrezno razvidna.

V kolikor se ugotovijo netočnosti Xxxxxxxxxxxx meritev in podatkov, stroški meritev in preverjanj podatkov, ki jih izvrši Inženir, bremenijo Izvajalca.

2.12.1.2. Knjiga obračunskih izmer

Ugotovljene količine in izmere izvedenih del je treba vpisati v knjigo obračunskih izmer. Vpisati je treba vse mere in vrisati skice za vsa taka dela, ki se po izvršenem delu ne vidijo in tudi za tista dela, ki odstopajo od projektne dokumentacije.

Izvajalec del mora vse spremembe, nastale med gradnjo, označiti v ustreznih načrtih. Taki načrti postanejo sestavni del knjige obračunskih izmer.

Knjigo obračunskih izmer je treba voditi tekoče. Če podatki v knjigi po krivdi izvajalca niso obojestransko potrjeni, takšni podatki niso podlaga za začasni (mesečni) obračun (situacijo). Če so v začasni obračun vključeni takšni nepotrjeni podatki, ima nadzornik pravico take začasno obračunane zneske izločiti iz začasnega obračuna.

Nadzornik ima tudi pravico, da odkloni potrditev količin za dela, za katera ima dokaz, da niso izvršena kakovostno in ne ustrezajo pogodbenim določilom, veljavnim predpisom in standardom. Prav tako ima nadzornik pravico, da odkloni potrditev količin za dela, pri katerih mu izvajalec del ni omogočil vpogleda v delovni postopek, pregled dokumentacije o dobavljenem materialu ali če je kljub nasprotovanju nadzornika opravljal določene delovne operacije ter s tem ogrozil tehnično neoporečnost in varnost objekta.

Za kontrolo knjige obračunskih izmer je izvajalec del dolžan dajati nadzorniku vse potrebne podatke, prav tako brezplačno tudi vso potrebno strokovno delovno silo in opremo.

V knjigi obračunskih izmer morajo biti vsi podatki, ki so potrebni za ugotavljanje količin, in sicer količine po popisu del, izmere (ali ocene) izvršenih del, mesečne in zbirne količine ter končna količina za posamezno postavko.

2.13. Izvajanje del na gradbišču

2.13.1. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Med izvajanjem del mora Izvajalec zagotoviti varnost vseh delavcev pri opravljanju svojega dela in varnost odvijanja transporta na deloviščih.

Izvajalec mora na osnovi izdelanega varnostnega načrta, izdelanega v okviru dokumentacije PZI, pripraviti morebitne dopolnitve in spremembe varnostnega načrta pred pričetkom izvajanja del na terenu, ki mora upoštevati njegovo predvideno tehnologijo in organizacijo gradnje, in ki mora biti izdelan skladno z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Ur. list RS, št. 83/05) ter usklajen s koordinatorjem za varnost in zdravje pri delu.

Izvajalec je dolžan organizirati delo v skladu s prejetim Varnostnim načrtom. V primeru, da na gradbišču nastopa več izvajalcev, je Izvajalec dolžan skleniti s temi izvajalci pisni dogovor o izvajanju del, terminskem usklajevanju del, izvajanju varnostnih ukrepov na gradbišču, izvajanju ukrepov za varovanje lastnine naročnika in drugih izvajalcev ter vzdrževanja prehodnih poti v območju gradbišča in dostopov do gradbišča.

Izvajalec je dolžan organizirati in kriti vse stroške ukrepov oziroma izvesti varnostne ukrepe predpisane z zakonom ali s strani inšpekcijskih organov, ki nastanejo kot posledica izvajanja del kot je npr. postavitev varnostnih ograj, kritje stroškov Upravljavcu za izvedbo izklopov naprav in drugih ukrepov za zavarovanje delovišč in omogočanje dostopa in dela na delovišču, kakor tudi kriti stroške zaradi zapor ali omejitev hitrosti in podobno na cestah, ki so del javnega cestnega omrežja.

Izvajalec je odgovoren za ustreznost, stabilnost in varnost vseh operacij na gradbišču, za vse načine gradnje in za vsa dela.

Izvajalec je dolžan na svoje stroške izvesti označitev gradbišča v imenu in na ime Xxxxxxxxx, v obsegu kot to zahteva zakonodaja.

Izvajalec mora:

- izpolnjevati vse primerne varnostne ukrepe,

- skrbeti za varnost vseh oseb, ki imajo pravico biti na gradbišču (tudi podizvajalcev),

- se primerno potruditi, da zaščiti gradbišče in dela pred nepotrebnimi motnjami tako, da prepreči nevarnost za te osebe,

- poskrbeti za vsa začasna dela, ki bi bila potrebna zaradi izvajanja del.

Izvajalec mora vedno izvesti vse primerne previdnostne ukrepe za ohranjanje zdravja in varnosti svojega osebja.

Izvajalec mora imenovati varnostnega inženirja, ki je odgovoren za ohranjanje varnosti in zaščito pred nesrečami. Ta oseba mora biti za to odgovornost usposobljena in mora imeti pooblastila za dajanje navodil in izvajanje zaščitnih ukrepov za preprečevanje nesreč.

Po vsaki nesreči mora Izvajalec poslati Inženirju podrobne podatke o njej takoj ko je to možno. Izvajalec mora voditi evidenco in pisati poročila v zvezi z zdravjem, varnostjo in dobrim počutjem oseb.

Izvajalec mora ves čas med izvajanjem del in tudi po njihovi izvedbi, dokler je potrebno za izpolnitev obveznosti izvajalca, skrbeti za ves potreben nadzor pri načrtovanju, urejanju, upravljanju, vodenju, pregledovanju in preskušanju del.

Osebje Izvajalca mora biti primerno kvalificirano, usposobljeno in izkušeno v ustreznih strokah oziroma poklicih. Inženir lahko od Izvajalca zahteva, da v primeru potrebe odstrani (oziroma da odstraniti) katerokoli osebo, zaposleno na gradbišču ali pri delih vključno s predstavnikom Izvajalca, ki:

- vztraja pri slabem obnašanju ali nezadostni skrbnosti,

- izvršuje dolžnosti neprimerno ali malomarno,

- ne deluje v skladu z določbami pogodbe,

- vztraja pri obnašanju, ki škodi varnosti, zdravju ali varovanju okolja.

Izvajalec mora Inženirju predložiti podrobne podatke, ki kažejo število osebja Izvajalca vsake kategorije na gradbišču. Podrobne podatke je potrebno predložiti vsak koledarski mesec v obliki, ki jo odobri Inženir, vse dokler Izvajalec ne dokonča vseh del, za katere je znano ob roku dokončanja, navedenem v Potrdilu o dokončanju, da še niso dokončana.

2.13.2. Varovanje gradbišč

Izvajalec je dolžan v okviru organizacije gradbišč poskrbeti tudi za ustrezno varovanje gradbišč. Način izvajanja varovanja je v pristojnosti Izvajalca del.

V okviru primernega izvajanja varovanja gradbišč pa mora Izvajalec izvesti tudi videonadzor nad pomembnejšimi območji gradbišč ter uporabo sistema omogočiti tudi Inženirju in Naročniku za izvajanje nadzora nad aktivnostmi na gradbiščih, kot tudi za druge (npr. promocijske) potrebe.

Lokacije in funkcionalnosti sistema videonadzora se izvede v skladu z zahtevami opredeljenimi v dokumentaciji za organizacijo gradbišča in posebnimi tehničnimi pogoji.

2.13.3. Varovanje in zaščita okolja v času gradnje

Pri organizaciji gradnje in izvajanju del, je Izvajalec dolžan upoštevati določila:

– Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper (Ur. list RS št. 43/05, 48/11, 59/14, 88/15),

– izdanih Okoljevarstvenih soglasij (št. 35402-2/2012-96 z dne 13.02.2014 in 35402-2/2012- 100 z dne 29.10.2014),

– izdelanega Celostnega načrta okoljskega monitoringa v času gradnje za drugi tir železniške proge na odseku Divača – Koper (Aquarius d.o.o., Ljubljana, december 2014) in

Pri organizaciji gradnje ter izvajanju del mora Izvajalec predvideti in izvajati naslednje ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje v času gradnje:

- Redno vlaženje in čiščenje gradbiščnih in manipulativnih površin, ter lokacij za začasno skladiščenje materiala, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci ob suhem in vetrovnem vremenu (dostopne ceste do gradbišč in deponij viškov materiala morajo biti prevlečene z nosilno asfaltno podlago);

- Redno čiščenje in vlaženje gradbiščnih poti, čiščenje gradbene mehanizacije in tovornih vozil na območju prehodov iz gradbiščnih platojev na transportne ceste ter uporabo ponjav pri prevozu viškov izkopnega materiala in mineralnih frakcij vgradnega materiala;

- Na začasnih gradbenih napravah za izdelavo betona in drobljenje izkopne kamnine, je

potrebno zagotoviti redno uporab, vzdrževanje in čiščenje prašnih filtrov;

- V primeru ekstremnih vetrovnih razmer (hitrost vetra nad 5 m/s) se mora prekiniti izvajanje del z materiali, ki se prašljo;

- Hitrost vožnje transportnih vozil na internih transportnih poteh na gradbišču in na lokacijah za odlaganje materialov, se mora omejiti na največ 10 km/h.

- Na izvozih z gradbišča predvideti rešetko, opremljeno s filtri in lovilcem olj, nad katero se podvozje, kolesa in keson vozil obvezno spirajo preden se vozilo priključi na javno cestno omrežje;

- Pri izvajanju del uporabljati tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva ter jih redno vzdrževati;

- Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati izven območja gradbišča;

- Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča izvajati samo z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno opremljenih mestih (točenje goriva in olja iz sodov na območju gradnje ni dovoljeno);

- Izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla ali v kanalizacijski sistem se ne sme izvajati;

- Zagotoviti je potrebno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo;

- Skladišče nevarnih snovi mora biti zaščiteno pred atmosferskimi vplivi;

- Za skladiščenje nevarnih snovi oz. kemikalij se sme uporabljati samo originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in označene z oznako za nevarnost;

- V primeru razlitja naftnih derivatov je treba onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in deponirati;

- Na območju gradbišča je potrebno zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij);

- Prostor za vsak dizelski agregat mora biti izveden v obliki lovilne sklede, tla vsakega prostora z agregatom in vsak lovilni bazen morata biti olje in vodotesna (stene in dno prostora z dizel agregatom je treba redno pregledovati in v primeru poškodb takoj sanirati);

- Vse zunanje površine namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, je treba utrditi tako, da je zagotavljajo neprepustnost in so obrobljene z robniki;

- Lovilec olj se mora redno pregledovati in v primeru poškodb takoj sanirati;

- Komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov ni dovoljeno odvajati v tla;

- V Osapski reki s pritoki, na odseku pred prehodom čez državno mejo z Republiko Italijo, v Vinjanskem potoku in v potoku Sekolovec, je treba tudi v času minimalnih pretokov vode, zagotoviti razmere brez kalnosti (motnosti) vode in ustrezne razmere s kisikom;

- Predvidene ureditve vodotokov je potrebno izvajati tako, da se med izvajanjem posegov ne spremenijo odtočne razmere, zlasti v primeru visokih voda;

- V bližini jam ali vhodov vanje, se je potrebno izogniti zemeljskim in drugim gradbenim delom ter odlaganju materiala;

- Na podzemnih jamah ali v njihovi bližini se ne sme izvajati del, pri katerih nastajajo eksplozije in vibracije;

- Ne sme se onesnaževati in spreminjati režima voda, ki ponikajo v jame na in izven trase drugega tira železniške proge;

- V primeru gradnje v bližini vhoda v jamo, je treba vhod v jamo označiti;

- V primeru, da se v času gradnje naleti na rov, mora izvajalec del poskrbeti, da se najdba ne poškoduje ali uniči, pri tem je treba preprečiti onesnaženje podzemlja;

- Jame ali dele jam, kjer so kolonije netopirjev, se ne sme osvetljevati oz. se osvetljuje le v tolikšni meri, kot je nujno potrebno za varno dokončanje del;

- Ventilacijske naprave morajo biti opremljene z dušilniki hrupa;

- Pri postavitvi čeljustnih drobilnikov se morajo postaviti gradbiščne protihrupne ograje v smeri bližnjih naselij

- Potrebna je postavitev začasnih protihrupnih ograj za zaščito posameznih stavb z varovanimi prostori v okolici gradbiščnih platojev v Črnem Kalu in Dekanih;

- Izvesti se mora začasna protihrupna ograja na severovzhodni meji gradbiščnega portala predora T8 v Dekanih;

- V primeru, da bo zaradi prevoza viškov materiala po regionalni cesti R2-409, na območju naselja Dekani med gradnjo z meritvami ugotovljena prekomerna obremenitev okolja s hrupom pri stavbah ob gradbiščni cesti T-8b, je potrebno varovane prostore v preobremenjenih stavbah dodatno zaščititi s pasivnimi protihrupnimi ukrepi;

- Na odprtih delih trase v bližini stanovanjske pozidave, se mora miniranje časovno omejiti na dopoldanski čas;

- Pred začetkom gradnje je treba zagotoviti evidentiranje vseh objektov, ki bodo podvrženi vplivu obratovanja gradbišča;

- Pred začetkom gradnje je treba zagotoviti, da se na objektih v območju vpliva posega namestijo naprave za merjenje posedkov;

- Pred začetkom gradnje je treba zagotoviti, da se izdela kataster poškodb sosednjih objektov iz vidika obstoječih poškodb zaradi vpliva vibracij z izvedbo meritev širine karakterističnih razpok na označenih mestih;

- V času gradnje je potrebno redno nadzirati dovozne poti v bližini objektov in takoj sanirati udarne jame;

- V času gradnje je treba zagotoviti meritve vibracij skladno s standardi DIN4150-3, DIN4150- 2 in ISO 2361-2 na objektih v območju vpliva posega;

- Po zaključku gradnje je treba ponovno izdelati kataster poškodb objektov ter izvesti primerjavo glede na stanje pred začetkom gradnje;

- V času gradnje je treba prilagoditi promet tovornih vozil po dovoznih poteh tako, da ne bo prišlo do povečanja vibracij oziroma povzročanja poškodb v obliki razpok na stanovanjskih objektih v neposredni okolici;

- Uporabljati se morajo lažji vibracijski stroji za utrjevanje spodnjega ustroja, ki obratujejo v frekvenčnem območju nad 35Hz;

- Izvajalec del kot upravljavec vira svetlobe mora za vsa gradbišča, na katerih vsota električne moči svetilk presega 10· kW, zagotoviti izdelavo načrta razsvetljave;

- Svetila za razsvetljavo gradbišč je treba namestiti tako, da usmerjajo svetlobo v smeri gradbišč in dovolj visoko, da ne prihaja do bleščanja na nasprotni strani;

- Nepokrite površine gradbišč in druge nepokrite površine morajo biti 30 minut po prenehanju izvajanja gradbenih, vzdrževalnih ali drugih obnovitvenih del osvetljene samo s svetilkami, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;

- Na odprtih delih trase mora gradnja objektov potekati predvsem v dnevnem času;

- V dnevnem času mora biti od jutra do večera razsvetljava ugasnjena, razen v zelo slabih vremenskih razmerah;

- V nočnem času objekti ne smejo biti stalno osvetljeni, zaradi varnosti na gradbišču je v nočnem času dovoljena namestitev svetil, ki imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop in ki so popolnoma zasenčena, ter z najmanjšo emisijo UV svetlobe;

- Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu;

- Na površine habitatnih tipov z naravoslovno oceno 3, 4, in 5 je prepovedan vnos kakršnegakoli materiala in uporaba teh površin za parkirišča in obračališča;

- Sečnja gozda in grmovne vegetacije se ne sme izvajati od začetka aprila do konca avgusta v obdobju glavne gnezdilne sezone ter razmnoževanja saproksilnih vrst hroščev;

- Iz območja poseka je potrebno posekan les takoj odstraniti ali trajno pustiti na kraju poseka;

- Redno je potrebno odstranjevati tujerodne invazivne vrste;

- Kjer trasa poseže v območje vodotoka, se sme odstraniti obvodno vegetacijo samo na območju posega;

- Predvidena zasaditev se mora izvajati na stabilizirani podlagi, ki je protierozijsko zaščitena.

- Na območju gradbišča se mora zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov;

- Na območju gradbišča je potrebno določiti ustrezno opremljeno mesto, za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, ki je izven gradbene jame;

- Potrebno je zagotoviti reden odvoz odpadkov in nevarnih odpadkov z območja gradbišča, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano;

- V kolikor se med izkopavanjem opazi onesnaženost zemeljskega izkopa z oljem, bitumenskimi mešanicami ali prisotnost odpadkov, ki niso iz naravnega mineralnega materiala, je treba tovrstne odpadke obravnavati ločeno;

- Gradbene odpadke, ki bodo nastali kot posledica rušenja objektov, je potrebno oddati zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, ki jih bo obdelal izven gradbišča;

- V kolikor se v času izvajanja izkopov naleti na nasutja odpadkov, jih je treba vključno z onesnaženo podlago odstraniti iz gradbišča ločeno po klasifikacijskih številkah odpadkov in z njimi ravnati ločeno od zemeljskih izkopov.

2.14. Poročila o poteku del

Izvajalec je dolžan izdelati in Inženirju predložiti ločena mesečna poročila o poteku del za tekoči mesec in celotno obdobje. Poročilo mora zajemati obdobje od konca prvega koledarskega meseca, ki sledi datumu začetka. Poročilo je potrebno priložiti izstavljenim mesečnim obračunskim situacijam.

Poročanje traja dokler Xxxxxxxxx ne dokonča vseh del in odpravi vse ugotovljene pomanjkljivosti oziroma dokler ne pridobi Potrdila o izvedbi.

Vsako poročilo mora vsebovati:

- podrobne opise poteka del, vključno z vsako fazo projektiranja, nabavo opreme, materiala, naprav, dostavo na gradbišče, gradnjo, preskušanjem zagonom in preskusnim delovanjem,

- ime proizvajalca, lokacijo proizvajalca, napredek v odstotkih in dejanske oziroma pričakovane datume izdelave vsakega glavnega dela opreme, to je

i. začetek izdelave

ii. pregledov izvajalca

iii. xxxxxxxxx

iv. pošiljke in prispetja na gradbišče

- podatke o osebju Xxxxxxxxx,

- kopije dokumentov o zagotavljanju kakovosti, rezultate preskusov in certifikate o materialih,

- seznam sprememb,

- primerjave dejanskega in načrtovanega napredka, s podatki o vseh dogodkih in okoliščinah, ki lahko ogrozijo dokončanje v skladu s pogodbo in o ukrepih, ki so (ali naj bi bili) sprejeti za preprečitev zamud.

- Seznam najavljenih zahtevkov in zahtevkov ter seznam sprememb in dopolnitev projektnih rešitev

- Seznam sprememb od PZI za potrebe izdelave PIDa

2.15. Verifikacija podsistemov

Naročnik bo skladno z zahtevami predpisov s področja gradnje železniške infrastrukture za preverjanje izpolnjevanja bistvenih zahtev ter skladnosti s TSI in zagotovitev interoperabilnosti ter skladnosti z nacionalnimi predpisi izvedenih del zagotovil tudi izvedbo ES verifikacije podsistemov in verifikacije skladnosti z nacionalnimi predpisi.

Skladno z Direktivo o interoperabilnosti 2008/57/ES in Zakonom o varnosti v železniškem prometu, ki je uveljavil zahteve te Direktive, je potrebno za nove podsisteme, ki se gradijo, nadgradijo ali obnovijo, pridobiti tudi obratovalno dovoljenje, če tako odloči varnostni organ. Zato pa je potrebno izvesti tudi ES - verifikacijo podsistema, ki ga izvaja priglašeni organ za ES verifikacijo podsistema pri katerikoli državi članici. ES verifikacija se izvede v skladu z zahtevami Direktive in Zakona o varnosti v železniškem prometu. Za vsa ostala dela na podsistemih, za katera pa zahteve v TSI niso opredeljena in s katerimi se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev po TSI, pa se verificirajo v skladu z nacionalnimi predpisi.

Izvajalec mora za namen verifikacije v okviru svojih pogodbenih obveznosti sodelovati s priglašenimi organi (za posamezni podsistem, ki se gradi ali nadgrajuje) in se jim po dogovoru z naročnikom o načinu sodelovanja, omogočiti :

- Pregled s strani izvajalca izdelane PZI dokumentacije ter morebitnih dopolnitev in sprememb projektne dokumentacije za izvedbo (PZI), ki mu jo je predal naročnik;

- Dodatni pregled dokumentacije, kadar se v podsistem vgrajujejo komponente interoperabilnosti, ki nimajo ustrezne ES izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo v prehodnem obdobju, kot to dovoljeno v posameznih TSI in če tako dogovorjeno s pogodbo;

- Pregled proizvodnje sestavnih elementov in samih del v izvajanju – po potrebi in obsegu po presoji priglašenega organa;

- Pregled izvedenih del in vse dokumentacije v zvezi izvedenih del, vključno s preverjanjem vseh uporabljenih postopkov ob dokončanju del ter z rezultati preizkusov in meritev.

- Omogočiti pridobitev vseh podatkov in dokumentacijo, ki se pripravlja v okviru pogodbenih obveznosti Izvajalca za namen priprave in izdaje ES potrdila o verifikaciji podsistema ali dela podsistema, kar je eden od pogojev za pridobitev obratovalnega dovoljenja.

Izvajalec mora izvesti tudi dodatne preizkuse in meritve za pregled izvedenih del in predati dodatno dokumentacije na zahtevo priglašenega organa, kadar se v podsistem vgrajujejo komponente interoperabilnosti, ki nimajo ustrezne ES izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo v prehodnem obdobju, kot je to dovoljeno v posameznih TSI in če tako presodi in zahteva priglašeni organ.

2.16. Pregled del

Dela, ki so predmet tega javnega naročila predstavljajo prvo fazo izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper. V drugi fazi bodo predori in drugi objekti nadgrajeni/dograjeni z elektro in strojno opremo ter s sistemom napajanja z električno energijo, trasa železniške proge in deviacije, zgrajena do planuma spodnjega stroja, pa bodo nadgrajeni/dograjeni z zgornjim ustrojem železniške proge, električnim voznim omrežjem skupaj z elektronapajalno postajo Črni Kal, s signalnovarnostnimi, telekomunikacijskimi napravami, sistemom ERTMS (ETCS nivo 1 in GSM-R), sistemom varovanja in video nadzora, ter drugimi napravami, opremo in deli potrebnimi za delovanje celotnega odseka železniške proge med Divačo in Koprom.

Investitor oz. njegov pooblaščeni Inženir določita postopke in način uporabe objektov v času izvajanja preostalih faz del. Po dokončanju del, ki so predmet tega javnega naročila in njihovi pripravljenosti za interni tehnični pregled, ter po izjavi Izvajalca o dokončanju del in potrditvi Izvajalčeve izjave s strani Inženirja (nadzornika), izvede tehnična komisija pregled izvedenih del.

Investitor sme pričeti, za potrebe vgradnje elektro in strojne opreme ter sistema napajanja z električno energijo v predorih in objektih ter za potrebe izgradnje zgornjega ustroja železniške proge, vozne mreže ter signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in drugih naprav železniške proge, z uporabo izvedenih del objektov oziroma delov teh del, ki so del tega javnega naročila, po uspešno opravljenem internem tehničnem pregledu. Na internem tehničnem pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, mora izvajalec odpraviti v dogovorjenem roku.

Po zaključku vseh del potrebnih za dokončanje izgradnje drugega tiru železniške proge Divača – Koper, ter po pridobitvi izjav vseh Izvajalcev o dokončanju del in pripravljenosti objekta za končni tehnični pregled vseh del, ter potrditvi izjav vseh Izvajalcev s strani Inženirja (nadzornika), se izvede končni tehnični pregled. Tehnični pregled se izvede v skladu z Gradbenim zakonom, komisijo za tehnični pregled pa imenuje upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (Ministrstvo za okolje in prostor).

Izvajalec je za dela, ki jih je izvedel in so predmet tega javnega naročila, dolžan pripraviti vso dokumentacijo potrebno za končni tehnični pregled, ki jo po pogodbi izdeluje izvajalec del, dolžan na končnem tehničnem pregledu sodelovati, ter dolžan opraviti vse tiste pomanjkljivosti ugotovljene na končnem tehničnem pregledu, ki se nanašajo na dela, ki jih je izvedel.

Uspešno izveden tehnični pregled in odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene na tem pregledu, so podlaga za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki ga pridobi naročnik del od upravnega organa, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Za železniške podsisteme pa je nato potrebno pridobiti še obratovalno dovoljenje, ki ga izda varnostni organ, na podlagi uporabnega dovoljenja ter ES izjave o verifikacije, ki jo izda naročnik po uspešno izvedenih verifikacijah podsistemov s strani priglašenih organov, kot opisano v podpoglavju zgoraj 2.15. Varnostni organ lahko za namen pridobitve obratovalnega dovoljenja predpiše tudi poskusno obratovanje. Pri končnih preizkusih in morebitno potrebnem poskusnem obratovanju sodeluje tudi Upravljavec, ki za namen ugotavljanja združljivosti novih sistemov z obstoječimi sistemi pred priključitvijo novih sistemov v omrežje JŽI izvede fazne in končni fazne tehnične preglede.

V celotnem procesu pridobivanja obratovalnega dovoljenja se ugotavlja skladnost izvedenih del oziroma ugotavljajo morebitne pomanjkljivosti. Ne glede na to, da predvidoma izvedena dela po tem javnem naročilu neposredno nimajo večjega vpliva na potrebne postopke za pridobitev obratovalnega dovoljenja, pa mora izvajalec del po tem javnem naročilu, v kolikor se bo za to izkazala upravičena potreba, sodelovati tudi v teh postopkih ter odpraviti morebitno naknadne ugotovljene pomanjkljvosti v izvedenih delih ali pomanjkljivi dokazni dokumentaciji izvedenih del.

Tehnični pregled je praviloma uspešen takrat, če se objekt lahko preda v obratovanje ali uporabo brez posebnih oziroma pomembnih omejitev oziroma objekti in naprave ter sistemi lahko obratujejo, kot je predvideno v pogodbeni dokumentaciji.

2.17. Odgovornost za napake

Če se v potrjenih dokumentih ali delih Izvajalca odkrijejo napake, pomanjkljivosti, dvoumnosti, nedoslednosti ali druge pomanjkljivosti, je Izvajalec le te dolžan odpraviti. Stroške za odpravo pomanjkljivosti nosi Izvajalec.

2.18. Odprava napak v garancijski dobi

Izvajalec je v času garancijske dobe dolžan na svoje stroške odpraviti vse ugotovljene napake. V kolikor napak ne bo odpravil v razumnem roku določenem s strani Naročnika, lahko Xxxxxxxx unovči garancijo za dobro izvedbo del oziroma garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Med napake, ki so lahko razlog za unovčenje garancije spada med drugim tudi dostava pomanjkljive dokumentacije ali nepripravljenost sodelovanja pri pridobivanju uporabnega in obratovalnega dovoljenja.

2.19. Dokumentacija

2.19.1. Splošne zahteve

Izvajalec mora pripraviti vse svoje dokumente in vse druge dokumente, ki so potrebni njegovemu osebju kot navodila. Xxxxxx Xxxxxxxxx in Inženirja ima pravico nadzorovati pripravo teh dokumentov, ne glede na to, kje se ti dokumenti pripravljajo.

Izvajalec mora pri izvajanju del izdelovati in ažurirati popoln komplet poročil o izvedenih delih, ki kažejo natančen potek izvedenih del z vsemi detajli tako, kot so izvedena. Ta poročila je potrebno hraniti na gradbišču. Pred začetkom preskusov ob dokončanju del se dve kopiji dostavita Inženirju.

Vsa predana dokumentacija mora biti v slovenskem jeziku v papirnati in elektronski obliki v kolikor ni pri posamezni dokumentaciji določeno drugače.

Elektronska verzija dokumentacije mora biti "odprta" in mora Naročniku in Upravljavcu omogočati izvedbo modifikacij za svoje potrebe. Dokumentacija v elektronski obliki mora biti pripravljena v naslednjih formatih:

- grafični del mora biti izdelan v vektorskem formatu .dwg in .dxf,

- tekstualni del mora biti pisan v formatu .doc, .docx,

- preglednice morajo biti izdelane v formatu .xls, .xlsx.

- terminski plani morajo biti izdelani v formatu .mpp,

- fotografije morajo biti izdelane v formatu .jpg,

Poleg tega, je vso dokumentacijo v elektonski obliki potrebno predati tudi .pdf formatu.

Elektronska verzija dokumentacije se v celoti predaja na skupno informacijsko okolje – CDE in na zunanjem prenosnem spominskem mediju za digitalne vsebine. Predajo na CDE je potrebno izvajati skladno z Navodili za uporabo CDE platforme, ki je priloga k izvajalskemu BIM izvedbenemu načrtu.

Vsi BIM modeli morajo biti predani v odprtokodnem formatu IFC2x3 in v izvornem formatu avtorskih orodij, s katerimi so BIM modeli modelirani.

Vse vsebine, ki so produkti dela v BIM okolju morajo biti izdelane in predane skladno z zahtevami, ki so podane v s strani Naročnika potrjenem izvajalskem BIM izvedbenem načrtu.

Dokumentacija, ki jo je potrebno predati državnim organom mora biti pripravljena in v formatu skladno z zahtevami posameznega državnega organa (kot npr. projektna dokumentacija za vpis v uradne evidence, mora biti izdelana v državnem koordinatnem sistemu D96) .

Pri izdelavi barvnih grafičnih podlog ne smejo biti uporabljene rumene barve in sive, ki vsebuje manj kot 50% črne barve. Uporabljati je dopustno le barve, ki so dobro vidne pri tisku na belem papirju.

Vsa dokumentacija mora biti vseobsežna in razumljiva, s prikazom ožičenja, shem, s prikazom vseh komponent s povezavami na tip, vrednost, toleranco, ime proizvajalca, tip ali kodo in posebno kosovnico.

Oštevilčenje elementov na shematskem diagramu mora biti sistematično vse okrajšave morajo biti sistematične in jasno definirane.

Izvajalec mora pripraviti Program izdelave in predaje dokumentacije. Program izdelave in predaje dokumentacije mora zajemati najmanj:

- seznam dokumentacije Naročnika,

- seznam dokumentacije, ki se bo izdelala s strani Izvajalca, pri čemer mora biti pri posamezni dokumentaciji navedeno:

i. naslov dokumenta,

ii. oznaka dokumenta,

iii. kdo je odgovoren za izdelavo,

iv. kdaj bo izdelana,

v. kdaj bo predana Naročniku oz. Inženirju,

vi. ali je glede na pogodbo potreben pregled in/ali potrditev s strani Naročnika ali Inženirja

Pojem dokumentacija vključuje tudi vse BIM modele in podatke za izdelavo BIM modelov, ki jih predaja Izvajalec.

Izdelava in predaja dokumentacije mora biti nazorno prikazana v osnovnem terminskem planu izvedbe. Izvajalec je dolžan popraviti izdelano dokumentacijo skladno s pripombami Naročnika oziroma Inženirja.

Izvajalec mora pripraviti varnostni načrt pred pričetkom izvajanja del na terenu, ki mora biti izdelan skladno z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.

Izvajalec mora izdelati vse elaborate v skladu z zahtevami zahtevami te razpisne dokumentacije.

2.19.2. Projektna dokumentacija

2.19.2.1. Projekt za izvedbo (PZI)

V kolikor ni v tej razpisni dokumentaciji za posamezna dela določeno drugače, bo za razpisana dela izvajalec prejel izdelano dokumentacijo PZI v dveh izvodih v tiskani obliki in izdelan BIM model v digitalni obliki vključno z elektronskimi verzijami vse izdelane projektne dokumentacije v aktivni in pasivni obliki za dela, ki so predmet tega javnega naročila.

Izvajalec je dolžan dela izvajati v skladu s predano PZI dokumentacijo. Pri izvajanju del pa se lahko pojavi potreba po izdelavi sprememb in dopolnitev predane PZI dokumentacije in sicer:

a. Napaka v PZI projektu:

i. Projektant izdela in preda novo projektno rešitev

ii. Projektant preda posodobljen BIM model

iii. Izvajalec izvede dela po novi projektni rešitvi

b. Sprememba projektne rešitve na pobudo Naxxxxxxx:

i. Projektant izdela in preda novo projektno rešitev

ii. Projektant preda posodobljen BIM model

iii. Izvajalec izvede dela po novi projektni rešitvi

c. Sprememba projektne rešitve na pobudo Izvajalca:

i. Izvajalec izdela in preda novo projektno rešitev

ii. Izvajalec preda posodobljen BIM model, ki ga preda v pregled in potrditev

iii. Izvajalec izvede dela po novi projektni rešitvi po pridobitvi soglasja Projektanta in Naročnika

(Izvajalec lahko dela naroči pri Projektantu ali drugi usposobljeni organizaciji - usposobljenost preveri Inženir)

Poleg tega se zaradi gradnje predorov, tudi v kraškem svetu, pričakuje, da bo potrebno izvesti določene spremembe in dopolnitve zaradi drugačnih geoloških ali drugih razmer ter zaradi kraških pojavov, kjer je predvideno:

d. Sprememba projektne rešitve zaradi drugačnih geoloških razmer pri izkopih in podpiranjih:

i. Na podlagi rezultatov geološko geomehanske spremljave gradnje predora se Geotehnični nadzornik skupaj s projektanti in drugimi deležniki odloči o potrebnem ukrepu za nadaljevanje izkopnih del

ii. Projektant po potrebi uskladi, prilagodi ali na novo izdela projektno rešitev

iii. Posodobitev BIM modelov izvede Projektant v sklopu projektantskega nadzora

iv. Izvajalec izvede dela po novi projektni rešitvi

e. Sprememba projektne rešitve zaradi kraškega pojava ali iz drugih razlogov:

i. Na podlagi natančnega posnetka dejanskega stanja projektant po potrebi uskladi, prilagodi ali na novo izdela projektno rešitev

ii. Posodobitev BIM modelov izvede Projektant v sklopu projektantskega nadzora

iii. Izvajalec izvede dela po novi projektni rešitvi

Opomba: Izvajalec izdeluje referenčne BIM modele izvedenega stanja sproti skladno z napredovanjem del in so podlaga za obračun izvedenih del.

V kolikor bo potrebno tehnične rešitve v PZi spremeniti ali dopolniti, ne glede na vzrok za to, se le-te pripravi v najkrajšem času v primerni obliki tako, da lahko Izvajalec nadaljuje z delom.

Za gradnjo viaduktov V1 - Gabrovica in V2 – Vinjan mora Izbrani ponudnik izdelati projekt za izvedbo (PZI), v skladu z veljavnim Gradbenim zakonom, Pravilnikom o projektni dokumentaciji, Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in ostalimi veljavnimi domačimi predpisi, normativi, standardi ter navodili Naročnika. PZI dokumentacija za viadukta mora biti izdelana tudi v BIM okolju.

V kolikor mora za del pogodbenih del (po dogovoru oziroma dodatnem naročilu) Izvajalec prevzeti obveznost izdelave projekta za izvedbo (PZI) še za kakšno drug objekt ali inštalacijo ipd., mora tudi tega izdelati v skladu z veljavnim Gradbenim zakonom, Pravilnikom o projektni dokumentaciji, Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in ostalimi veljavnimi domačimi predpisi, normativi, standardi ter navodili Naročnika. V okviru dogovora se opredeli tudi obveznost izdelave v BIM okolju.

PZI dokumentacija za takšna dela morajo biti Naročniku predana v 4 izvodih v tiskani in elektronski obliki. Izvajalec si za svoje potrebe lahko izdela dodatno število izvodov PZI projetne dokumentacije.

Naročnik oz. njegov pooblaščeni Inženir bo predano PZI projektno dokumentacijo recenziral. Izvajalec je dolžan izdelati dopolnitve PZI po pripombah roku 14 dni po prejemu pripomb. Predpogoj za pričetek del, ki so predmet PZI, katerega je dolžan izdelati Izvajalec, je da na PZI ni več izdanih pripomb.

Projektno dokumentacijo morajo izdelati usposobljeni projektanti, ki izpolnjujejo vse zahteve skladno z veljavno slovensko zakonodajo.

Izvajalec se obvezuje, da bodo projektanti, ki so izdelali PZI na razpolago, tako da se bodo lahko udeleževali razgovorov z Inženirjem, kadarkoli bo to potrebno, vse do datuma izteka roka za reklamacijo napak.

Vsa projektna dokumentacija, ki jo je dolžan izdelati Izvajalec, mora biti izdelana in naročniku predana v zahtevanem številu izvodov, v tiskani in elektronski obliki. Projektna dokumentacija v elektronski obliki mora biti pripravljena v formatih, kot je podano v točki 2.19.1 teh splošnih tehničnih pogojev.

V kolikor se po dogovoru oziroma zahtevah, PZI ki ga izdeluje projektant Izvajalca, izdeluje v BIM okolju, mora biti izdelava skladna s projektantskim BIM izvedbenim načrtom, ki ga je izdelal Projektant naročnika. Če je zaradi specifike izdelave PZI za posamezna dela potrebno, projektant PZI, ki ga izdeluje Izvajalec, za ta dela dopolni projektantski BEP. Dopolnjen projektantski BEP potrdi naročnik.

Vsi BIM modeli faze PZI za posamezna dela morajo biti predani v odprtokodnem formatu IFC2x3 in v izvornem formatu avtorskih orodij, s katerimi so BIM modeli modelirani.

Pravila za poimenovanje vseh elementov so podana v Navodilih za uporabo CDE platforme in vključujejo navodila za poimenovanja datotek, modelov, dokumentov, gradnikov, atributov in drugih podatkov.

2.19.2.2. Projekt izvedenih del (PID)

Za izdelavo projekta PID v BIM okolju je naročnik sklenil pogodbo s Projektantom.

Da se Projektantu omogoči pravilno in pravočasno ter sprotno izdelavo dokumentacije izvedenega stanja (PID) mora Izvajalec izvajati naslednje aktivnosti.

 Dexx Xxxxxxxxx x BIM okolju za fazo PID obsega posodabljanje in nadgradnjo BIM modela, za katero so podane zahteve v točki 2.19.3 (Posodabljanje in nadgradnja BIM modela) ter podrobneje opredeljene v Posebnih tehničnih pogojih – Tehničnih specifikacijah za delo v BIM okolju.

 Za dela, ki niso modelirana je Izvajalec dolžan redno vnašati spremembe v projekt za izvedbo, za dejansko vgrajene naprave in opremo na gradbišču oziroma za dejansko stanje izvedenih del. Ti projekti (opisi in risbe) morajo dejansko odražati vse revizije (spremembe in odstopanja) od prvotnega projekta in navedenih pogojev, vključno z opisom točne lokacije naprav in opreme, dimenzijami in izvedenimi deli. Izvajalec je dolžan izvode projekta za izvedbo, v katerega vnaša spremembe hraniti v pisarni Izvajalca na gradbišču in dopolnjevati po potrebi ter kopije v primerni obliki (predvidoma v elektronski obliki v izvornem formatu) redno posredovati Naročniku oziroma Projektantu za sprotno izdelavo popravkov in dopolnitev za namen izdelave PID

Izvajalec je tako dolžan za posamezana dela dokumentacijo izvedenega stanja predajati v enaki obliki, kot mu je bila predana, torej za dela, ki so modelirana v BIM okolju v obliki referenčnih BIM modelov oziroma v obliki popravkov predane PZI dokumentacije za dela, ki niso modelirana.

Izvajalec je dolžan zagotoviti vse podatke, vključno s potrebnimi geodetskimi podlagami in izvajalske načrte izvedenih del v zahtevanih rokih, in tako, da bo projektantu omogočeno izdelati projekt izvedenih del PID (skladno z zakonsko regulativo in zahtevami tega javnega naročila).

Vsa dokumentacija, ki jo je dolžan izdelati Izvajalec, mora biti izdelana in naročniku predana v zahtevanem številu izvodov, v tiskani in elektronski obliki. Projektna dokumentacija v elektronski obliki mora biti pripravljena formatih, kot je podano v točki 2.19.1 teh splošnih tehničnih pogojev.

Za PID dokumentacijo, ki jo izdeluje izvajalec sam, veljajo smiselno enake zahteve in postopki, kot za PZI, ki jo izdeluje Projektant naročnika..

(Opomba: PID dokumentacijo, ki jo izdeluje izvajalec in je po vsebini sestavni del PID dokumentacije za drugi tir, se preda projektantu naročnika, ki izvaja naloge vodje projekta in ki jo pregleda in potrdi ter vključi v celotno PID dokumentacijo drugega tira)

2.19.2.3. Navodila za obratovanje in vzdrževanje

Navodilo za obratovanje in vzdrževanje mora vsebovati vse potrebne podatke in postopke za varno in zanesljivo obratovanje objektov in vgrajenih naprav in njihovo vzdrževanje v celotni življenjski dobi vključno s:

- pregledno tabelo analize napak in popravil,

- postopki za redno vzdrževanje in izredno vzdrževanje,

- postopki za merjenje in testiranje v povezavi s točkami meritev in nadzora, kakor tudi potrebne pripomočke in instrumente,

- časovni prikaz potrebnih aktivnosti rednega vzdrževanja,

- seznamom potrebnega orodja in instrumentov potrebnih za posamezne vrste vzdrževalnih del.

Navodila za vzdrževanje morajo vsebovati dovolj podrobne opise in risbe, da lahko Upravljavec upravlja, vzdržuje, odmontira in ponovno sestavi, prilagodi in popravi vgrajeno opremo in naprave.

2.19.2.4. Dokumentacija za vpis v uradne evidence

Izdelava dokumentacije, to je projektov za vpis v uradne evidence, je obveznost Izvajalca. Dokumentacija se pripravi po zahtevah državnega organa oziroma skladno s predpisi in navodili za pripravo tovrstne dokumentacije. Dokumentacija se pripravi za vse uradne evidence za zemljišča, stavbe in infrastrukturo, ki so bila predmet izvedenih del Izvajalca.

Izvajalec poskrbi tudi za predajo projektov za vpis v uradne evidence, ki ga izvede državni organ po uradni dolžnosti.

2.19.2.5. Dokazilo o zanesljivosti

Izvajalec mora za potrebe izvajanja pregledov ob dokončanju del ter pridobivanja uporabnega in obratovalnega dovoljenja pravočasno in v skladu s predpisi izdelati DZO za izvedena po tem javnem naročilu.

DZO pregleda Inženir po postopku in pogojih kot so opisani za preglede dokumetacij (npr. za tehnološke elaborate). DZO, na katerega Inženir nima več pripomb, se preda komisiji oziroma upravnemu organu, ki izvaja preglede oziroma izdaja upravna dovoljenja.

Pri izdelavi in predaji DZO se upošteva tudi splošne zahteve poglavja 2.19.1.

2.19.3. Posodabljanje in nadgradnja BIM modela

Posodabljanje in nadgradnja BIM modela faze PZI za Izvajalca pomeni izdelavo podatkov in dokumentacije izvedenih del in izdelavo BIM modelov in dokumentacije vseh sprememb in odstopanj od PZI dokumentacije (v obsegu, ki je opredeljen v izvajalsekm BEP). Posodabljanje in nadgradnja

BIM modela se izvaja, potrjuje in predaja skladno s strani Naročnika potrjenim izvajaleskim BIM izvedbenim načrtom.

Izvajalec GOI del redno zagotavlja IFC datoteke z BIM modeli, ki vključujejo spremembe oz. odstopanja od izvornih BIM modelov faze PZI in so potrjeni s strani Inženirja in Naročnika. Izvajalec točno opredeli postopek izdelave BIM modelov sprememb in ga zapiše v izvajalskem BIM izvedbenem načrtu. Izvajalec mora zagotoviti, da so vsi BIM modeli pred predajo usklajeni z ustreznimi nespremenjenimi projektantskimi BIM modeli.

Vse vloge, kompetence, dolžnosti in odgovornosti glede posodabljanja in nadgradnje BIM modelov faze PZI ter zagotavljanja druge dokumentacije povezane s spremljanjem gradnje v BIM okolju so opredeljene v Razpisni dokumentaciji, Tehničnih specifikacijah – delo v BIM okolju in izvajalskem BEP.

Aktivnosti Izxxxxxxx xovezane s posodabljanjem in nadgradnjo BIM modelov faze PZI obsegajo:

- Pred začetkom del mora Izvajalec zagotoviti ustrezno dopolnjene delne 3D BIM modele, ki so usklajeni z izvajalčevo tehnologijo izvedbe. Izvajalec je zadolžen tudi za 3D BIM koordinacijo teh 3D BIM modelov z ustreznimi nespremenjenimi projektantskimi 3D BIM modeli.

- Izvajalec izdela dopolnjene in spremenjene podatke za potrebe 4D in 5D modeliranja, ki so usklajeni z izvajalčevo tehnologijo izvedbe.

- Izvajalec sproti nadgrajuje 3D BIM modele faze PZI tako, da vanje vključuje spremembe oz. odstopanja od 3D BIM modelov faze PZI, ki so nastali med izvedbo. Merila za določitev, katere spremembe oz. odstopanja od 3D BIM modelov faze PZI zahtevajo nadgradnjo 3D modelov faze PZI so določena v izvajalskem BEP.

- Pred predajo vseh 3D BIM modelov mora izvajalec zagotoviti nadzor kakovosti in 3D BIM koordinacijo 3D BIM modelov. Postopke nadzora kakovosti in 3D BIM koordinacije mora Izvajalec izvesti skladno z metodologijo, ki je predpisana v izvajalskem BEP. Izvajalec izdela in preda poročila o rezultatih izvedenih postopkov.

- Spremembe oz. odstopanja, ki zadevajo gradnike ali skupine gradnikov, ki se ne modelirajo neposrednov BIM okolju, Izvajalec označuje v kopiji načrtov PZI (Red-line drawings) in jih predaja v formatu .dwg

- Med celotnim potekom gradnje Izvajalec mesečno izdeluje in predaja Naročniku aktualne podatke za potrebe 4D in 5D modeliranja.

- Med celotnim potekom gradnje Izvajalec mesečno zagotavlja in predaja Naročniku vse dokumente, ki vključujejo specifikacije, garancije, navodila za uporabo in vso drugo potrebno dokumentacijo za pravilno uporabo in vzdrževanje zgrajenega objekta in se uporabijo za 6D BIM model faze PID.

Vse BIM modele mora izvajalec predajati v IFC2x3 in v izvornem formatu orodja v katerem so bili modelirani.

Pred predajo vseh zgoraj navedenih vsebin mora Izvajalec omogočiti njihov pregled Inženirju in Naročniku. Ko oba potrdita skladnost vsebin z zahtevami podanimi v izvajalskem BEP, Izvajalec preda vsebine na skupno informacijsko okolje (CDE).

Vse predaje na skupno informacijsko okolje (CDE) je potrebno izvesti skladno z Navodili za uporabo CDE platforme.

Naročnik lahko za pregledovanje in potrjevanje vsebin, ki jih predaja Izvajalec, in za nadzor nad potekom dela v BIM okolju pooblasti BIM konzultanta.

Navedba zgoraj opredeljenih ključnih aktivnosti Izvajalca ne odvezuje od izvedbe in izpolnitve vseh aktivnosti, ki jih določajo Razpisna dokumentacija, Tehnične smernice – Delo v BIM okolju in izvajalski BEP.

2.20. Izpolnjevanje pogojev za delo Naročnika na projektu

Za izvedbo del je Izvajalec dolžan najkasneje v 30-ih dneh od sklenitve Pogodbe zagotoviti Naročniku, za potrebe Naročnika in Inženirja na gradbišču, pisarniške prostore z vso potrebno pisarniško opremo. Pisarniški prostori morajo zadoščati za delo 20 ljudi in imeti samostojen vhod pod enim ključem. Skupna površina pisarniških prostorov mora znašati vsaj 300 m2 in naj bo prirejena za delo 20 oseb. Poleg pisarn je potrebno zagotoviti eno veliko sejno sobo, primerno za sestankovanje vsaj 30 oseb, v izmeri vsaj 50 m2, sanitarije (WC ločeno M in Ž, koplanico s tušem), čajno kuhinjo ter ostale pomožne prostore (skladiščni prostor, garderobo, arhiv,….), potrebne za funkcionalnost objekta. Način razporeditve prostorov bo predlagal in potrdil Inženir. Prostori morajo imeti instalirano električno razsvetljavo, primerno število komunikacijskih linij (internet, telefon), s povezavo na komunikacijsko omaro (za telefonske priključke, omrežne priključke, omrežno stikalo, modem, usmerjevalnik, UPS). IT omrežje mora biti povezano z ustreznimi UTP kabli kategorija 6 in dvema IT vtičnicama na delovno mesto. Prostori morajo vsebovati grelno – hladilne elemente, ki omogočajo delo pri nizkih in visokih zunanjih temperaturah.

Izvajalec mora v sklopu pisarniške opreme zagotoviti ustrezno pisarniško pohištvo (arhivske omare za rednike - visoke in nizke, pisalne mize, delovne mize v sejni sobi, pisarniške in konferenčne stole, magnetne table, obešalnike za obleko). Razen pisarniškega pohištva mora izvajalec zagotoviti naročniku še naslednjo pisarniško opremo: 1 x laserski barvni tiskalnik z možnostjo tiskanja do formata A3, 1 x kopirni stroj A3/A4 s sortirnikom, podajalcem in optičnim čitalnikom velikosti A4 in A3, 1 x projektor v HD ločljivosti skupaj s projekcijskim platnom, 1x LED LCD TV zaslon diagonale vsaj 65'', skupaj s stensko montažo in priklopom na IT omrežje.

Vsa zgoraj navedena oprema mora biti nova ter predhodno usklajena z Naročnikom. Stroški prostorov in opreme za Naročnika morajo biti vključeni v ostalih postavkah Ponudbenega predračuna.

Oprema ostane na razpolago Naročniku vsaj še 6 mesecev po izdaji potrdila o izvedbi, nato se vrne Izvajalcu. Stroški priklopa in koriščenje omrežja IT ponudnika (telefon, internet), servisiranja in vzdrževanja zgoraj navedene opreme, vzdrževanja objektov, ogrevanja, razsvetljave in vsakodnevno čiščenje prostorov gredo v breme Izvajalca do dokončanja odseka 1: Divača – Črni Kal.

V sklopu zagotovitve pisarniških prostorov mora Izvajalec za Naročnika zagotoviti parkirni prostor za parkiranje vsaj 10 vozil, izvedeno v protiprašni izvedbi, pri čemer mora biti za vsaj 4 vozila zagotovljena nadstrešnica kot zaščita pred vremenskimi vplivi. Parkirni prostori morajo biti na razpolago za potrebe Naročnika in Inženirja ter ločena od ostalih, ki jih bo zase zagotavljal Izvajalec.

Izvajalec je dolžan, na zahtevo Naročnika, svoje obveze po prostorih in pisarniški opremi izpolnjevati skupaj in koordinirano z ostalimi Pogodbenimi Izvajalci Del na odseku 2: Črni Kal - Koper, po predhodni uskladitvi in odobritvi s strani Inženirja.

2.21. Priloge

A. »Odsek 2« xxxx://xxx.xxxxxxxx.xx/xxxxxxxxx/xxxxx/xxxxxxx/Xxxxx_0.xxx

1. Razmejitev del Odsek 1 – Odsek 2 (pdf datoteka)

2. Razmejitev del območje ENP Dekani (pdf datoteka)

3. Pregledna situacija dostopnih cest

4. Načrti 3-16 za dostopno cesto T-5 in pripadajoče oporne in podporne zidove (3-16-1 do 3-16-4) ter načrti 3-17 za dostopno cesto T-6 in pripadajoče oporne in podporne zidove (3-17-1 do 3- 17-4), 2-01 Načrt krajinske arhitekture, 9-01 Varnostni načrt, izdelani v okviru PZI dostopnih cest in deviacij obstoječih cest za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper, št. 1430, ki jo je v juniju 2017 izdelal Lineal d.o.o. iz Maribora

5. Elaborat »Predlog spremembe karakterističnih prečnih prerezov predorov«, ELEA ic, Avgust 2019 (Potrjeno s strani naročnika)

6. Preglednica dela v BIM okolju

7. PGD_VIADUKT GABROVICA_3610-V1

8. PGD_VIADUKT VINJAN_3610-V2

B. »Ostala pomembna« dokumentacija«, xxxx://xxx.xxxxxxxx.xx/xxxxxxx

povezana s predmetnim javnim naročilom, dosegljiva na spletni strani Naročnika, za podrobnejše informacije o načrtovanih delih:

a. PGD: Odsek Črni Kal – Koper – TRASA, štev. 3610/T (v mapi »05_PGD 3610 Crni Kal – Koper« )

b. PGD: Odsek Črni Kal – Koper – PREDORI, štev. 3610/P (v mapi »05_PGD 3610 Crni Kal – Koper«)

c. PGD: Odsek Črni Kal – Koper, štev. 3675/3610/P (spremembe zaradi povečanja preseka servisne cevi – v mapi »PGD razširjene servisne cevi«)

d. PGD: Ureditev Škofijskega potoka - 3623/B-4 (v mapi »03_PGD 3623-B-sklop B«)

e. Delno okoljevarstveno soglasje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, št. 35402-2/2012-96, z dne 13.2.2014,

f. Dopolnilna odločba k delnemu okoljevarstvenem soglasju št. 35402-2/2012-100 z dne 29.10.2014

g. Gradbeno dovoljenje za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper na odseku med postajo Divača in območjem ENP Dekani, št. 35105-118/2011/162 1093-05, z dne 31.3.2016

h. Gradbeno dovoljenje za preureditev križanj obstoječega VN omrežja z drugim tirom železniške proge Divača – Koper št. 35105-120/2010 PK/VML z dne 25.07.2011.

i. Odločba o veljavnosti GD za spremembo sevisnih cevi (odločba MOP, da za širitev servisnih cevi ni potrebna sprememba gradbenega dovoljenja), št. 35105-12/2019/4 z dne 06.05.2019.

j. Celostni načrt okoljskega monitoringa v času gradnje za drugi tir železniške proge na odseku Divača

– Koper (Aquarius d.o.o., Ljubljana, december 2014)

POMEMBNO: Zgoraj navedena “Ostala pomembna dokumentacija” pod točko B in v njej navedeni podatki, še posebej podatki v PGD, ki se nanašajo na vrednosti del ali vrednosti investicije, predračuni in popisi del, ne bodo sestavni del pogodbene dokumentacije in služijo zgolj kot predhodna informacija o načrtovanih delih, ki bodo dokončno opredeljena v PZI in ponudbenem predračunu.

PZI in ponudbeni predračun bosta ponudnikom posredovana v drugi fazi tega javnega naročla in bosta sestavni del pogodbene dokumentacije.